ANNALES 10/'9 7 izvirno znanstveno delo UDK 902(450.361 Tržaški Kras) 903(450.361 TržaSki Kras)(049.32) 1MPRESSO KERAMIKA IZ JAME REJCA V LAŠCi PRI NABREŽINI' Anton VELUŠČEK Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 5.1-1000 Ljubljana, Gosposka 13 IZVLEČEK Med raziskovalci z območja bivše Jugoslavije, je splošno sprejeta teza, da s pomočjo tržaškokraSke impresso keramike lahko govorimo o impresso kulturi kot o začetku neolitika na kraškem območju okolice Trsta in zahodne Slovenije. Avtor je mnenja, da zelo redke in tudi vprašljive najdbe starejše neolitske kulture na tem območju govore, da moramo lokalni začetek neolitika povezovati šele z nastopom srednjega neoiitika v Dalmaciji. Ključne besede: neolitlk, impresso keramika, Kras, Trst, kronologija Raziskovalci z vzhodnega Jadrana brez izjeme priznavajo impresso najdbam s Tržaškega Krasa enak pomen, kot ga imajo podobne impresso najdbe v Dalmaciji in na vzhodnojadranskih otokih' (Korošec, 1960; Leben, 1967; 1973; Bregant, 1968, Batovic,, 197.3; 1978; 1979; Benac, 1977; Budja, 1993). Po njihovem lahko v obeh primerih govorimo o najstarejši impresso stopnji vzhod noj ad ra nskega neolitika, z drugimi besedami, o istočasnem začetku neoiitika na celotnem vzhodnem Jadranu (Batovic, 1973, 72) ali istočasnem razvoju (ali i zbornem prevzemu) pridelovalnega gospodarstva v okviru mezolitskih skupnosti v Dalmaciji in na območju Caput Adriae (Budja, 1993, 178). Zanimivo je, da italijanski in drugi tuji avtorji vidijo v tržaikokraSki impresso keramiki popolnoma nekaj drugega. Po njihovem mnenju se po kronološki shemi za vzhodnojadranski del bivše Jugoslavije na območju Caput Adriae začne neolitik šele z nastopom sred-njeneolitske kulture, ki je na Tržaškem Krasu za razliko od impresso najdb izredno dobro dokumentirana (Bar-tield, 1972, 187: Radmilli, 1972, 136; Cannarelia, 1973, 161 sq.; Biagr et al., 1993, 49, 54; Montagnari Kokelj, 1993, 74; Miiller, 1994, 191). Pti tem se mi zastavlja vprašanje, kako je lahko prišlo do tako nasprotujočih si spoznanj o najzgodnejšem neolitiku na Tržaškem Krasu. Pri vzhodnojadranskih avtorjih do danes nisem naletel na nikogar, ki bi na to vprašanje poskušal odgovoriti. Vsekakor še vedno velja, da najdbe impresso keramike na kraškem območju v okolici Trsta lahko opišemo z besedami, ki jih je pred leti zapisal Sime Batovic (1973, 66): "...U spornenutim pečinama s poz na t om s tratigrafijom stari/i neotit nažalost je. vrlo siromašan pa sc ne može sire istraživati ni upoznati. Vrlo je rijetka i keramika toga razdoblja, a ostali materija! ugiavnom nije izoliran. Osim toga nije jasno izoliran ni kulturni sloj starijeg neoiita, pa je teško razmatrati pojedine pojave. Zato još nije poznata ni stratigrafska podjela kao ni evolucija ssmog starijeg neoiita, Hi impresso keramike na području Istre i Krasa. Prema tome smo zasad još uvijek prisiljeni impresso keramiku razmatrati isključivo na os nov u njenih tipo-loških svojstava". V želji, da bi odgovoril na zastavljeno vprašanje ali vsaj nakazal problem, ki je v nekdanji Jugoslaviji iz tega nastal, se moram vrniti za približno pol stoletja nazaj v čas, ko so se prt nas pojavila prva dela, ki so "trža- Vlaska jism.i, CaviMiiis del Pelt)ioi>o. Reg. ¡48. V.C. 260, občino Devin • Nabrežina, Kalifa, i Članek je bil dokončati nt pripravljen ¿a tisk .n-gusto 1995 (op. avtorja) in je bil sprejet v ¡«iakdjt Annalos 16.2.1997 (op. ur.). .11 ANNALES 10/'9 7 Âiitoil VELUŠČEK; iMPRfSSOKtti AMIKA ¡Z [AME PEICA V LA?CI PKI IJASRfJlKl. il"-!«' škokraško impresso keramiko" vključevala v sklop vzhodnojadranske impresso kulture,- Josip Korošec je bil prvi, ki se je pri nas ukvarjal s problematiko najstarejšega neolitika na Tržaškem Krasu. Ugotovil je, da so podatki o impresso kulturi na Tržaškem Krasu izredno skromni in domnevno vprašljivi, toda po njegovem lahko upravičeno govorimo o obstoju impresso kulture na tem območju (Korošec, 1960, 13). Omenja kot edino, in še to vprašljivo, najdišče z impresso keramiko Pejco v Lašci (Korošec, 1960, 8). Kot "reminiscenca na impresso keramiko v neki mlajši, v našem primeru da nilski kulturni skupini" je predstavljen keramičen fragment iz Pečine pod Muzarji (Korošec, 1960, 14, T. 8: 4). Koroščevo ugotovitev je nekaj Set pozneje uporabil tudi Batovic (1965, 25, 36) pri dokazovanju razprostranjenosti vzhodnojadranskega starejšega neolilika. Kmalu zatem je navedel in kartbnl še tri najdišča na Tržaškem Krasu, ki naj bi skupaj z najdiščem v Pejci v Lašci in drugimi vzhodno jadra nsk i m i najdišči vzdolž obale in na otokih predstavljala vzhodnojadranski starejši neolitik (BatoviC, 1966, 106, T. 2), in v te; razpravi o impresso kulturi ugotovil, da "...nalazišta u Slovenskom pnmonu predstavljaju starije nalaze bez dokumentacije". Kljub temu, da so Koroščeva in Batoviceva delo postavila temelj nadaljnjim raziskavam tržaškokraškega starejšega neolitika, je bil prvi med vzhodnojadranskimi avtorji, ki se k; podrobneje poglobil v problematiko impresso kulture na Tržaškem Krasu, prav gotovo France Leben. i.ebnov namen je bil predstavitev arheoloških najdb iz različnih obdobij (od neolitika do pozne an-like), najdenih v kraških jamah ob arheoloških izkopavanjih (Leben, 1967). V tem sklopu je predstavil tudi liste najdbe in najdišča, ki po njegovem nedvoumno spadajo v vzhodnojactranski starejši neolitik, Poudariti moram, da se njegovi podatki (Leben, 1967, 49, 57, 65, 77) o najdiščih z impresso keramiko na Tržaškem Krasu nekoliko razlikujejo od Batovičevih. V nasprotju z Ba-tovičem še ne omenja impresso keramike iz Pečine na Leskovcu (Leben, 1967, f>0}. Batovic je v sedemdesetih letih spremenil pogled na maloštevilne in slabo dokumentirane impresso keramične najdbe iz jam na Tržaškem Krasu (Batovič, 1973), ki ga je zagovarjal desetletje pred tem (Batovič, 1966, 106). Tokrat je tudi s pomočjo tržaškokraške keramike definiral 1. stopnjo impresso kulture na vzhodnem Jadranu (Batovic, 1973, 64, 66; 1979, 496, 499). Batovič je šel pri interpretaciji tržaške impresso keramike še naprej, saj po njegovem lahko na Krasu identificiramo, sicer v jamah izredno slabo dokumentirano, 2. impresso stop- njo (Batovič, 1973, 70; 1979, 501). Pri dokazovanju lokalne 2. impresso stopnje, v kateri naj bi se začela razvijali tudi poljedelstvo In živinoreja, piše: "...Drugi stopanj če se pretežno nalaziti u naseljima na otvo-renom prostoru, kakvih se našlo veci broj u Dalmaciji Hi u južnoj Italiji, ali ona na Krasu još nisu otkrivena" (Batovič, 1973, 68). Tretja stopnja vzhodnojadranske impresso kulture je na Tržaškem Krasu po njegovem mnenju preveč nejasna in zato tudi še nedefinirana (Batovič, 1973, 72). tz tega se vidi, da je Batovič v osnovi sprejel Koroščev in Lebnov pogled na obstoj tržakokraške impresso kulture (Batovič, 1975; Korošec, I960; Leben, 1967). Od takrat dalje (Batovic, 1973; Leben, 1973) velja, cla so najdišča z impresso keramiko s Krasa kot nedvomen dokaz o obstoju impresso kulture na Tržaškem Krasu vključena v interpretacijske modele vzhodnojadranskega neolitizacijskega procesa (o tem Budja, 1993, 175). Do današnjih dni je poleg "tržaškokraške impresso stopnje" ostala nedefinirana in nepojasnjena tudi Koroščeva teza (Korošec, 1960, 28) o nekeramičnem neo-litiku na Tržaškem Krasu, "ki pa v resnici lahko pripada še končnim fazam mezoiitika", čeprav je. v isti sapi zapisal, da "je danes še nemogoče sklepati, ali je bilo Slovensko Primorje naseljeno tudi v mezolitskem času ali ne". Batovič je Koroščevo tezo o nekeramičnem neo-litiku na Tržaškem Krasu brez ustreznih arheoloških podatkov kot trenutno neutemeljeno upravičeno zavrnil (Batovič, 1973, 64). Preči nedavnim je Še nedokazano Koroščevo tezo o nekeramičnem neolitiku na območju Tržaškega Krasa ponovno aktualiziral Mihael Budja {Budja, 1993, T63). O poz a i ja nas na "proces neolitizacije, ki je kot prehod h kmetovanju na kraškem dinarskem področju Slovenije prepoznan že v mezolitskih kontekstih" (Budja, 1993, 178}. Pred nedavnim sem opozoril na dvomljivo vrednost arheoloških podatkov, s katerimi Budja dokazuje navedeno tezo (Velušček, 1995). Danes vemo, da glede na razpoložljive podatke fahko govorimo le o keramiki v mezolitskem horizontu, torej obratno, kot je domneval Korošec (Korošec, 1960, 28; Budja, 1993, 163). Primer, ki tezo o keramiki v mezolitskem horizontu potrjuje, poznam z najdišča Stenašca prt Nabrežini3 (Biagi et a!., 1993, 49). Johannes Mi.ilSer v svoji disertaciji navaja še nekatera druga najdišča na Tržaškem Krasu, kjer naj bi poznali impresso keramiko bodisi v mezolitskem ali v srednjeneofitskem horizontu (jama v Zavodu, Pečina pod Muzarji; Muller, 1994, T42, 311; glej še Bagolini -Biagi, 1978-1981, 192). 2 Pripadnost tukaj obravnavanih fragmentov keramike impresso kulturi ni sporna. Sporna je interpretacija o impresso ketamiki na Tržaškem Krasu, ki ¡o zagovarjajo vzhodnojadranski avtorji, i Za dokončno sodbo o "rteolitskili elementih" v mezolitskem horizontu StenaSce bo potrebno počakati na objavo rezultatov anali/ (!ore; in favne .12 ANNALES l0/'123 Anrrn VF! üíc.£K: IMfRESSO KERAMIKA "¿ JAME Feïca V l.ašct PR« KAtlUCÍJNI. 11 ! S Kakor sem že v uvodu poudaril je imela pri interpretaciji neolitizacije Tržaškega Krasa pomembno vlogo prav impresso keramika. Za Korošca, Batoviča in Lebna predstavlja predvsem kulturni fenomen starejšega neolitika, ki je prepoznan na območju celotnega vzhodnega Jadrana in s tem tudi na Tržaškem Krasu (Korošec, 1960, 28; leben, 1967, 49, 75; Batovič, 1973, 66), Budja ta kulturni fenomen oz. impresso keramiko vidi in interpretira nekoliko drugače. Njega zanima pred ve m možnost, da se s pomočjo tržaškokraške impresso keramike vzpostavi časovna korelacija z najdišči najstarejšega neolitika na vzhodnem Jadranu ali v Dalmaciji in na otokih (Budja, 1993, 175, 178). Tako vzpostavljena relativna datacija Budji dokazuje sočasen proces neolitizacije na celotnem vzhodnem Jadranu (Budja, 1993, 178). Po njegovem sta relativna datacija in teza o sočasnem neolitizadjskem procesu potrjeni tudi z radiokarbonsko datacijo za najstarejši impresso horizont iz pečine Cudnja na Pelješc.u in ustrezna datacija impresso kulture z najdišča Vižula v Istri, ki se v absolutnih številkah "razlikujejo največ 320 let, najmanj pa 40 let" (Budja, 1 993, 176). Da bi dobili nekoliko jasnejšo predstavo o "impresso kulturi na Tržaškem Krasu", je vsekakor potrebno navesti tukajšnja najdišča, kjer je bila "dokumentirana" impresso keramika. Med takšna najdišča vzhodnojadranski avtorji uvrščajo Pejco v Lašč i (Korošec, 1960, 8; Batovič, 1966, T. 2; Leben, 1967, 65,67; Bregant, 1968, 66), Pečino na Leskovcu, Pečino pod Muzarji, Pečino pod Steno, Jamo v Zavodu (Batovič, 1966, T. 2; 1973, 64; ¡979, 486; Leben, 1973, 145), Orehovo Pejco (Batovič, 1973, 64) in jamo "Grotta Gialia" (Batovič, 1979, 486). Kakor vidimo, se vsi navedeni avtorji strinjajo v lem, da je ključno najdišče za razumevanje impresso kulture na Tržaškem Krasu prav Pejca v Lašč i (Korošec, 1960, 8; Batovič, 1966, T. 2; Leben, 1967, 65; Bregant, 1968, 66; etc..). Korošec je leta 1960, sklicujoč se na tekst l.udvviga Karla Moserja (Moser, 1899), izrazil dvom o pravilnosti pripisovanja impresso najdbam s Tržaškega Krasa z najdišča Pejca v Lašč i pri Nabrežini (Korošec, 1960, 8, 13). Imenovane najdbe naj bi hranili na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni4 (Korošec, 1960, 12, op. 41) Skoraj desetletje pred tem je Korošec enako domneval tudi za keramični fragment Bukk kulture, ki ie po njegovem napačno pripisan najdišču Pejca v Lašci prt Nabrežini5 (Korošec, 1952, 290, si. 1). Vsekakor je izredno zanimivo, da Korošec v obeh primerih podvomi o omenjeni domnevi o netočnih najdiščnih podatkih sprva samo za fragment keramike Bukk kulture in kasneje tudi za impresso keramiko s trditvijo, "da Moser dokaj pomanjkljivo citira fragmente keramike, med katerimi ni ravno mnogo izredno zanimivih primerov" (Korošec, 1952, 291, 1960, 9). Ne glede na vse to so v obeh primerih Koroščevi argumenti o vprašljivem izvoru omenjenih keramičnih najdb enaki, namreč, da Moser tako okrašenih fragmentov keramike ne omenja in cia takšnih najdb iz drugih jam na Tržaškem Krasu ne poznamo (Korošec, 1952, 290; 1960, 9, 14, op. 43). Josip Korošec je na podlagi lastnih dognanj sklepal, da so bile impresso keramične najdbe "glede na podobne najdbe vzdolž jadranske obale in na jadranskih otokih ter na najdbe ¡z Italije na drugi strani" najdene v neki drugi jami na območju Krasa in Slovenskega pri -morja (Korošec, 1960, 9). Korošec vprašljivim najdiščnim podatkom navkljub sodi, da je impresso keramika iz Rejce v Lašci dokaz za najstarejši neolitik na Tržaškem Krasu (Korošec, 1960, 28). Neolitizacijo Tržaškega Krasa so po njegovem mnenju izpeljali nosilci impresso keramike iz Dalmacije in z vzhodnojadranski h otokov (Korošec, 1960, 28). Korošec poudarja, verjetno zato, da bi tezo o migraciji arheološko potrdil, da na Tržaškem Krasu nimamo materialnih dokazov o mezolitiku (čeprav jih je v resnici imel ludi že v skromni Moserjevi objavi poročila o sondiranjih v Pejci v Lašci, (Moser. 1899, 57; o tem še Can-narella, 1975, 126). Prehod v srednji neolitik Korošec razloži s ponovno migracijo dela prebivalstva iz Dalmacije. tokrat nosilcev danilske kulture (Korošec, 1960,. 29). Kot sem pokazal, so prav te Koroščeve nejasno argumentirane in nasprotujoče si trditve o impresso keramiki iz Peice v Lašci (Korošec, 1960) sprva kritično (Batovič, 1966, 106) in kasneje vedno bolj nekritično sprejeli domala vsi vzhodnojadranski prazgodovinami, ki so se ali se še ukvarjajo s problematiko zgodnjega neolitika na vzhodnem Jadranu (Leben, 1967; 197.3; Bregant, 1968, Batovič, 1973; 1978; 1979; Budja, 1993). Vprašanja in dvom, ki se mi porajajo ob impresso keramiki iz Pejce v Lašci, se nanašajo predvsem na dve predpostavki, ki sla bili v naši strokovni literaturi nekako prezrti: 1. Najpomembnejše je, da je impresso keramika na Tržaškem Krasu izredno maloštevilna.b Daleč najbogatejše najdišče z impresso keramiko na Krasu je gotovo Pejca v Lašci. Poudariti moram, tla se število impresso 4 Na Inštitutu za raziskovanje krat» v Postojni hranijo samo en fragment impresso keramike {Korošec, 1560, T. 2: 5). Omenjeni fragment je bil ponovno odkril v Škatli skupaj s kostnimi ostanki neznanca izvora. Najdiščni podatki niso znani. Droge impresso keramične najdbe "iz Postojne" so trenutno izgubljene. Za podatke se zahvaljujem Almi Bavdek 5 Taksno mnenje sprejema tudi Bai iield il l>72. 204, o¡>. 33). (> Dobro dokumentiram» keramične najdbe impiesso kulture so na Tržaškem Krasu iefo redke (Bagolmi - Blagi, 1978-1981, 192: Mon-iagnart Kokelj, 1993. 74). Poznan je primer iz Pečine na Leskovcu, kjer je bil najden en impresso keramični fragment tik nad me-/oiitsko kultu t no plastjo (Caima relia - Cremonesi, 1 %/, .i ¿9). ANNAÍ.ES 10/'97 Anton VELUŠČEK: iMPKfSSO KERAMIKA IZ ¡AK« PtjCA V LAŠCI PRI NABREZINI. I l-lf fragmentov iz te jame od avtorja do avtorja razlikuje. Korošec navaja 17 takšnih fragmentov (Korošec, 1960, T. 2: 5; 4: 2-7; S: 1-8,13; 11:6), Leben pa 10 (Leben, 1967, T. 19: 1-10), Batovič sodi, da poznamo iz jame Pejca v Lašci 10 fragmentov, ki spadajo v 1. in 2. stopnjo vzhotinojadranske impresso kulture (Batovič, 1973, T. 1: 1-7,10,13; 2: 8); k temu dodaja še tri keramične fragmente, ki jih vključuje v prehod iz starejšega v srednji neolitik (Batovič, 1973, 74, op. 42). Müller, ki povzema Korošca in l.ebna, navaja 1 S fragmentov impresso keramike, ki "jih hrani muzej v Postojni"' (Müller, 1994, 310). Skratka, iz jame Pejca v Lašci poznamo med 10 in 17 fragmenti impresso keramike. Če upoštevam Müilerja, ki edini natančneje navede poleg 11 impresso fragmentov iz Pejce v Lašci se 6 (ali nekaj več; glej op. 9) impresso fragmentov iz štirih drugih jam na Tržaškem Krasu /Pečina na Leskovcu (4), Pečina pod Muzarji (1), Pečina pod Steno (1) in nekaj fragmentov iz (ame v Zavodu /G roti a della Tartaruga:0 Miiiler, 1994, 311/, lahko sklepam, da dosega število impresso keramičnih fragmentov, ki so pripisani najdišču Pejca v Lašci, zelo veliko odstolno vrednost (približno 50°/« ali celo več) med vsemi Impresso keramičnimi fragmenti, ki jih doslej poznamo iz jam na Tržaškem Krasu.5 2. Še večino ni nihče ustrezno odgovoril na Koro-ščevo domnevo (Korošec, 1960, 8) o pravilnosti naj-diščnih podatkov za impresso keramiko iz Pejce v Lašci. Nasprotno, podobno kot Korošec tudi Dante Carinare!ta domneva, cla so nekatere najdbe, ki jih hranijo na Dunaju, napačno pripisane najdišču Pejca v Lašci. V 70. letih so v jami in pred jamo sondirali italijanski arheologi, pri čemer impresso horizonta niso potrdili10 (Cannarella, 1975-1977, 74; Müller, 1994,310). Za razumevanje fenomena impresso kulture na Tržaškem Krasu so še danes izredno pomembne prav impresso keramične najdbe, pridobljene s sondiranji, ki jih je pred sto leti v jami Pejca v Lašci opravit Moser s pomočnikom Perkom. Pisani viri o sondiranjih v letih od 1892 do 1908 so skromni, toda lahko bi rekel, da na ravni objav Carla Marcbesettija, ki je bil v tistih časih vodilni tržaški arheolog (o virih najizčrpneje Leben, 1967, in Cannarella, 1975-1977, 72; o Marchesettiju: Montagnari Kokelj, 1994, 193 scf.). Pri tem vsekakor izstopa Moserjevo delo "Der Karst und seine Höhlen" (1899). V tej knjigi so med drugim predstavljena sondiranja in najdbe iz Pejce v Lašci.11 Vsekakor je izredno zanimivo, da je bilo Moserjevo poročilo o sondiranjih in najdbah iz Pejce v Lašci v slovenski arheološki literaturi do danes nekako prezrto in brez odmeva, ki ga zasluži. Korošec je edini, ki se sklicuje na to Moserjevo delo, ko navaja najdišče in impresso keramiko, ki naj bi domnevno izhajala iz Pejce v Lašci (Korošec, i960, 8), in interpretira Moserjevo publikacijo, pri opisovanju tržaškokraške impresso keramike, dobesedno takole: "...Vendar pa Moser nikjer ne omenja takšnega načina omanientike, kakor ga ne omenjajo tudi ostali raziskovalci v ostalih jamah" (Korošec, 1960, 9). Leben pri dokazovanju impresso stopnje uporabi drugo pot13 in Moserja v povezavi z impresso keramiko iz Pejce v Lašci ne navaja (Leben, 1967). Zato sklepam, da Moser in Perko tudi v poročilih o izkopavanju v jami, ki so izšla po letu 1899, impresso keramike ne omenjata2"* (Leben, 1967, 65, 67). V Moserjevi knjigi "Der Karst und seine Höhlen" je razmeroma dolgo poglavje "Zur Geschichte der Grabungen und Forschungen in der Höhle Vlašca Pečina, alias Lašca pečina (deutsch Rothgarfl-Höhle)"posvečeno poročilu o sondiranju v Peici v Lašci (Moser, 1899, 50 sq.). Objavil je profil sonde, fci je bila odprta na sredini pod jamskim vhodom (si. 1) (Moser, 1899, 55, fig. 9, 56). Na straneh 56-58 je natančno opisal stratigrafijo, ki 7 Glej op .A. ft Radmtlli navaja nekaj impresso fragmentov iz Grotte del I a Tartiiaiga (A. M. Radmilli, Piccola guida del Is Preisloria Italians, Fire/we 19021; novejša izkopavanja "impresso horizonta tali keramike)" niso potrdila (Cannarella - Reclivo, 1978-1981, 45-71). 9 Omenjene podatke sem zbral po dostopni literaturi in so po mojem mnenju, čeprav nenatančni, odraz resničnega stanja. Argument, ki potrjuje moje razmišljanje, vidim v tem, 7} pri navajanju impresso keramike iz Pejce v Lašci citira Batoviča (1965), leta pa Korošca (19601, in ne Moserjevo tlelo (1899) na katerega se sklicuje Korošec, 14 Slednjega podatka nisem mogel v celoti preveriti, kei mi pri l.ebmi citirana literatura ni bila dostopna, in sem se tako zadovolji) z avtorjevo verodostojnostjo (Leben, 1%?). .14 ANNALES 10/'9 7 Aiiinn VELUŠČEK: IMPRESSO KERAMIKA « (AME F'CJCA V IAŠCI PR i NABRE2>NI, ! i-iB Grtmbiss der Dolim und Höhle Vlaka jama: 1:540-KJ .7. m. W o-il^f?, é^W- nil \ % InM ■■ i ];\ 1 ü^W M. S. "C3 • S(ei*\ ® ßruf* ~/>,t. J tA /ii/t ven MO,tas A SU'. - m^ ^ ^aw j,, '■¿¿6 ..... * ' : ..m.-,» MM/c jv: /f jjl i & H h nu».i miL 8wii>l»i«<ïl«r-»i. > . ■| > Asdumwr-bifihu m pUt^pfenntAttrwu Knüi ÎOrT-"""" • } . • f «. Tnitn .Ar! .in. "G* !■ 1, . _ 1 ■ 1 , ASri '(•"Fi'-'^S^" •'] i''"'- •• 1 ,n r ... ,, • • , ., ( mit Monoriont«, Ostrija ^1,:' - -, .*•' _ . , j ^ llrwgtg*. roMiweîrkifïilç luit Uni® j.wffiir. rI - "Ö".-^| .c ltoUi« ¿Schichte irnt. K,aililïP>'ik>?n. / AiKC:Wi«l«r «M lUliifcb. Tloris, stranski ris jame in profil sonde v Pejci v iaici (po Moser, 1899, 55). Ground plan and body plan of the cave, and profile of the probe in Pejca at La sea (according to Moser, 1899, 55). jo je ugotovil s tem sondiranjem, in zapažanja o najdbah. Če gre tem noticam verjeti, je bila najgloblja keramična plast plast C (Moser, 1899, 57). O keramiki iz te plasti je napisal: "... seltener Gefässreste, und diese dann von ganz roher All, von aussen oft nicht geglättet" (Moser, 1899, 57). Naslednje Moserjevo poročilo, ki je pomembno za tukaj obravnavano tematiko, najdemo na straneh 76-80. Najprej opozori na pomembno ugotovitev: "...Gelasse und Gefässreste finden wir in den ältesten C'.ultur-schichten der Hohlen nicht, sie treten erst auf, als der Mensch anfieng, Hausthiere zu zähmen,:..." (Moser, 1899. 76); dalje piše na strani 77: "...Das Material besteht aus einem Lehm, in welchem kleinere und grössere Spaltungsstücke von Calcit untermischt sind. Die rohesten Gefässreste zeigen weder innen noch aussen eine Glättung und sind von besonderer Dicke und Plumpheit. Einige schlecht gebrannte Gelasse zeigen von aussen deutlich die Spuren des gefransten Holzstäbchens, mit dem die Glättung versuchI wurde, und wieder andere, gut gebrannte, zeigen deutlich beiderseits die sichtbaren Spuren eines Glättinstrumentes. Zu der schön geglätteten Oberfläche kommt dann das Ornament, die Verzierung, die eine für das Höhlenleben gewiss sehr mannigfaltige ist. Alle Gefässe des neolithischen Höhlenbewohners sind aus freier Hand gearbeitet, die einfachste Verzierung wurde mit dem Fingerballen und dem Fingernagel hergestellt. Später h¿^t man verschidene Knochenstifte benützt, um die Verzierungen auszustempeln oder einzuritzen, wobei man nicht immer mit der nöthigen Sorgfalt zuwerke gieng, - aber man verstand es, die Form zu geben und diese durch ein einfaches Ornament zu zieren. Die Verzierungen des oberen Randes bestehen in einfachen Paradelkerben oder in Fingereindrücken. Oer Rand ist entweder gerade aufrecht oder nach auswärts gebogen, so namentlich bei gehenkelten Töpfen. Bei Schalen ist manchmal der Rand nach einwärts umgebogen. Die gewöhnlichste Verzierung unter dem Randwulste ist eine fortlaufende Reihe von ungleichen, senkrechten Einschnitten oder Fingereindrücken, oder es finden sich zwei eingeritzte Parallellinien vor, dann gewöhnlich mit .15 ANNALES 10/'9 7 Anion VEIUŠČEK: IMPRESSO KERAMIKA CZ |AM£ PÏICA VLAŠCI PRI NABREŽIN1. M -IS Kolk ausgelegt..." Pri opisu keramike še doda: "Im Allgemeinen zeigen oft schön geglättete Cefässe aus feinem Thon und gutem Brande gar keine Verzierung, wahrend nicht geblattete und schlecht geglättete Cefässe im ganzen Umfange verziert sind, um auf diese Weise wahrscheinlich gefälliger in der Form zu erscheinen..." (Moser, 1899, 78). Kaj bi lahko rekli o tem Moser je vem zapisu? Najprej se mi zdi zelo pomembno, da keramike, okrašene s cardium školjko, ne omenja. Tako je okrašeno keramiko iz Rejce v Lašci prvi objavil Korošec (1960, T. 5: 1,4); izrazil je domnevo, da bi Moser "gotovo omenil tudi tak način omamentike, ako bi bil našel v Vlaški jami imenovane fragmente" (Korošec, 1960, 14, op, 43, T. 5: 1,4). V tem pogledu se moram strinjati s Korošcem, toda samo v zvezi z okrasom, izvedenim s cardium školjko, za druge ornamentaine zvrsti, ki jih pozna impresso kultura, pa ne. Na podlagi Moserjevih zapisov tudi sam domnevam, da keramike, okrašene s cardium školjko, v Pejci v Lašci niso našli.1- Moj argument temelji na natančni, dve strani obsegajoči Moserjevi razlagi o uporabi morskih školjk, najdenih pri sondiranju v jami (Moser, 1899, 72 sq). Moser keramike, okrašene s cardium, školjko ne omenja: "Die Meeresconchylien)... die Gehäuse zu mannigfaltigen Zwecken, wie z. B. zum Schaben des Leders, als Löffel, zum Schneiden und als Schmuck benützt" na strani 73: "...um als Löffel verwendet zu werden, oder sie sind in die Hälfte geschnitten und vielleicht als Schaber benutzt worden. Das gleiche Loos traf wohl auch die Schalen von Cardium, Pectunculus und Spondylus..." O okrasu, narejenem z odtisi nohtov in prstov, ki ga Moser navaja, ne bom veliko razglabljal, ker je resnično težko ugotoviti, ali je z opisom "...die einfachste Verzierung wurde mit dem Fingerballen und dem Fingernagel hergestellt.-" (Moser, 1899, 77) mislil prav rta keramiko, ki jo nekateri avtorji uvrščajo v impresso kulturo (npr. Leben, 1967, T. 19: 4, 5, S). Cannarella piše, da je okras, narejen L odtisi nohtov in prstov, prisoten v vseh kulturnih horizontih Orehove Rejce (Cannarella, 1973, 163). Za dva keramična fragmenta (Leben, 1967, T. 19: I, 2) bi lahko na podlagi Moserjevih besed "... Später hat man verschiedene Knochenstifte benützt, um die Verzierung auszustempeln oder einzuritzen, ..." {Moser, 1899, 771 domneval, da izhajata iz Pejce v Lašci, čeprav lahko razumemo z besedo "spater", da gre za stratigrafsko (in kronološko) mlajše obdobje. Druga Moserjeva poročila, ki se nanašajo na izkopavanja v Pejci v Lašci, ne vsebujejo ustreznih podatkov, s katerimi bi sliko o keramiki iz le jame dopolnili (Moser, 1903, 23; o tem glej še: Leben, 1967, 65, 67, Cannarella, 1975-1977, 74; Müller, 1994, 310). Morda se bo komu iz napisanega zdelo, da Moser resnično navaja impresso keramiko iz Pejce v Lašci. Morda? S pritrdilnim odgovorom se mi zastavlja vprašanje, zakaj samo eno "tako bogato" najdišče z impresso keramiko na Tržaškem Krasu. Vsekakor ne smemo pozabiti na dejstvo, da na tem območju nimamo dokumentirane impresso stopnje (Barfielcl, 1972, 187; Cannarella, 1973, Montagnari Kokelj, 1993, 74; Müller, 1994, 141); še enkrat opozarjam, da poznamo le nekaj i m pressoker a m i č ti i h fragmentov, ki so razpršeni po več kraških jamah in impresso keramiko, ki je pripisana najdišču Pejca v Lašci. Na napačno datiranie metličaslo okrašenega fragmenta iz Pejce v Lašci v impresso stopnjo, kjer Müller domneva, da so ga kot import prinesli mezolitski prebivalci (Müller, 1994, 142), sem opozoril na drugem mestu (Velušček, 1995). Vprašljiva je tudi datacija pintadere iz Pečine pod Steno v starejši ali srednji neolitik (Leben, 1967, T. 2: 14), kot predlaga Budja (Budja, 1992, 96, si. 1:1). Natančnih stratigrafskih podatkov o najdišču imenovane pintadere nimamo (Leben, 1967, 48; Gherlizza - Ha-lupca, 1988, 97; Gilli - Montagnari Kokelj, 1993, 131, fig. 9: 33). Pred desetletji so nekateri avtorji omenjeno pintadero okvirno datirali v srednji ali mlajši oz, pozni neolitik in celo v mlajše obdobje (Leben, 1967, 49; ßarfietd. 1972, 203). Batovič je že takrat opozoril, da spada pintadera iz Pečine pod Steno v mlajši neolitik, pri čemer je potrebno opozoriti, da po Batovidu takšna datacija sovpada z datiranjem Chiozza kulture v severni Italiji (Batovič, 1973, 80). V novejšem času italijanski avtorji datirajo omenjeno pintadero iz Pečine pod Steno v pozni neolitik (Gilli - Montagnari Kokelj, 1993, 184), Imenovana datacija temelji na ustreznih datacijah sorodnih pintader z najdišč v severni Italiji (Gilli -Montagnari Kokelj, 1993, 184), Kot primer navajam pintadero, ki je na spodnji strani "okrašena" z nizom valovnic, torej enako kot pintadera iz Pečine pod Steno, in je bila najdena na kolišču Palü cli Livenza pri Por-denonu (Gnesotto, 1983, fig. i:). Naselbinska faza, ki ji pripada pintadera iz Livenze, je dokumentirana s keramiko, za katero so italijanski avtorji mnenja, da spada v mlajšo fazo kulture "dei vasi a bocca quad rata (Rivoli-Castelnovo)" in Lagozza kulturo, tj. v pozni neolitik ali celo v nekoliko mlajše obdobje, kar dokazuje predvsem prisotnost fragmentov bakra in v nekaterih elementih tudi kamnita industrija, ki že kaže na eneolitsko obdobje (Peretto - Taffardli, 1973, 253, 257, Cnesotto, 1983, 62; Loseri Ruaro et al., 1984, 45, 63; Ferrari - Pessina, 19871991, 57). Na podlagi omenjenih mnenj in analogij sem tudi sam mnenja, da je za pintadero iz Pečine pod Steno datacija pozni neolitik (tardo neolitico) v smislu Italijanske kronološke sheme najverjetnejša.lfl 15 Glej op. 14. 16 V Pečini pod Steno je bilo najdeno tudi nekaj fragmentov keramike, ki tipološko spadajo v najmlajšo fazo kulture "dei vasi a bocca C|u,idrata" in Lagozza kulturo (Gilli - Montagnari Kokelj, 1993, 184), .16 ANNAIES 10/97 Anton VEI.USČEK: IMPRESSO KERAMIKA IZ IAMC PEfCA V LAŠCI PRI NAHKEŽINI, IM H Nekaj maloštevilnih impresso fragmentov, ki so jih našli na Tržaškem Krasu, velja po sedanjih dognanjih povezovati s stiki meri neolitskimi in mezoiitskimi prebivalci,1-' ki so na tem območju živeli še v 6. tisočletju pr. n. š. (Muller, 1994, 141, 191, 3H; o stikih pišejo še npr. Bagolini-Ghirotti, 1980, 40; Bagolini-Biagi, 19791981, 197; Biagi et al., 1993, 49). Kako in kje se je ta izmenjava odvijala, je v tem trenutku težko najti ustrezen odgovor. *8 Prav v tem pogledu se mi zdi nedorečena domneva nekaterih avtorjev, da lahko vidimo v keramiki debelih sten iz Stenašce "stike med pozno castelnoviensko skupino in neolitskimi prebivalci na obali" (Biagi et al., 1993, 49), čeprav je zelo verjetno, da so takšni stiki resnično obstajali, kar naj bi navsezadnje dokazovala tudi keramika v mezolitskem horizontu. Naslednja verjetna razlaga za nekatere fragmente impresso keramike s Krasa, ki jo najdemo v strokovni literaturi, je ta, da jih lahko interpretiramo kot import v času srednjega neolitika na Tržaškem Krasu.19 Poudariti moram, da na Tržaškem Krasu nimamo ustreznih arheoloških podatkov, ki bi dokazovali Ru-djevo tezo o sočasnem prehodu v neolitik na celotnem področju vzhodnega Jadrana (Budja, 199i, 178; Velušček, 1995, 327 sq.). Maloštevilne in slabo dokumentirane najdbe impresso keramike iz okolice Trsta in popolna odsotnost ie-!eh iz zahodne Slovenije so vsekakor dober argument, ki še vedno potrjuje Barfieldovo tezo o srednjem neolitiku ko( "resnično" začetni neolitski stopnji na tem območju iBarfield, 1972, 187). Imenovana teza je arheološko potrjena z novejšimi arheološkimi raziskovanji v jamah v okolici Trsta (o tem glej Cannarella-Cremonesi, 1967, 298; Cannarella-Reclivo, 1978-1981, 70; Gilh-Montagnari Kokelj, 1992, 155; 1993, 182; Vi-sentini, 1992, 201; Biagi et al., 1993, 48) in tudi v "jamskih" najdiščih zahodne Slovenije, kjer imamo prvo, in to dobro dokumentirano neolitsko stopnjo sočasno šele z razvojem srednjega neolitika v Dalmaciji (Leben, 1976; 1988; Turk et al., 1992; 1993; Velušček, 1995); prav slednje ugotovitve potrjujejo rudi raciiokarbonske dala-cije najstarejših neolitskih plasti z. najdišč v Furlaniji-Ju-lijski krajini, ki praviloma izkazujejo mlajše vrednosti od radiokarbonskih datacij impresso kulture na vzhodnem Jadranu (Biagi c?t al., 1993, 49, 54; Müller, 1991, 354). IMPRESSO CERAMICS FROM THE CAVE OF PEjCA IN LAŠCA NEAR NABREŽINA Anton VELUŠČEK Archaeological Institute of zk(. i>AZU, 51-1000 Ljubljana, Gosposka 1 3 SUMMARY The impresso ceramics is very rare in the region of the Trieste Karst. Most fragments come from Pejca iri Laica. but unfortunately their origin is questionable. According to the present findings the impresso fragments which were found on the Trieste Karst, can be connected to the links between neolithic and mesolithic inhabitants who lived in this area in 6000 B.C. How and where this exchange took place is difficult to say. Scientific literature offers a probable explanation tor some fragments of the impresso ceramics from Karst. In the period of the mid neolithic in the Trieste Karst the fragments may have been imported. We do not have appropriate archaeological data from the native Karst to prove Bud j a's thesis about simultaneous transmission to neolithic in the whole region of east Adriatic. Few and badly recorded findings of impresso ceramics in the Trieste Karst and their complete absence in our Karst support a good argument which still proves Barfieid's thesis about the mid neolithic like a "real" initial neoiitic stage in (his area. Key words: neolithic, impresso ceramics, Carso, Trieste, chronology LITERATURA Bagolim, B., Ghirotti, L. (1980): La cultura della cerámica impressa a Mi sano Adriático (Forli) - Aspel! i del Neolítico della Romagna, Preistoria Alpina (1982), (rento, 16, 31-43. Bagolhm, B., Biagi, P. (1979-1981): SI Carso e il Fríuli nell'ambiento del Neolítico dell'ltalia settentrionale e 17 S pojmom "neolitski «Ii mezolitski prebivalci" ni mišljena "etnična" pripadnost. 18 Verjetno pot izmenjave meri mezolitskimi in neolitskimi prebivalci pisk Kvarne rja in Istre predstavi Leben {Leben 1973, ¡46; primerjaj Bsgolini - Ghirotti 5980, Fig. 12). 19 Müller datira istrsko starejše neoliiskn impresso skupino Meckilin v starejši in srednji neolitik na vzhodnem Jadranu (Müller, 5994, 1921 v tem primeru gie za fragmente impresso keramike iz Pečine na Leskovcu (Müller, 1994, 311; glej še 8;itovic, 1973, 74, Bagolini - Biagi, 1978-J981, 192). ANNALES 1 0/9 7 AMO* VELUŠČEK: IMPKFSSO KERAMIKA IZ JAME PSJCA V LAŠCI PRI NAlSRfŽIPil. 11-1S delParea Balcano-Adriatica. Atti SPPFVG.. 4, 185-205. Barfield, l.H. (1972): The first Neoiiíhic cultures oí itorth eastern Italy. Fundamenta, A/3, Teil 7. 182-216. Batovič, Š. (1965): NeoiHski ostaci iz Nina i njihov položaj u okviru neo ti ta na Mediteranu. Diadora, 3, 5-39 Batovič, Š. (1966): Stariji neolit u Dalmaciji. Dissertât iones, Zadar, 2. Batovič, Š. (1973): Odnos Jadranskog primorja prema području jugoistočnih Alpa u neolitu i eneoliíu. AV, 24, 62-121. Batovič, Š. (1978); Origines du néolithique a l'Adriatique et íes rapports avec la Méditerranée occidentale. V: Oodišnjak CBI 16. 45-60. Batovič, Š. (1979): jadranska zona. V: Praisíonja jugo-slavenskih zemaija 2. 473-634. Benac, A. (1977): Kulturbeziehungen des Balkans wahrend der jungsteinzeit. Beiheft zurrí BRGK, 58, 35-62. Biagi, P., Starnini, E., Voytek, B, (1993): The Late Mesolithic ancl Early Neoiiíhic Seulement oí Northern Italy: Recen! Considération. Poročilo o raziskovanju paleolita, neo I i ta in eneolita v Sloveniji, 21, 45-59, Breganl, T. (1968): Ornamentika na neolitski keramiki v jugoslavijl. Ljubljana. Budja, M. (1992): Pečatniki v slovenskih neolitskih naselbinskih kontekstih. Poročilo o raziskovanju paleolita, neo I it a in eneolita v Sloveniji, 20, 95-109. Budja, M. (1993): Neolitizacija Evrope. Slovenska perspektiva. Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji, 21, 163-1 78. Cannarella, D. (1973): ll neo-eneolítico del Carso Tri-estino. A V, 24, 161-164. Cannarella, D. (1975): Guida del Carso Triestino. Pre-istoria, Stona. Natura. Trieste. Cannarella, D. (1975-1977): Catalogo deíle Ca v na e de i Ripari di interesse paletnologico e paleontologico sul Carso Ti ieslino. Atti SPPFVG, 3, 47-124. Cannarella, D., Cremonesi, G. (1967): Gli scavi nella Grotta Azzurra di Samatorza nel Carso Triestino. RivSc Pr, XXII, 2, 281-329. Cannarella, D., Redivo, B. (1978-1981): La Grotta della Tartaruga. Atti SPPFVG, 4, 45-71. Ferrari, A., Pessina, A. (19B7-1991): Considerazioni sui primo popolamento Neolítico dell area Friulana. Atti SPPFVG, 6, 23-59. Gherlizza, F., Halupca, E. (1988): Spelaeus. Monografía rlelle grotte e de i ripari soitoroccia de! Carso triestino nelle quali sono stali rinvenuti resti di interesse arc.heobgico. Trieste. Gilli, E., Montagnari Kokelj, E. (1992): La Grotta dei Ciclami nel Carso Triestino (materiali degli scavi 19591961). Atti SPPFVG, 7, 65-1 62. Gilli, E. in Montagnari Kokelj, E., E. (1993): La Grotta délie Callerie nel Carso Triestino. Atti SPPFVG, 8,121-194. Korošec, }. (1952): Fragment vaze kulturne skupine fiükk, najden v Vlaški jami (?). AV, 3, 289-294. Korošec, i. (1960): Neolit na Krasu in v Slovenskem primorju. ZČ, 14, 5-33. Leben, F. (1967): Stratigrafija in časovna uvrstitev jamskih najdb na Tržaškem Krasu. Arb. ves., (8, 43-109. Leben, F. (1973): Opredelitev neolitske in eneolitske keramike iz jamskih najdišč jugovzhodnega alpskega prostora. AV, 24, 145-160. Leben, F. (1976): The first Adriatic Neolithic in Slovenia. Al, 17, 3-7. Leben, F. 1988): Novoodkrite prazgodovinske plasti v jamah na Krasu. Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita. v Sloveniji, 16, 65-75. Loscri Ruaro, L. et al. (1984): Caput Aclriae. La Pre-istoria. Quaderni, Trieste, 2. Montagnari Kokelj, E. (1993): The Transitiort from Mesolithic and to Neolithic in the Trieste Karst. Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji, 21, 69-75. Montagnari Kokelj, E. (1994): Carlo Marchesetti ira Preistoria e Protostoria. V: Montagnari Kokelj, L. (a cura. di.): Atti della Giomata internazionale di Studio su Carlo Marchesetti. Trieste, 193-207. Moser, K. (1899): Der Karst und seine Höhlen. Trieste. Moser, K. (1903): L'ntersuchungen prähistorischer und römischer Fundstätten im Küstenland und in Krain. 6. Grabungsversuch in der Höhle "Lašca" nächst Nabre-sina. V: Mitteilungen der Österreichischen Kommission der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 1, Wien, 22-23. Müller, J. (1991): Dre osla dri at i sehe Impresso-Kultur; Zeitliche Gliederung und kulturelle Einbindung. Germania, 69/2, 311-358. Müller, ). (1994): Das ostadriatische Frühneolithikum. Die Impresso-Kultur und die Neoiithisierung des Adria-raumes. Prähistorische Archäologie in Südosteuropa, 9. Peretto, C, Taffarclli, C. (1973): Un insediamento del Neolitico recente al Paiü di tivenza (Pordenone). RivScPr, XXVIII, 1, 236-260. Radmilli, A. M, (1972): Die neolithisieiung Italiens. Fundamenta, A/3, Teil 7, 128-165. Türk, l., Bavdek, A., Perko, V., Culiberg, M-, Šercelj, A,, Dirjec, J., Pavlin, P. (1992): Atrijev spodmoi pri Petri-njah, Slovenija. Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji, 20, 27-48. Türk, I., Modrijan, Z., Prus, T., Culiberg, M., Šereelj, A., Perko, V,, Dirjec, J., Pavlin, P. (1993): PodmoJ pri Kastelcu - novo večplastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija. AV, 44, 45-96. Velušček, A. (1995): Proces neolitizacije kot prehod h kmetovanju, prepoznan v mezolit.sk i h kontekstih kraške Dinarske Slovenije? AV, 46, 327-333. Visentini, P. (1992): I livelli del Neolitico e delle etä dei metalli della Crotta dell'Ansa di San Pelagio nel Carso Triestino. Atti SPPFVG, 7, 163-208. Ifi