(.REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE aja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Ij, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- šek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo- ni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat io. Celoletna naročnina 80,00 din, posamezna številka 8,00 din Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, 541/X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna evski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna jjnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup- za zaposlovanje Slovenije. TIM poštnina plačana v gotovini XIX. letnik februar 1981 6 cena 8,00 din timova čarovnija • timova čarovn Voditelj oddaje stopi k mizici, na kateri sto¬ ji kozarec in dvigne okroglo škatlo, ki se¬ daj stoji zraven kozarca. Izkaže se, da je v škatli steklenica. Ne da bi demonstrator to opazil, vzame steklenico iz škatle, jo skrije, nato pa prosi demonstratorja, naj še enkrat ponovi poskus. Demonstrator ne sluti ničesar in ponovno napravi čarovnijo. S škatlama pokrije steklenico in kozarec, napravi nekaj magičnih gibov in dvigne škatli . .. steklenica in kozarec sta ponov¬ no zamenjala mesti... Najprej nekaj o rekvizitih. Vzemite dva ko¬ zarca. Iz papirnate kaše izdelajte tri ste¬ klenice brez dna. Ena steklenica mora z lahkoto iti na kozarec, druga steklenica pa na tretjo. Sedaj vam zaupamo skrivnost čarovnije. Ko polagate škatlo na kozarec, jo obrnete ta¬ ko, da lahko s prsti držite steklenico, ki se nahaja znotraj škatle. Ko jemljete drugo škatlo s steklenice, na enak način prek škatle primete steklenico in jo snamete s kozarca. Ko voditelj prime škatlo, vzame iz nje samo eno steklenico, drugo pa pusti v škatli. Ko nato demonstrator poskus zopet ponovi, položi s škatlo na kozarec tudi dru¬ go steklenico in čarovnija se seveda zopet posreči. T Feb TIM DEJ< ba J urec Duš Pavl Ves urec letn ste' TIM račc ski val n na nije SLU Šol nik /e pos (CA W\ m Pro Gri Lui Za_ MC E3 Sat DA Se RA St, EL Za Elt Prt O EU Ut M, BF Ve Kt K[ n Se Tr 77 Ut TIM 6 • 80/81 241 TIM 6 Februar 1981 XiX. letnik TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE « Izdaja Tehniška založ¬ ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 80,00 din, posamezna številka 8,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬ ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬ valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬ nije SLIKA NA NASLOVNI STRANI _ Šolski računalnik 1680 (Iskra) je mikroračunal¬ nik na eni sami plošči tiskanega vezja. Zgrajen je v bistvu enako kot veliki računalniki in je posebej primeren za pouk računalništva. KAZALO PRVA STRAN • PR Mislim, da mi ne boste zamerili, če se bom takoj na začetku drugega polčasa te vaše tekme v znanju, skratka na začetku drugega polletja ozrl na prvo polovico in napravil droban obračun. Najprej: nikakor se ne mo¬ rem pritožiti nad vašim sodelovanjem, saj me kar pridno zalagate s pismi in prispev¬ ki. Prevladujejo pa seveda vprašanja, na katera, upam vsaj, vam zadovoljivo odgo¬ varjajo naši sodelavci, in pa mali oglasi, ki zgovorno pričajo, da smo narod prekup- cev. Na začetku tega letnika smo se zakleli, da bomo objavljali le oglase, ki se temat¬ sko nanašajo na vsebino Tima, pa nam je pri tem nekajkrat spodletelo in je mednje zašel tudi kakšen oglas za plošče ali smuč¬ ke. To omenjam zaradi tega, ker je ta ma¬ lenkost silno razburila enega od naših bralcev, kar nam je v svojem pismu tudi brez ovinkov povedal. In kaj storiti. Nič. Kdaj pa kdaj se bo še vedno prikradel kak¬ šen tak nepravoveren oglas med tiste pra¬ ve, ker pa večina nas tega ne opazi, se za¬ radi tega ne bomo prepirali. Drugi očitek pa je bil večkrat doslej ta, da nismo izpolnili nekaterih obljub, ki smo jih dali na začetku letnika. Žal moram tudi nanj odgovoriti s pregovorom, ki vse pove: za¬ rečenega kruha se največ poje. Sicer pa upam, da nam bo do konca letnika, skupaj s sodelavci seveda, uspelo izpolniti še lep kos programa, ki smo si ga zastavili na za¬ četku. V posebni mapi se mi nabira vedno več vaših prispevkov, med njimi večina zelo za¬ nimivih, imajo pa to nesrečno slabost, da kar vsi po vrsti niso godni za objavo. Pri enem je tekst pomanjkljiv, pri drugem ni kosovnice, v nekaterih risbah ste pozabili na mere itd. Upam pa, da mi bo počasi uspelo razvozlati večino izmed njih in jih pripraviti za objavo, če ne prej pa vsaj do zadnje, dvojne številke letošnjega letnika. Ob tem vas znova prosim, da mi pošiljate le kompletne prispevke, da ne bomo potem oboji razočarani, ker jih ne bo mogoče ob¬ javiti. Lep pozdrav in nasvidenje v prihodnji šte¬ vilki! 242 TIM 6 • 80/81 PRVI KORAKI • PRVI KORAKI • PRVI proizvodno delo z električnim ročnim orodjem Projektna naloga: LESENI KVADER ZA PI¬ SALNI PRIBOR Projektna naloga je namenjena rednemu učno-vzgojnemu procesu od 5. do 8. raz¬ reda osnovne šole, z namenom, da pri iz¬ vedbi takšne projektne naloge sodelujejo skupine 5. do 8. razreda z določenimi učni¬ mi enotami. Projektna naloga zajema: 1. Učne enote 2. Naloge (cilje), učnovzgojne in psihomoto¬ rične smotre 3. Tehnološki list 4. Napotke za delo. Pomembni poudarki: 1. S tehniškim načrtom vam posredujem eno izmed možnih oblik kvadra, ki ga spremljajo še nekatere variante v naris- nem pogledu. 2. S fotografijami vam prikazujem izdelek (v različnih pogledih) za lažje predstav¬ ljanje tega predmeta. 3. Uporaba takšnega izdelka je lahko mno¬ govrstna (na pisalni mizi v pisarnah, zbornicah, kabinetih, vrtcih itd.). 4. Razrez lahko izvedete tudi na EMCO- STAR ali pa na krožni žagi KLIP-KLAP z dvokratnim rezom oziroma tako, da le¬ tev obrnete in še enkrat izvedete pre¬ rez (višina krožne žage KLIP-KLAP iznad DM 200 je 30 mm). 5. Utore pa lahko zopet izvedete ali na EMCO-STAR ali na krožni žagi KLIP-KLAP. Učne enote: 1. Planiranje in razvoj izdelka: 7. razred 2. Izdelava prototipa: 6. razred 3. Konstruiranje: 8. razred 4. Priprava serijske proizvodnje: 6. razred 5. Ekskurzija: 7. razred 6. Izvedba proizvodnega dela na tekočem traku: 7. razred 7. Embalaža za izdelek: 5. razred 8. Ovrednotenje dela: vsi razredi Naloge (cilji) posameznih učnih enot: ad 1) Planiranje in razvoj izdelka: — motiviranje učencev, — oblikovanje predlogov in oblikovanje od¬ ločitve (razvoj, ideje). ad 2) Izdelava prototipa: — dimenzioniranje in izbira gradiva, — izdelava prototipa, ad 3) Konstruiranje: — izdelava sestavne risbe, — izdelava delavniške risbe, — 'izdelava kosovnice. ad 4) Priprava serijske proizvodnje: — priprava tehnološkega lista, — priprava šablon, — organizacija sistema delovnih mest. ad 5) Ekskurzija: — ogled serijske proizvodnje, — zbiranje podatkov o tehnološki dokumen- j taciji. ad 6) Izvedba proizvodnega dela na teko¬ čem traku: — uporaba zaščitnih sredstev, — izdelava sestavnih delov oziroma izdelo¬ vanje izdelka po etapah, — površinska obdelava in zaščita, ad 7) Embalaža za izdelek: — izdelati mrežo škatle iz kartona, — pakirati izdelke v kartonsko embalažo, ad 8) Ovrednotenje dela: — izračun proizvodnih stroškov, — ovrednotenje dela posameznikov in sku¬ pine, — primerjava dela s tovarniško proizvod¬ njo. Učnovzgojni (operativni) smotri ter opera¬ tivni psihomotorični smotri ad 1) Planiranje in razvoj izdelka: — učenci se znajo odločiti za izdelavo upo¬ rabnega izdelka, — učenci izdelajo razvojno skico, — učenci znajo izbrati za ta izdelek pri¬ merno gradivo. Vanante ■■ ad 2) Izdelava prototipa: — spoznajo delovne operacije, ki so po- — učenci spoznajo in razumejo pomen trebne za izdelavo lesenega kvadra, prototipa v proizvodnji, — seznanijo se z nevarnostmi pri delu in 244 TIM 6 • 80/81 TEHNOLOŠKI LIST TIM 6 • 80/81 245 Opomba: 1. Za razrezovanie in utorjanje je potrebno izbrati učence, ki so dovolj spretni in zanesljivi glede upoštevanja varnostnih predpisov. 2. Izdelovanje pa lahko poteka po etapah, bazo (v tekočem traku) dokončno obliko. znajo uporabljati zaščitna sredstva. ad 3) Konstruiranje: — učenci se nauče s pomočjo skice in pro¬ totipa natančno narisati sestavo in de- lavniško risbo ter izpolniti kosovnico. ad 4) Priprava serijske proizvodnje: — učenci spoznajo tehnološki list, razume¬ jo njegov pomen in ga znajo pravilno uporabljati, — spoznajo pomen šablone za hitrejše za- risovanje mest za izvrtine in utore. ad 5) Ekskurzija: — učenci uvidijo pomen delitve dela in se¬ rijske proizvodnje, — spoznajo pomen tehnološke dokumenta¬ cije, organizacije delovnih mest in no¬ tranjega transporta, — spoznajo poklice v lesnopredelovalni pa¬ nogi in se poklicno usmerjajo. ad 6) Izvedba proizvodnega dela na teko¬ čem traku: — učenci zavestno izpolnjujejo varnostne predpise, — opraviti znajo delovne operacije po teh¬ nološkem listu, — uvidijo pomen delitve dela, — ob delu spoznajo poklice v lesnoprede¬ lovalni panogi in se poklicno osveščajo, — ob delu si razvijajo ročne spretnosti, gibe rok, prstov in koordinirane gibe rok in oči, — učenci si pridobivajo spretnosti pri delu z orodji in stroji ter delovne navade. ad 7) Embalaža za izdelek: — učenci spoznajo obdelovalne postopke pri obdelavi kartona, — razumejo pomen šablone za izdelavo škatle, — spoznajo pomen delitve dela. ad 8) Ovrednotenje dela: — znajo ovrednotiti porabo gradiv, energi¬ je, obrabo strojev in naprav, — znajo ovrednotiti svoje in učiteljevo vlo¬ ženo delo in prizadevnost, — znajo določiti ceno izdelka in ugotove vzroke previsoke cene izdelka. Izbira pribora, električnega ročnega orodja in priključkov da izdelek postopoma dobiva v procesu dela 1. Pribor: Pribor za merjenje in označevanje na ma¬ terialu (ravnilo, kovinski kotnik, svinčnik HB] ter osnovni in dopolnilni pribor za delo na delovni mizi DM 200 (vzdolžno leseno vodilo). 2. Električno ročno orodje: Vrtalnik KLIP-KLAP s priključki. Izbira materiala: Smrekov les (bukov, hrastov itd.) preseka 60 X 70 mm. Napotki za samo izvedbo proizvodnega de¬ la na tekočem traku: 1. Letve preseka 60 X 70 mm razžagajte na ustrezne dolžine (npr. 130 mm) 2. Nato izvedite utorjanje in vrtanje izvr- tin 0 8 mm do globine npr. 20—25 mm Izvrtine bodo služile za vstavljanje pisal, utori pa za vstavljanje beležk, pisem itd. 3. Preostane vam še brušenje z vibracij¬ skim brusilnikom KLIP-KLAP na DM 200 in lakiranje. Bojan Rambaher ZABAVA ZA DOLGE ZIMSKE VEČERE grad Potrebujete samo barvni papir, škarje in lepilo. Če je barvni papir tanjši, boste po¬ trebovali še debelejši papir za podlogo. Iz papirja naredite pravokotnike različnih veli¬ kosti, jih zlepite v valje in na vrhu neka¬ terih valjev narežite nadzidek stolpov. V posameznih valjih spodaj naredite nasproti si ležeče reže, da bi lahko pozneje grad se¬ stavili. Okna v stolpih pobarvajte ali pa jih izrežite iz temnega papirja in nalepite. Ena¬ ko naredite z vrati. Ko ste naredili vse dele, grad poljubno sestavite. Uporabite ga lahko za maketo pri železnici ali pa kot vzorec za druge podobne izdelke. 246 TIM 6 • 80/81 lutke Enako enostavna je izdelava lutk, ki jih na¬ taknete na prst. Potrebujete ostanke klobu¬ čevine ali kompaktnega blaga, škarje in lepi¬ lo. Naredite si ustrezen kroj iz papirja, ga prerišite na blago in izrežite po dva enaka kosa. Kosa sešijte s strojem ali ročno in blago obrnite. Druge dele (oči, nos, usta, ušesa itd.) izrežite iz papirja ali blaga in nalepite na trup. Izmislite si lahko vsakovrstne lutke iz prav¬ ljic in zgodbic. Če vas bo sodelovalo več, lahko priredite predstavo za mlajše bratce in sestrice. Joviča Stankovič termo rezalec Potek dela: zvijte v obliko polkroga ploče¬ vino (1), na prvem koncu jo pritrdite na sto¬ jalo (3) z matico in vijakom (4). Na obeh koncih pločevine zalotajte žico (1). Električna napeljava: pol ( + ) pozitivni zalo¬ tajte na vijak (4), pol (—) negativni pa za¬ lotajte na žico (1). Imeti morate najmanj 4 kose baterij po 4,5 V. Ta termo rezalec bo koristil modelarjem, ki delajo s stiroporom. Termo rezalec delu¬ je na principu segrevanja tanke žice, ki je napeta. Rezalec povečujte ali zmanjšujte po svoji želji. Drago Mehora za spretne Za mrzle zimske popoldneve vam predlagam prijetno delo, namreč izdelavo dveh prepro¬ stih pa koristnih predmetov: svečnika in stenske zapisnice. Od materiala boste po¬ trebovali v glavnem les in nekaj pločevine, od orodja pa žagico — rezljačo za les in kovino ter sveder, no, morda še male škar¬ je za pločevino. Slika kaže, na prvi pogled, kako je vse narejeno, vendar pa ne bo od¬ več, če boste upoštevali nekaj navodil za delo. Svečnik Pri izdelavi svečnika se boste srečali z obdelavo ali natančneje, z rezanjem stekla. Svečnik, pravzaprav je to že svetilka s sve¬ čo, ima, kot vidite, steklen valj ali cilin¬ der, ki varuje plamen sveče pred plapola¬ njem in ugašanjem. Valj bomo naredili tako, da bomo litrski steklenici iz brezbarvnega stekla odrezali dno in gornji del blizu mesta, kjer se začne steklenica zoževati. Rezali bomo takole: Okoli steklenice enkrat ovijte tanko pa zelo močno vrvico, dva »moža« naj hitro in krepko vlečeta vsak za svoj ko¬ nec vrvice, tako kot bi žagala. Po preteku kake pol minute se bo steklo na tem mestu zaradi trenja tako segrelo, da bo dno, ko boste steklenico vtaknili v mrzlo vodo, glad¬ ko odletelo. Na isti način odrežemo tudi gornji dei. Važno je, da teče vrvica vedno po istem mestu. Da bi to dosegli, si nare¬ dimo preprost pripomoček. Okrog steklenice ovijemo valj iz lepenke in ga še malo pri¬ lepimo na steklenico, da se ne bi premikal. Stik zalepimo s trakom selotejpa. Valj naj bo prav toliko visok kot bo cilinder. Z vrvico »žagamo« tik ob robu lepenkastega valja. Steklenico pa lahko odrežemo še na drug način. Okrog steklenice enkrat ovijmo debelejšo nit iz bombaža ali volne, ki smo jo prepojili s petrolejem ali alkoholom (špi¬ ritom), nato vrvico zažgemo. Ko bo zgorela, hitro vtaknemo steklenico v mrzlo vodo. Učinek bo isti. (Nikar ne uporabite bencina, ki je nevaren, pa tudi prehitro zgori!) Oba TIM 6 • 80/81 247 roke postopka lahko najprej vadite na kakršnikoli steklenici, nato pa uporabite tisti postopek, ki vam bo bolje uspel. Iz litrske steklenice, v kakršnih prodajajo vino ali žgane pijače, boste dobili približno 180 mm visok cilinder, kar bo ustrezalo navadni, okoli 160 mm vi¬ soki sveči. Zdaj pa se lotimo izdelave podstavka. Iz lepo zglajene, vsaj 10 mm debele deščine iz- žagajte okroglo ploščo premera 140 mm, nato pa še prav tako veliko okroglo ploščo iz 5 do 7 mm debele vezane plošče. Iz zgor¬ nje, tj. debelejše plošče ali koluta izžagajte še notranji manjši kolut. Pri tem se ne za¬ našajte na navedeno mero 84 mm, ker ni čisto gotovo, da imajo vse steklenice po¬ polnoma enak premer. Najbolje bo, če boste postavili cilinder kolikor mogoče v središče gornjega koluta in včrtali obris steklenice z ostrim svinčnikom. Po tej črti izžagajte notranji kolut. Nastala odprtina v kolutu naj bo tolikšna, da bo šla steklenica oziroma cilinder tesno vanjo. Notranji izžagani kolut mora imeti za debelino stekla manjši pre¬ mer. Najbrž ga bo treba nekoliko zmanjšati z brušenjem po robu. Ko se boste prepričali, da cilinder lepo sedi v okroglem utoru med kolutoma, prilepite notranji kolut na spodnjo ploščo, hkrati pa zlepite oba koluta. Obe plošči pustite nekaj ur pod pritiskom. Ko bo osušeno, izvrtajte skozi obe plošči nekaj luknjic za zrak s spiralnim svedrom. Sedaj naredimo še ročaj za prenašanje svetilke. V ta namen urežite iz močnejše, vsaj 1 mm debele bakrene ali aluminijeve pločevine trak, v katerega izvrtajte dve luknjici in pričvrstite trak z lesnim vijakom na pod¬ stavek, potem pa ga primerno ukrivite. Na spodnjo stran podstavka privijte z malimi vijaki tri gumijaste nožiče, ki jih dobite v trgovini, lahko pa si jih tudi sami nažagate iz okrogle lesene paličice. Podstavek je narejen; treba je še pritrditi nanj svečo. V mislih imam standardno svečo premera 27 mm, kakršne navadno uporab¬ ljamo doma, če elektrika »mrkne«. Najeno¬ stavneje bi bilo zabiti skozi središče v sme¬ ri navzgor močnejši žebelj in svečo pre- 248 TIM 6 • 80/81 D,M. MODELARSTVO • MODELARSTVO • MO 250 TIM 6 • 80/81 TIM 6 • 80/81 251 252 TIM 6 • 80/81 Bojan Rambaher sani s krmilom Za vožnjo s temi sanmi ne potrebujete po¬ sebne proge kot za bob. Trije navdušenci se lahko z njimi spustijo z vsake vzpetine. Konstrukcija je zelo preprosta. Ogrodje je iz treh lokov, ki so zvarjeni iz treh tankih cevi, premera okoli 10 do 15 mm. Na okviru je pritrjen sedež iz desk. Na zadnja dva loka so pritrjene dolge nepremične smuči, na sprednji lok pa kratke premične smuči, ki jih vodimo z volanom. Pod sprednjim lokom je nameščena zavora, s katero zavira drugi član ekipe po ukazu voznika. Delo se začne pri pripravi cevi za okvir. Pripravite tri cevi dolžine 960 mm, dve cevi dolžine 800 mm in še dve cevi dolžine 700 mm. 960 mm dolge kose ukrivite tako, da bo polmer loka 250 mm. Konce drugih cevi izpilite z okroglo pilo tako, da se bodo tesno prilegali cevem. Okvir nato pazljivo zavarite in ga potem obvezno preizkusite. Postavite ga s štirimi nogami na podlago (lahko na opeko) in sredino obtežite z 200 kilogrami. Za primer naj povemo, da ena opeka tehta okoli 3 kg. Ko obtežitev sna¬ mete, se mora srednji del izravnati v za¬ četni položaj, na zvarjenih mestih pa ne sme biti razpok. V tem primeru ste delo dobro opravili in je okvir zdržal preizkušnjo. Spredaj po sredini sedaj privarite kos cevi dolžine 120 mm za volan, za drugim lokom pa dve ploščici za pritrditev zavore, ki je prav tako iz cevi enake debeline. Za pri¬ trditev zavore z druge strani ročaja privarite vijak (slika 6). Držalo krmila (slika 2) izberite tako, da bo premer cevi nekoliko manjši od premera cevi, ki jo privarite k okviru. Dolžina cevi naj bo 400 mm. Spodaj privarite vodilo, ka- TIM 6 • 80/81 253 3QO 7oo 800 254 TIM 6 • 80/81 terega sestavo vidite na sliki. Gibanje po vertikalni osi omejite z dvema privarjenima podložkama. Privarite pa jih šele na koncu, ko ste že dokončno namestili vse dele. Krmilo — volan premera 300 mm ukrivite iz železnih palic debeline 10 mm. Pesto (slika 4] izdelajte po sliki ali pa ga kupite v trgo¬ vini. Ne boste pa ga niti potrebovali, če boste prečnice privarili direktno na cev krmila. Smuči — izberite lesene smuči ali jih izde¬ lajte iz aluminija. Na trup jih pritrdite prek aluminijastih kotnikov (slika 3). V spodnjo ploščico kotnika izvrtajte luknje za zakovice (ali vijake, če so smuči lesene), v zgornjo pa za pritrditev smuči k trupu. V spodnji del loka naredite prereze in luknje za pritrdi¬ tev smuči. Sprednje smuči pritrdite po¬ dobno kot zadnje, vendar se morajo vrteti v svornikih. Da sani ne bi nosilo postrani, pri¬ trdite ob robovih smuči smernike iz alumi¬ nijastih kotnikov tako, da bodo segali 4 do 5 mm prek roba smuči. Za pritrditev sprednjih smuči izbrusite dva svornika po sliki 5 in k njima pritrdite vo¬ dila iz jeklene ploščice debeline 4—5 mm. Vmesno palico sprednjega krmilnega dela naredite iz jeklene cevi premera 5 do 8 mm ali iz jeklenega traku debeline 4 do 5 mm. Na sredini privarite vijak M 8. Sedež je iz deščic. Na trup jih pritrdimo s skobami in vijaki (slika 7). Sestavljanje se začne pri deščicah za se¬ dež. Potem nastavite sprednje smuči, pre¬ vrtajte (slika 2) sprednji lok od zadaj in naredite navoj za vijak M 6, ki drži svor- nike smuči. Ko se prepričate, da smuči le¬ žijo natančno vzporedno, jih učvrstite in pri¬ trdite še krmilni del. Namestite in pritrdite še zadnje smuči. Zapomnite si, da morate izbrati le vijake naj¬ višje kvalitete, zaradi večje varnosti pa po¬ vsod namestite še protimatice. Narejene sani pobarvajte rdeče ali s po¬ ljubno drugo barvo ter jih opremite z zvon¬ cem ali kakšnim drugim zvočnim signalom. Ker pri spuščanju lahko dosežete hitrost tudi do 60 km/h, je zelo priporočljivo, če se opremite s čelado in smučarskimi očali. Preden se spustite po hribu, si progo og¬ lejte ali jo morda celo označite. Izberite si raje samotnejšo progo ali sankaško pisto. Pazite, da ne boste ogrožali smučarjev. Teh¬ niko vožnje se učite počasi in postopno, takoj pa se tudi učite pravilnega zaviranja. Delo zaviralca in voznika mora biti uskla¬ jeno. DALJINSKO VODENJE • DALJINSKO V Jan I. Lokovšek servomehanizem (II) Preizkuševalnik servomehanizmov TIM XXI-ST Uvod Kdor se ukvarja z daljinskim vodenjem, ima servomehanizme. Le-te je potrebno montira¬ ti v model, pa tudi preizkušati, vzdrževati in včasih popravljati. Vse to lahko izvaja¬ mo s celotnim RC sistemom, tj. priključi¬ mo servomehanizem na sprejemnik in vklju¬ čimo oddajnik. Večina res dela tako, saj je za končni preizkus tako tudi najbolje. Pri montaži v model, posebno pa še pri popravljanju, pa je neprimerno imeti ves sistem vključen, saj se po približno treh urah izpraznijo baterije oddajnika in še mo¬ timo sosede (oddajnik v stanovanju!). Takrat pride prav naš preizkuševalnik, ki krmili zares samo servomehanizem brez motenj (tudi ne more biti moten), ima majhno porabo in zato imamo časa na pre¬ tek. Hitro lahko ugotovimo, ali je servome¬ hanizem dober ali ne, ali je dobro montiran, ali hod krmil ustreza, ali je preobremenjen itd. Taka napravica je cenen in nepogrešljiv pripomoček amaterja, ki sam uravnava, po¬ pravlja ali celo izdeluje servomehanizme. TIM 6 • 80/81 255 Prav pride tudi ob montaži servomehaniz- mov v model, ko za preizkuse in uravnava¬ nja ni potrebno sestavljati celega RC si¬ stema. Opis delovanja Najprej poglejmo, kaj pravzaprav potrebu¬ jemo. Servomehanizme krmili pravokotni im¬ pulz v trajanju t, ki se ponavlja na dolo¬ čen čas T. Dolžina trajanja »t« predstavlja povelje in le-to moramo imeti možnost spreminjati. Poglejmo sliko 7, ki predstav¬ lja »pozitivne« impulze, ki jih uporablja ve¬ čina proizvajalcev. Na sliki so narisani primeri za povelja nev¬ tralno, levi in desni skrajni položaj. Spre¬ membe dolžine »t« so seveda zvezne, ker je zvezno (proporcionalno) tudi krmiljenje samo. Ponavljalni čas »T« in dolžina impulza »t« so za različne proizvajalce RC naprav raz¬ lični, čeprav razlike niso velike. T ni po¬ sebno kritičen; njegova vrednost se giblje med 15 in 20 msek. Pač pa je zelo važen »t«, saj je to povelje. Za nekaj najbolj po¬ gostih proizvajalcev so podatki v tabeli III. Večkrat smo omenili, da imajo Graupnerje- ve naprave tako imenovane »negativne« im¬ pulze za krmiljenje servomehanizmov VA- RIOPROP. Za primerjavo s »pozitivnimi« (slika 7) so narisani na sliki 8. Možnih načrtov za napravo, ki generira take impulze, je veliko in marsikdo jo je že na¬ redil, nekateri z integriranimi vezji (NE 555, CD 4001). Želel sem čim enostavnejšo in ceneno napravo, zato sem se odločil kar za izvedbo s transistorji. Preizkuševalnik mora seveda delovati na isti vir (baterijo) kot servomehanizem, tj. v razponu od 4 do 6,5 V in to dokaj stabilno. Poglejmo shemo na sliki 9. DESNO Slika 7. Impulzi, ki krmilijo digitalni servome¬ hanizem Srce preizkuševalnika je astabilni multivi- brator, ki ga tvori del vezja okoli transistor- jev T1 in T2. Ponavljalni čas določata (v glavnem) upor R3 in kondenzator C2; čas t pa kondenzator C3 in zaporedna vezava upo¬ ra R2 in potenciometra P. S spreminjanjem upornosti P torej dajemo povelje. Transistor T3 služi zgolj za ločevanje izhoda od mul- tivibratorja. To varovanje je potrebno zato, da različne obremenitve ne vplivajo na mul- tivibrator (stabilnost delovanja) in tak izhod brez težav prenese celo kratek stik, kar bo marsikateri modelar znal ceniti. Slika 8. »Negativni« impulzi servomehanizmov VARIOPROP TABELA ill PROIZVAJALEC 256 TIM 6 • 80/81 _TL£ +4,8 V TTg +4,8 +4,8 Slika 9. Shema preizkuševalnika TIM XXi-ST poz. impulzi neg. impulzi baterija V kolikor želite preizkuševati tudi servome- hanizme Varioprop (z vgrajeno elektroniko), morate prigraditi še invertor. Sestoji se iz vezja s transistorjem T4 in uporov R9, R10 in R11. Multivibratorju smo še stabilizirali napaja¬ nje z zener diodo 3,6 V in blokirali z elek¬ trolitskim kondenzatorjem C1. Kot že re¬ čeno, je napajalni vir isti oziroma enak kakor za sprejemnik, tj. 4,8 V NiCd akumu- iatorček ali 6 V baterija. Zato so na shemi (slika 9) skicirani kar priključki za servo- mehanizme (Simprop, VVebra, Fema, Ro- wan), za Graupnerjeve izvedbe in za ba¬ terijo tako, kot so v RC sprejemniku. Izbira materiala S sestavnimi deli ne bo težav, saj so to najbolj pogosti diskretni elementi: transi- storji, upori, kondenzatorji. Transistorji so vsi univerzalni tipa NPN, kot npr. BC 107, 108, 109 ali BC 237, 238 ali 239 vseh izve¬ denk a, b ali c. Upori so Iskrini, moči 1/4 W. Kondenzator C1 je elektrolitski, C2 in C3 pa ne smeta biti niti elektrolitska niti ke¬ ramična, če želite imeti napravo kolikor toliko neodvisno od sprememb temperature okolice. ZD je zener dioda za napetost od 3,3 do 3,9 V male moči, po možnosti v ste¬ klenem ohišju. Edini material, ki ga ni moč enostavno ku¬ piti v Ljubljani, so originalni priključki za servomehanizme. Gradnja Preizkuševalnik zgradimo v tehniki tiskane¬ ga vezja na ploščici 34 X 50 mm. Za to mero sem se odločil zato, da je bilo mož¬ no uporabiti ohišje starega sprejemnika Multiplex. Te mere seveda niso obvezne in si lahko seveda brez težav privoščite tudi večjo ploščico, saj je vezje enostavno. Sli¬ ko ploščice z oštevilčenimi sponkami pri¬ kazuje slika 10. Slika 10. Slika ploščice tiskanega vezja v me¬ rilu 1 : 1 Naredimo tabelo vrednosti in povezav po¬ sameznih elementov na ploščici. TIM 6 • 80/81 257 Vrstni red spajkanja na ploščico tukaj ni posebno važen. Navadno začnemo z upori, sledijo kondenzatorji, transistorji, dioda in priključki. Napajanje sem priključil kar prek priključka tako, kot je to pri sprejemniku. Raster priključkov in razporeditev ustreza priključkom vrste Simprop, Multiplex, Webra, Rowan, Fema ipd. oziroma Graupner za pri¬ ključek z negativnimi impulzi. Potenciome¬ ter montiramo na vrh ohišja in na os na¬ taknemo gumb s skalo ali pa s kazalcem in si potem skalo narišemo sami, tj. jo ume¬ rimo v milisekundah. Montažo ploščice v ohišje prikazuje slika 12. Tako ohišje si brez težav naredite tudi sami iz 1 do 2 mm debelega celuloida, podobno kot ohišje sprejemnika. Umeriti si moramo še skalo. Na mojem pro¬ totipu sem vgradil Iskrin gumb z desetimi položaji, tj. številke so enakomerno poraz¬ deljene po obodu in si sledijo od 1 do 10. Skalo (umeritveno krivuljo) sem podal v ta¬ beli V. TABELA V Položaj gumba 12 3 4 10 čas t (msek) / 2,2 2,0 1,75 1,50 1,25 0,95 0,70 0,42 / Ker potenciometer nima celega hoda 360°, sta seveda položaja 1 in 10 brez pomena, Predno se lotimo sestavljanja, poglejmo še ker jih ne doseže sliko 11, ki prikazuje razpored elementov, tj. pogled na vezje z zgornje strani. O gumb ir servo _n_, baterija Slika 11. Preizkuševalnik servomehanizmov TIM Slika 12. Montaža ploščice tiskanega vezja v XXI-ST ohišje (presek) Zelo priročno je uporabljati tak preizkuše- Povezave na spodnji strani ploščice so na- valnik pri montaži servomehanizmov v mo- risane črtkano, nakazana je tudi priključitev del in takrat pride prav stikalo za obe skraj- potenciometra. ni legi- Poleg stikala uporabimo še dva tri- 258 TIM 6 • 80/81 merpotenciometra, s katerima nastavljamo eno in drugo skrajno lego. Skico in priklju¬ čitev tega dodatka prikazuje slika 13. Slika 13. Dodatek preizkuševalniku TIM XXI Zaželeno je, da ima stikalo S srednjo lego. V kolikor ne uspete kupiti ravno takega sti¬ kala, montirajte dve tipki, po eno za vsak skrajni položaj. Uravnavanje je naslednje: S potenciometrom P nastavimo nevtralni položaj, stikalo S je v sredini. Preklopimo S v zgornji položaj in s potenciometrom TP1 nastavimo levi skrajni položaj. Preklo¬ pimo stikalo v spodnji položaj in s TP2 uravnamo desni skrajni položaj krmilne ro¬ čice servomehanizma. To uravnavo seveda naredimo s priključenim servomehanizmom. Skrajni položaji so za ± 45° oddaljeni od nevtralnega položaja; velja za tako imeno¬ vane rotacijske servomehanizme in je po¬ tem razlika med levim in desnim skrajnim položajem 90° ali več. Preizkušanje Preizkušanje servomehanizma samega smo že opisali pri opisu gradnje elektronike z integriranim vezjem 543. V glavnem mora¬ mo zagotoviti nevtralni položaj, hod itd. To pot bomo posvetili pozornost uravnavi in preizkusu servomehanizma v modelu, saj naravnost preseneča dejstvo, da želi tak opis velik del amaterjev oziroma tistih, ki se oglasijo. Skico montaže servomehanizma oziroma nje¬ gove povezave s krmilom prikazuje slika 14. Tudi krmilo ima svojo krmilno ročico, ki jo povežemo s krmilno ročico servomehaniz¬ ma, npr. s pomočjo vzvoda. Zato sledi pre¬ miku krmilne ročice servomehanizma premik krmila. Jasno je, da mora biti servomeha- nizem dobro pritrjen in da se lahko krmilo giblje brez ovir. Kako je z NEVTRALNIM POLOŽAJEM? Ko je krmilna ročica servomehanizma v nev¬ tralnem položaju, mora biti tudi krmilo. To dosežemo s spreminjanjem dolžine pove¬ zave »L«. Večina tovarniških tovrstnih iz¬ delkov ima že kar vrezan navoj na koncu in tako lahko to izvedemo z vrtenjem za¬ ključka povezave. Paziti moramo tudi na pravilno SMER HODA. Če ni ustrezna in jo moramo zamenjati, po¬ tem to pomeni prestaviti povezavo na drugi krak krmilne ročice servomehanizma. VELIKOST HODA uravnavamo s pomikanjem zaključka povezave po krmilni ročici tako pri servomehanizmu ali pri krmilu. Na sliki 14 so označene smeri pomikov, in sicer po¬ mik v smeri »P« poveča hod, v smeri »Z« pa zmanjša. Te nastavitve seveda niso zvezne, ker lahko zaključek pomaknemo le za eno luknjo bolj naprej ali nazaj po krmil¬ ni ročici. Pri velikosti hoda ne pretiravajte. Za ladij¬ ske modele naj bo do ± 30° za hitrostne modele oziroma do ± 50° za spretnostne vožnje. Pri letalskih modelih so ti odkloni manjši. mila v modelu SERVOMEHANIZEM TIM 6 • 80/81 259 Slika 15. Preizkuševalnik TIM XXI-ST in sprejemnik TIM XXII Za te preizkuse je naš preizkuševalnik kot nalašč, saj lahko vse te uravnave naredi¬ mo, ne da bi morali sestavljati cel RC si¬ stem. Kot že rečeno, pazite pri velikosti hoda, da se krmilo ali povezave nikjer ne zatikajo, dotikajo v skrajnih položajih ozi¬ roma ni mehanske omejitve v celem pod¬ ročju hoda. Če bi se npr. krmilo ne moglo premakniti, medtem ko bi krmilna ročica servomehanizma pritiskala na povezavo, bi bil slednji preobremenjen. Takrat teče zelo velik tok, ki ne koristi ne servomehanizmu ne bateriji. Še praktičen nasvet. RC modelar ima kaj kmalu več modelov, čim pride malo »k sebi« in vozi jih seveda z enim oddajnikom. Na voljo so seveda trimerji, potem zamenjave in mogoče celo regulacije velikosti hoda in še kaj. To je vse lepo in prav za en model, pri večih pa že pomeni težavo, saj je na poligonu dostikrat opaziti, kako marsikdo na dolgo in široko uravnava takoj, ko za¬ menja model. Imeti drug oddajnik za vsak model je tudi malce predrago. Rešitev je v tem, da imate vse modele, ki jih uprav¬ ljate z istim oddajnikom, uravnane, tj., da v oddajniku ni potrebno praktično ničesar spremeniti, ko zamenjate model. Izvedba tega je preprosta. Na prvem letu seveda uravnamo vse tako, da model leti, kot je treba. Nato moramo označiti položa¬ je krmil. Zdaj vrnimo vse trimerje v oddaj¬ niku na sredino, krmila se seveda premak¬ nejo. Nato se lotimo uravnave dolžine pove¬ zav tako, da položaji krmil spet sovpadejo z označenimi in delo je opravljeno! Za konec si oglejmo še fotografijo in teh¬ nične podatke preizkuševalnika. Na sliki 15 je preizkuševalnik in sprejem¬ nik TIM XXII, ki služi za primerjavo veliko¬ sti. Opazili ste, da sem v pomanjkanju vred¬ nosti kondenzatorja 33 p,F vezal vzporedno vrednosti 22 pF in 10 pF. 260 TIM 6 • 80/81 RADIOAMATERSTVO • RADIOAMATER Gorazd Kikelj stabilizirani usmernik 12-50 V To je prvi izmed treh stabiliziranih usmer¬ nikov, ki bodo objavljeni v seriji armatur. Narejen je tako, da povsem ustreza amater¬ ski rabi, pa tudi zahtevnejši radioamaterji in modelarji ga ne bodo zametavali. Odli¬ kujejo ga dobra stabilizacijska napetost, linearno spreminjanje napetosti od 12 do 50 V, močno dušenje hruma, velika izhodna moč, zaščita proti kratkemu stiku in pred¬ vsem enostavnost. Opis vezja Srce vezja je znani operacijski ojačevalec lL 741. S tem, da smo uporabili to integri¬ rano vezje, smo se izognili večjemu številu transistorjev in drugih elementov, ki bi vezje precej zakomplicirali. Oglejmo si funkcijo operacijskega ojačeval¬ nika na poenostavljeni shemi (slika 1j. Vze¬ mimo primer, ko je na točki 2 večja nape¬ tost kot na točki 1. Na vhodnih sponkah operacijskega ojačevalnika se pojavi razli¬ ka napetosti, ki požene skozi ojačevalnik nek tok. V tej smeri ojačevalnik lahko ojači razliko napetosti in odpre transistor T2. Tok steče skozi T2 in R2, ki tako premostita transistor T1, da ta ostane zaprt, ker nima emitorskega toka. Napetost na izhodnih Slika 1. Poenostavljen shematski prikaz stabili¬ zatorja napetosti z operacijskim ojačevalcem sponkah pade na vrednost napetosti v toč¬ ki 1. Kadar imamo pa obratni primer, da je napetost v točki 1 večja kot napetost v toč¬ ki 2, tedaj ojačevalnik ne more ojačati raz¬ like, ki se pojavi na vhodnih sponkah in tok steče prek R2 in T1, ki se odpre, med¬ tem ko ostane T2 zaprt. Napetosti se spet izenačita. Usmernik ima tudi zaščito proti kratkemu stiku in preobremenitvam. Pretokovno za¬ ščito sestavljata transistor T1 in upor R3 (elementa sta narisana na snemi usmerni¬ ka, slika 2). Kadar sta izhodni sponki kratko staknjeni, ali pa izhod preobremenimo, se pojavi na transistorju T1 velik padec nape¬ tosti, ki lahko pri maksimalni napetosti na Slika 2. Shema stabiliziranega usmernika TIM 6 • 80/81 261 Slika 3. Ploščica stabiliziranega usmernika v me¬ rilu 1 : 1 z oštevilčenimi sponkami izhodu doseže tudi 50 V. Skozi upor R3 pa steče velik tok. Predvidena je tudi možnost, da bi potrebovali večji tok, kot pa ga dovo¬ ljuje pretokovna zaščita. V ta namen služi stikalo za izklop pretokovne zaščite. Z njim premostimo transistor T1 in upor R3. Koliko lahko sedaj obremenimo usmernik, nam prikazuje diagram na sliki 6. Dolgo časa narašča tok sorazmerno počasi, nato pa začne pri 40 V strmo naraščati. V diagramu so narisane maksimalne vred¬ nosti toka pri izključeni pretokovni zaščiti, zato pomeni prekoračenje teh vrednosti tu¬ di uničenje usmernika. Pogled na shemo usmernika (slika 2) nam razkrije tudi neko posebnost. Namesto ene ali kvečjemu dveh zener diod, kolikor jih običajno uporabimo v usmernikih, so tu kar tri zener diode. Dve služita za stabilizacijo izhodne napetosti, tretja ZD 1 pa služi za napajanje integriranega vezja s konstantno napetostjo 30 V. Izbira materiala Večina materiala ni kritična. Upori so 1/2 W, tolerance ±5%, pomembna pa sta upora R8 in R9, ki naj bi bila tolerance, če je le možno, 2 %. Tudi upor R3 je malce problematičen, ker ga ne dobimo v naših »dobro« založenih trgovinah, vsaj običajno ne. Zato ga moramo naviti sami. Zanj vza- slika 4. Pogled na usmernik s strani elementov memo lahko 3,3 cm žice s specifično upor-^ nostjo 18Q/m, ali odgovarjajočo dolžino kakšne drugačne uporovne žice. Kondenza- s- torji so, razen C3 in C5, vsi elektrolitski, C3 in C5 pa sta keramična. Transistorji so silicijevi NPN, BC 286, BC 141 ali ekviva- lentni. T4 je močnostni 2N3055 ali podo¬ ben. Integrirano vezje je operacijski ojače- ■ valnik IL 741, gA 741 ... Greatz je lahko katerikoli, le da zdrži 70 V in 3 A. Transfor- 3 ' mator mora zdržati tok 5 A in na sekundar- IC C5 Ul i- i i 40 n I— zo —J— AO 40 “1 - 50 UL K/ Slika 5. Priključitev potenciometra Slika 6. Potek maksimalnega dopustnega toka v odvisnosti od napetosti pri izključeni pretokovni zaščiti 262 TIM 6 • 80/81 ju mora imeti napetost 38—42 V. Nazivna moč transformatorja je 200 VA. Na sliki 3 je narisana ploščica tiskanega vezja v merilu 1:1 in z oštevilčenimi spon¬ kami. Naredimo tabelo vrednosti in pove¬ zav: Izdelava vezja Lotimo se sedaj izdelave usmernika. Na plo¬ ščico tiskanega vezja mer 10 X 6,8 cm pri- spajkamo najprej upore in kondenzatorje, nato prispajkajmo polvodnike in nazadnje še integrirano vezje. Transistorja T3 in T4 sta montirana na hladilnem rebru. Od rebra ju moramo izolirati s sljudnimi podložkami, drugače bomo imeli na rebru potencial 50 V. Ločeno sta montirana še stikalo za iz¬ klop pretokovne zaščite, ki je priključeno na sponki 60 in 61, ter potenciometer P, ki ima zaporedno vezan upor Rp, kot je narisano na sliki 5. Z njim dosežemo popolno linear¬ no spreminjanje izhodne napetosti. Njegova vrednost znaša 2K8. Ko je usmernik sestavljen, mora takoj delo¬ vati. Nobenega uglaševanja ni. Usmernik lahko vgradite v ločeno ohišje ali pa v arma¬ turno ploščo, ki bo objavljena na koncu se¬ rije. V nekaj naslednjih prispevkih si bomo ogledali še visoko- in nizkonapetostna usmernika, transformator, delovno mizo in zahtevnejšo armaturno ploščo. Milan Klemenčič nam je poslal fotografiji makete male železnice. Objavljamo ju v vzpodbudo vsem, ki se ne morejo odločiti za gradnjo. TIM 6 • 80/81 263 ELEKTRONIKA • ELEKTRONIKA* ELEK Božo Ropret zaščiteni polnilec NiCd akumulatorjev Kot povsod se lahko tudi pri NiCd akumu¬ latorjih človek zmoti in jih napačno vstavi v držalo. Polnilec, katerega načrt predlaga¬ mo, pa ima to prednost, da ne deluje, če so akumulatorji napačno vstavljeni. Polnilec sestoji iz tokovnega izvora (T2), ki daje tok okrog 50 mA. Zener dioda D2 in LED dioda D3 vzdržujeta konstantno nape¬ tost baze transistorja T2 in tako tudi padec napetosti na uporu R3. Tok na uporu R3 je zato konstanten in omogoča prave pogoje polnjenja NiCd akumulatorjev na kolektorju T2. Zaščitno vezje vsebuje transistor T1, diodo D1 in upor R1. Napetost na sponkah napačno vstavljenih akumulatorjev zapre transistor T1 in onemogoča polnjenje. Indi¬ kacija tega stanja je dana z LED diodo, ki ne gori v primeru nepravilno priključenih akumulatorjev. Ko baterije pravilno vstavi¬ mo, se transistor T1 odpre. LED dioda D3 zasveti in polnjenje je zopet normalno. Polnilec lahko polni do pet miniaturnih (500 mA ur) akumulatorskih celic. Polnilec ne zazna ene napačno priključene celice, če so ostale tri ali štiri pravilno priklju¬ čene. Pri več nepravilno priključenih celicah pa polnjenje preneha. Za kompletno vezje je potrebno dodati še majhen transformator (12 V, 100 mA), mo- stični usmernik in elektrolitski kondenzator (500—1000 (xF). Polnilec pa lahko priključi¬ mo tudi na kakršenkoli stabilizirani ali ne- stabilizirani usmernik z izhodno napetostjo 15 V in tokom, večjim od 100 mA. Božo Ropret elektronska varovalka Elektronska varovalka, ki je prikazana v tem članku, je hitra in lahko popravljiva. V pri¬ meru da varovalka izklopi, jo popravimo eno¬ stavno s kratkotrajnim pritiskom na tipko. S pritiskom na tipko pripeljemo na vrata tiristorja majhen tok, ki odpre tiristor. Vred¬ nost upora Rg, ki določa tok na krmilnih vratih, mora biti približno 1 kQ za vsak volt napajalne napetosti. Tipko lahko sprostimo, kakor hitro se tiristor vključi. Anodni tok namreč lahko teče brez kontrolnega toka na vratih, dokler ne pade pod določeni »mirovni nivo«. Tiristorski tok, ki je obenem tudi bremenski tok, teče tudi čez upor Rs. če je padec na¬ petosti na tem uporu večji kot prag nape¬ tosti transistorja T, transistor začne preva¬ jati. Napetost med koiektorjem in bazo pade na nekaj desetink volta. Posledica tega je 264 TIM 6 • 80/81 2N3055 T padec toka skozi tiristor pod mirovni nivo. Zaradi tega se najprej zapre tiristor, potem pa še transistor, ker ni več padca napetosti na uporu Rs. Da tok začne zopet teči, je potreben pritisk na tipko. Spisek materiala 'upora Rs enak transistorjevi pragovni na¬ petosti. Ta napetost je približno 0,7 V. Padec napetosti na tej varovalki je okoli 1 V. Priključimo jo med pozitivno sponko napa¬ jalnika in breme. Maksimalni tok je približno 3 A, napetost napajalnika pa lahko doseže največ 60 V. pregled c-mos integriranih vezij 4000 2-krat 3-vhodna NOR vrata in invertor 4001 4-krat 2-vhodna NOR vrata 4002 2-krat 4-vhodna NOR vrata 4006 18-stopenjski premikalni register 4007 2-krat transistorski komplementarni par in invertor 4008 4-bitni seštevalnik 4009 6 invertorjev — ojačevalnikov 4010 6 ojačevalnikov 4011 4-krat 2-vhodna NAND vrata 4012 2-krat 4-vhodna NAND vrata 4013 2-krat D flip-flop 4015 2-krat 4-bitni premikalni register 4016 4-krat analogno stikalo 4017 desetiški števec in dekoder 4018 prednastavljivi števec 4019 4-krat 2-vhodna AND/OR vrata 4022 osmiški števec in dekoder 4023 3-krat 3-vhodna NAD vrata 4025 3-krat 3-vhodna NOR vrata 4027 2-krat JK flip-flop 4028 BCD v desetiški dekoder 4029 4-bitni prednastavljivi števec 4030 4-krat ekskluziv — OR vrata 4031 64-stopenjski premikalni register 4033 desetiški števec s sedemsegmentnim dekoderjem 4034 8-bitni univerzalni register 4037 3-krat AND/OR vrata s kontrolnim vhodom 4038 3-krat serijski seštevalnik 4040 12-stopenjski dvojiški števec 4042 4-krat D flip-flop 4043 4-krat RS flip-flop (NOR) 4044 4-krat RS flip-flop (NAND) 4046 fazno ujeta zanka 4047 monostabilni/astabilni multivibrator 4049 6 invertorjev — ojačevalnikov 4050 6 ojačevalnikov 4053 3-krat 2-kanalni multiplekser/ demultiplekser 4054 4-krat segmentni ojačevalnik 4055 BCD v sedemsegmentni dekoder za display s tekočimi kristali 4056 BCD v sedemsegmentni dekoder z vmesnim pomnilnikom 4060 14-stopenjski dvojiški števec z oscilatorjem 4063 4-bitni primerjalnik 4066 4-krat analogno stikalo 4068 8-kanalni multiplekser/demultiplekser 4069 6-krat invertor 4070 4-krat 2-vhodna ekskluziv — OR vrata 4071 4-krat 2-vhodna OR vrata 4072 2-krat 4-vhodna OR vrata TIM 6 • 80/81 265 4000 V D0 F ED K L 14 13 12 11 10 9 NC NC B C H V ss 4006 V DD D1+4 D 2+5 D2+4 D3+4 D4*5 D4+4 14 13 12 11 10 9 8 . n rn. r—i m m m n U u □' U U □ 1 2 3 4 5 6 7 D1 CIK D2 D3 D4 4009 V DD L=F F K=E E J = D D 16 15 14 13 12 11 10 9 Tj u u u u u U 1 2 3 4 5 6 7 J A B C D NC 4016 C0NTR0L Vqd A B INP OUT OUT INP 14 13 12 11 10 9 8 rrt .rn .m. ..m .o —o. TJ U □ □ □ □ U 1 2 3 4 5 6 7 INP OUT OUT INP B C Vcc C0NTR0L 4019 V DD A4 KB D4 03 02 01 Ka 16 15 14 13 12 11 10 9 r-ir-i n n n n n n “LJ l_j TZJ''T-T"LJ u uU 1 2 3 4 5 6 7 8 B4 A3 B3 A2 B2 A1 B1 Vss 4025 vqd g h i l j c 4001 V DD H G M L F E 14 13 12 11 10 9 8 4002 2 3 B J 4 5 K C V SS 4007 V DD 2DP 3V 3SP 3A 3SN 2DN 14 13 12 11 10 9 8 an n n n n n £ Jr Hr % u u u u u 'U U 1 2 3 4 5 6 7 1DP 1SP 1A 1SN 1DN 2A Vgg 4010 V DD L=F F K = E E J = D D 16 15 14 13 12 11 10 9 ~ rn rn n to-TO-TO ¥ iCh Kh iCh TO 0 |_J"lLj lj lj lj l_)U 1 2 3 4 5 6 7 8 V cc G=A A H=B B I--C C GND 4013 V DD 02 02 CL2 RES 2 D2 SET2 14 13 12 11 10 9 8 n rn i—i m m i—i i—i LJ l_J l_i lj U u u 1 _2 3 4 5 6 7 Q1 Q1 CL1 RES1 Dl SET1 V SS 4017 CLK CARRY VDD re S CLK ENA OUT '9* "U" *8* 16 15 14 13 12 11 10 9 n n rji fjr.Q-.rp 171171 G u u □ LJ. LT T - TlT 2 3 4 5 6 7 8 •T "O" "2" "6" "7" "3" Vcc 4022 CLK CARRY □ □ LJ L_J u u JU 1 2 3 4 5 6 7 8 Q2 02 CLK RES K2 J2 SET Vss 2 2 2 4008 V DD B4 CO S4 S3 S2 S1 C1 16 15 14 13 12 11 10 9 4015 DATA RES V DD B B Q1B 02B Q3B Q4B CLKA 16 15 14 13 12 11 10 9 r~i m.-m n r~i n nn u u uu u u uu 1 2 3 4 5 6 7 8 CLKB 04B 03B 02A 01A RES DATA Vgg -»i. _; i ; RE s Vdo RES CL 05 5 Q4 ENA V' 16 15 14 13 12 11 10 9 4C ? 28 UP BINARY V DD CLK Q3 3 2 Q2 D0WN DEC 16 15 14 13 12 11 10 9 TO rp rj~i rji, trn ( BCD-INPUT -Q- BCD - DEZIMAL DEC0DER~~T -• l_J L—J ‘ "L-J LU LJ JJ LJ IZ T 1 2 3 4 5 6 7 8 PREŠ Q4 4 1 CARRY 01 CARRY V$$ ENA IN OUT 266 TIM 6 • 80/81 4066 CONT. CONT. IN/ OUT/ OUT/ VDD A D OUT n IN IN c 14 13 12 11 10 9 r—1 f—I rn rfi r~i I—i IN/ OUT R 9 B 9 i 1 i i 1 r — r-^-r —r h-■ i- r .. T .i ■ ■ ■ Lil UJ Lil Lil _ _ — 1 2 3 4 5 6 7 IN/ OUT/ 0UT/_ IN/ ' CONT CONT V^ 5 6 7 C D v ss 4068 v DO J E NC 9 8 r~i r~i J L_J 1 2 3 INTERN A B 6 7 NC Vss V V V 4 5 6 7 B A J L D C Vet; 4069 V DD F L=F E K= E D J=D 14 13 12 11 10 9 8 ~ r~l f~ 7 L- iftl . .i ftl .l£l_ V 2 V 14 13 12 11 10 C D NC \£s 4075 v DO G 6 K Voo RES Dl 02 D3 04 G2 G1 16 15 14 13 12 11 10 9 - — — TT s 4-BIT D-TYP-REGISTER SL TTTVVVTV' M N Qi 02 Q3 04 CLK V ss 4077 V D0 H G M L 14 13 12 11 10 r~i r~i r~i r~n r—i i—i V 9 9 1 V 4 / V A B J L C D Vss 4078 Voo J H G F E NC 14 13 12 11 10 9 8. — — r n rn .. r~i r~i r~i. V DD H G M L F E 14 13 12 11 10 9 8 r~i r-1 r-i i-i /—1 r-i I—I i ' v' TIM 6 • 80/81 275 j' Na slikah 3 in 4 so podpore za tir, ki po¬ teka ob zidu in je dvignjen nad osnovno ploščo. Najprej vidimo samo podporo, nato pa končni izgled. Na slikah 5 in 6 sta dve fazi gradnje vozi¬ šča, ki ga vidimo na prvih dveh slikah s strani. Slika 7 Slike 7 do 10 prikazujejo posamezne stop¬ nje gradnje spirale. Najprej naredimo najniž¬ je nivoje, nato pa višje. Slika 9 Slika 10 Slika 11 Slika 12 Sliki 11 in 12 pa kažeta maketo, pripravlje¬ no za »oblačenje« s pokrajino. Proge so postavljene in pripravljene za električno vezavo. 276 tim 6 • 80/81 Miloš Macarol velikoslikovni TV projektorji Televizijski program najlažje spremljamo z razdalje, ki je enaka petkratni dolžini diago¬ nale TV zaslona. Pri zaslonih z diagonalo 49 cm potemtakem najlažje gledamo z raz¬ dalje 2,5 metra, a pri zaslonih z diagonalo 59 cm z razdalje treh metrov. Prvi naj¬ bolj ustrezajo posameznikom, drugi več¬ članskim družinam, a hkrati tudi izmeram njihovih bivalnih prostorov. Za televizijo na javnem kanalu, ki je tipičen družinski medij, takšni sprejemniki z malim zaslonom zares povsem ustrezajo. Poznamo sicer še klubsko izvedbo televizij¬ skih sprejemnikov z zaslonom 66 cm. To so tudi največji televizorji, kajti to je gornja meja katodnih cevi in večjih nobena tovar¬ na na svetu ne izdeluje. To je tudi razlog, da se ta vrsta televizorjev zadnje čase naj¬ bolj uveljavlja v šolah, ki uvajajo interno televizijo za reprodukcijo programov s po¬ močjo kasetnih magnetoskopov, šolam v razvitih deželah, kjer imajo v vsakem raz¬ redu največ 24 ali 25 učencev, to še kar ustreza, medtem ko v šolah, ki imajo, po¬ dobno kot pri nas, v vsakem razredu pov¬ prečno 35 do 38 učencev, z enim samim televizorjem ni mogoče več zagotoviti vsa¬ kemu učencu normalnih pogojev vidljivosti. Še s težjimi problemi se srečujemo pri apli¬ kaciji televizijskega medija v univerzitetnih ali javnih predavalnicah, ki imajo občutno večji avditorij. Na podobne probleme nale¬ timo tudi, kadar želimo večji skupini stro¬ kovnjakov — kirurgov zagotoviti živ prenos zahtevne kirurške operacije z vsemi na¬ drobnostmi, ali pa npr. ljubiteljem šaha živ prenos šahovskega dvoboja dveh velemoj¬ strov. V primerih, ko takšen prenos ob sami sliki komentira strokovnjak, še tako velik televizor več ne ustreza, kajti karkoli on pokaže na sliki, oddaljeni gledalec ne vidi. In četudi bi v avditoriju postavili več tele¬ vizorjev, tega problema ne bi premostili, kajti ročno kazanje posameznih nadrobnosti je mogoče izvajati le na enem zaslonu. Z istim problemom se danes srečujejo tudi šole. TV projektor z zaprtim projekcijskim zaslonom (hrbtna projekcija) (Model Panasonic, D = 115 cm) Pravi izhod v takih primerih je lahko le velikoslikovni TV projektor. Prvi tak projek¬ cijski sistem za televizijske slike so že leta 1960 razvili v Švici pod imenom EIDOPHOR. Sistem so priredili za različne velikosti pro¬ jekcije, a aparature so stale takrat tudi prek sto tisoč nemških mark, kajti pri¬ rejene so bile v glavnem za profesionalno tehniko. Po zaslugi novih dosežkov v tej tehnologiji je v zadnjih desetih letih indu¬ striji uspelo razviti tudi cenejše aparature, med katerimi so tokrat tudi takšne, ki bi ob razbremenitvi carinskih dajatev že bile dostopne vzgojnoizobraževalnim organizaci¬ jam. Poznamo tri različne izvedbe teh na¬ prav; to so: 1. TV projektorji z direktno projekcijo na ločenem projekcijskem zaslonu; 2. TV projektorji s sklopljivim zrcalom za indirektno projekcijo na vgrajenem pro¬ jekcijskem zaslonu; 3. TV projektorji z zaprtim projekcijskim si¬ stemom (hrbtna projekcija na prosojnem zaslonu). Kljub različni konstrukcijski izvedbi je prin¬ cip delovanja pri vseh treh napravah popol¬ noma enak. Vse te naprave imajo tudi iste sestavine kot barvni televizijski sprejem¬ nik — razen slikovne cevi, ki jo tu nadome¬ ščajo tri svetlobne projekcijske cevi oziroma tako imenovani »svetlobni topovi« za rdečo, zeleno in modro barvo. Te cevi morajo biti TV projektor s sklopljivim zrcalom za indirekt¬ no projekcijo na vgrajenem projekcijskem za¬ slonu (Model Mitsubishi, D = 132 cm) tako precizno naravnane, da se na projek¬ cijskem zaslonu vse tri projekcije točno prekrivajo. Šele s projekcijo vseh treh os¬ novnih barvnih komponent dobimo na za¬ slonu popolno barvno sliko. Za točno nastavitev konvergence ima veči¬ na teh naprav vgrajen generator za slikovni test, s katerim je uravnavanje zelo olajšano. Uravnavanje konvergence je nekoliko bolj zahtevno pri napravah z direktno projek¬ cijo, kjer sta TV projektor in projekcijski za¬ slon povsem ločena. Tu je že sama montaža precej zahtevna. Pri teh napravah je projek¬ cijski zaslon kovinski in rahlo parabolično usločen, kajti podobno kot projekcijske cevi so vanj usmerjeni tudi zvočniki in tako se zvok odbija s celotne površine slikovne pro¬ jekcije. Precej lažje je uravnavanje konvergence pri napravah z indirektno projekcijo, a zlasti še pri projektorjih z zaprtim projekcijskim si¬ stemom, kajti pri obeh je projekcijski zaslon vgrajen v samo ohišje celotne aparature. Pri TV projektorjih z direktno projekcijo, ki imajo največje projekcijske zaslone (AD¬ VENT, D = 220 cm, TELEBEAM, D = 220 cm), je svetlobna jakost slike sorazmerno nizka, zato se takšne naprave najbolj obnesejo v zatemnjenem prostoru. Celo pri manjših TIM 6 • 80/81 277 TV projektor za direktno projekcijo na ločeno postavljenem projekcijskem zaslonu (Model Advent, D = 220 cm) izvedbah teh naprav (primer Grundig CINE- MA 9000, D = 152 cm) je prostor treba vsaj delno zatemniti, saj so meritve pokazale, da pri beli svetlobi vsak testni kvadrat (a = = 30 cm) daje maksimalno le 10 luxov svet¬ lobe. Pri TV projektorjih z indirektno projekcijo, ki imajo precej manjši zaslon (D = 132 cm), je svetlobna jakost projekcije pri istih meri- tvenih kriterijih za 120 % močnejša (22 luxov), zato prostora sploh ni potrebno zatemniti. Pri TV projektorjih z zaprtim pro¬ jekcijskim sistemom in z zaslonom D = 115 cm pa je svetlobna jakost skorajda trikrat močnejša (28 luxov na kvadratu s stranico 30 cm). Celotna površina projekcije daje celo 700 luxov, kar zagotavlja izredno kakovost slike tudi pri normalni dnevni svetlobi. Ta model TV projektorja omogoča direkten pri¬ ključek vseh vrst kasetnih magnetoskopov in TV kamere. Upravljanje s to napravo je enako preprosto kot upravljanje s televizij¬ skim sprejemnikom. TV projektor je oprem¬ ljen tudi s 26-kanalno napravo za daljinsko krmiljenje vseh njenih funkcij. Takšni pro¬ jektorji so trenutno najboljša rešitev za vsakdanjo rabo v šolah in klubih. 278 TIM 6 • 80/81 Miloš Macarol kaj se dogaja s slikovnimi ploščami? Ideja slikovnih plošč je prav toliko stara kot ideja video kaset. Pa vendar je njihov razvoj v velikem zaostanku predvsem zaradi težavnih rešitev nekaterih tehničnih proble¬ mov, deloma pa tudi zaradi nujnosti pred¬ hodne priprave ustreznih programov. Za razliko od video kasete slikovna plošča ni le tehnični, ampak hkrati tudi programski fabrikat. Slikovna plošča ima veliko perspek¬ tivo za široko potrošnjo, kajti njena tehnolo¬ gija omogoča ponatis programov v velikih serijah, kar občutno znižuje njihovo ceno. Za šole je slikovna plošča lahko le dopolnilo, kajti tu imajo veliko prednost kasetni magne¬ VLP slikovna plošča in reprodukcijska naprava toskopi, ki omogočajo tudi sproten zapis slehernega programa, ki ga emitira javna TV mreža. Prednost video kasete je, da določen program, ki smo ga že uporabili, lahko zbrišemo in nanjo posnamemo novega. Posnamemo ga lahko tudi z lastno kamero, lahko pa si ga tudi izposojamo ali izmenja¬ vamo. Slikovna plošča takih prednosti nima. Toda, kakor magnetofonske kasete niso iz¬ podrinile gramofonskih plošč, je očitno, da tudi video kasete ne bodo mogle onemogo¬ čiti razvoja sli kovnih plošč. Nasprotno, tudi njim se obeta velik razmah, kajti z njihovim pojavom na tržišču bo vsakdo lahko svobod¬ no izbiral programe, ki mu najbolj ustrezajo. Zastavlja se nam eno samo vprašanje: kakš¬ ni bodo ti programi? Bodo samo zabavni, kajti zabava najbolj vleče? Ali bodo tudi edukativni, da se bo ob njih človek lahko izobraževal in usposabljal? Vse to je odvi¬ sno od družbenih dejavnikov in njihovega vpliva na producente. Na to resda kaže opozoriti, kajti razvoja in pojava slikovnih plošč nihče več ne bo mogel zavreti! Prvi sistem slikovnih plošč z globinskim zapisom zvoka in slike ter z mehanskim TIM 6 • 80/81 279 otipavanjem, kakršne so izdelali konstruk¬ torji nemških tovarn Telefunken in Decca pod nazivom TED (kar pomeni kratico obeh firm hkrati pa tudi »televizijski disk«), se ni obnesel, kajti za mehansko otipavanje je bilo mogoče napraviti le 10 minut dolg zapis, a vrh tega se je plošča naglo obrabila. Bolj domiselni so bili tu konstruktorji Phi- lipsa, ki so izumili nov postopek otipavanja z laserskim žarkom in njegovim odbojem. Ta je omogočal veliko bolj goste utore zapi¬ sa, a s tem se je zmogljivost slikovne plošče znatno povečala. Tako je nastala VLP slikovna plošča, kar pomeni Video Long Play. Danes poznamo dve vrsti VLP slikovnih plošč: prva ima premer 20 cm in zadošča za 30-minutne programe, druga ima 30 cm in zadošča za 60- minutne programe. Debelina takšnih plošč znaša le 1,2 mm, a zapis je samo na eni strani. Nedavno tega pa so razvili tudi VLP plošče z obojestranskim zapisom. Te pa so debele 2,5 mm. Poleg VLP sistema video plošč, ki ga je razvil Philips, je zanimiv tudi še VDH sistem (Video High Density), ki ga je razvila japon¬ ska firma JVC. Značilno za ta sistem je, da nima nobenih spiralnih utorov, pač pa le globinske odtise za slikovni, zvočni in krmil¬ ni signal. Ta sistem ima sicer še iglo, ki pa se plošče sploh ne dotika, pač pa nad njo lebdi, kajti otipavanje sloni na spremem¬ bah kapacitete, ki pri globinskem zapisu nastopajo s spreminjanjem oddaljenosti med iglo in vsako vdolbinico. Prednost tega sistema je, da video plošča sploh ni podvr¬ žena nobenim mehanskim vplivom, ter da se igla lahko povsem prosto giblje po vsej površini. To omogoča brez predhodnega in zamudnega previjanja takojšnjo ponovitev poljubne sekvence, prav tako pa tudi trik- reprodukcije, kot sta upočasnjen tek ali postopno predvajanje slik. Tudi pri tem sistemu imajo video plošče kapaciteto 60 minut. Podoben sistem kot JVC je razvila tudi ameriška firma RCA. Z razvojem slikovnih plošč se torej ukvarja več različnih proizvajalcev. Podobno kot pri kasetnih magnetoskopih in video kasetah je tudi tu več različnih sistemov. Tako se nam zopet vsiljuje vprašanje: kateri sistem ima večjo perspektivo in kateri sistem bo imel premoč na tržišču? Očitno je, da si¬ stemi, ki slone na mehanskem otipavanju, nimajo prav nobenega upanja, medtem ko sta VLP in VHD vsak zase dokaj perspek¬ tivna in tudi medsebojno konkurenčna. Vpra¬ šanje je le, kateri od teh sistemov bo imel premoč na tržišču. Pogoji za prodor na trži¬ šče so tu vsekakor veliko težji kot pri kaset¬ nih magnetoskopih in video kasetah, kajti producenti slikovnih plošč si morajo vnaprej zagotoviti tudi produkcijo ali pa licenco za ponatis ustreznih programov. Po podatkih, ki so nam na razpolago, vse kaže, da ima prednost VLP sistem, ki je eno od uporabljenih modifikacij že uveljavil s prodajo licence ameriški firmi MCA. Ta je produkcijo VLP plošče priredila za ameri¬ ški TV sistem in prav tako tudi za tam¬ kajšnje električno omrežje, ki ima napetost 110 V in frekvenco 60 Hz. Hkrati je skupaj s firmo IBM ustanovila novo firmo DVA (Disco Vision Associates) in zgradila novo tovarno za produkcijo slikovnih plošč in reproduk¬ cijskih aparatur. Po principu recipročne izme¬ njave je Philips odstopil (brezplačno) licenco za VLP slikovne plošče tudi japonski tovarni Sony, medtem ko bo proizvodnjo VLP sli¬ kovnih plošč za evropski PAL sistem po no¬ vejših vesteh prevzela tovarna Grundig. V zvezi s tem pripravljajo za nemško govoreče področje tudi bojda zelo atraktiven in ob¬ sežen softvvare, tj. bogato ponudbo progra¬ mov. To vse kaže, da se bodo čez kaki dve leti pojavile slikovne plošče tudi na evrop¬ skem tržišču. Marjan Zidarič klubi mladih tehnikov Nedvomno se v zadnjih letih potrjuje vse¬ bina in koncept klubov mladih tehnikov, ki so sestavni del Sveta za tehnično vzgojo mladine pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije. To je množično gibanje osnovnošolske mladine, ki je vse številnej¬ še. Mladi so organizirani v raznih oblikah udejstvovanja prek številnih krožkov in si s tem nabirajo osnovna znanja iz tehnike, kjer spoznavajo tehnična sredstva, se z nji- 280 TIM 6 • 80/81 mi soočajo v praksi. Pomembna je športna plat te dejavnosti, kjer se ukvarjajo z mo¬ delarstvom vseh vrst od zmajarstva, rake¬ tarstva, avtomobilizma, letalstva do brodar¬ skega modelarstva. Vsa ta dejavnost je pomembna v usmerje¬ nem izobraževanju, ker usmerja mlade v dejavnosti, ki jih razvijajo z lastno voljo, kar pa vodi k boljši ustvarjalni in inovativni dejavnosti pri nas. S tem pa se pri kasnejši poklicni usmeritvi z veseljem usmerjajo v številne deficitarne poklice, in to z določe¬ nim predznanjem in osnovno usmeritvijo. Ekipe vseh slovenskih šol, ki imajo klube mladih tehnikov, se vsako leto na svojih sre¬ čanjih pomerijo v teoriji in praksi. Tu se zvrstijo številne demonstracije modelov, teo¬ retičnih testov, spoznajo se mladi tehniki in izmenjajo izkušnje. Vsako tako srečanje pa združi še več interesentov za najrazlič¬ nejše dejavnosti. To množično gibanje ima svoje korenine v osnovnih šolah, kjer se poraja interes za te dejavnosti, kuje mlad ustvarjalen rod, ki bo graditelj naše prihodnosti. Naša druž¬ ba, to smo mi vsi, bo morala v prihodnje posvečati dosti več pozornosti konkretne¬ mu reševanju ovir za to množično dejav¬ nost. Tukaj se takoj postavi vprašanje modelarskega materiala, kot je na primer balsa in razni motorji. Ta material se dobi več ali manj iz uvoza. To se pravi, da so redki tisti srečneži, ki jim je tujina doseg¬ ljiva. Taka usmeritev v možnostih pa vodi v nezaželen elitizem in preprečuje množič¬ no udejstvovanje in ustvarjanje. Trgovina Mladi Tehnik, ki naj bi imela ta material na zalogi, je orientirana v prodajo raz¬ nih tehničnih sredstev, kot je orodje, tran- sistorji, kar pa dobiš v vsaki trgovini pri nas. Tudi tej trgovini bi bilo potrebno dati TIM 6 • 80/81 281 več podpore, seveda ob primerni kadrovski sestavi. Z njo naj bi živeli ljudje, ki se aktivno ukvarjajo s temi dejavnostmi, in teh ni malo. Potrebno je večje število tečajev za mentorje tehničnih krožkov in zaželeno je, da bi bilo vse več zunanjih sodelavcev iz združenega dela, študentov in drugih. Tu bi lahko veliko pomenila razna društva. Lep primer tem vzpodbudam in pobudam so občine Ljubljana, Sevnica, Trbovlje in verjetno še mnoge druge pri nas. TIMOVA FANTASTIKA • TIMOVA FAN Isaac Asimov sanjski svet Prevedel žiga Leskovšek Edvvard Keller je bil pri trinajstih že štiri leta strasten ljubitelj znanstvene fantastike. Pravzaprav ga je od navdušenja kar raz¬ ganjalo. Teta dara, ki ga je v spominu na svojo preminulo sestro vzgajala v duhu železne discipline, ni vedela ali naj bo strpna ali naj obupuje, ko ga je osuplo opazovala, kako je odraščal tako zatopljen v fantastiko. »Sooči se z realnostjo, Eddie!« mu je raz¬ draženo govorila. On bi prikimal in nadaljeval. »Sanjalo se mi je, da so me lovili Marsovci, razumeš? Imel sem posebno žarkovno pištolo, toda atomski naboj je že nekoliko oslabel in ...«. Vsak drugi zajtrk so bila jajca, pražen kruh, mleko in kako tako sanjarjenje. Teta dara bi na to strogo dejala. »Eddie, nekega dne se ne boš mogel več prebuditi. Za vedno boš ostal ujet v svetu sanj. In kaj boš potem?« S svojim koščenim obrazom bi se sklonila tik nad njega in ga srepo pogledala. Tetina svarila so čudno vplivala na Eddie ja. Ležal je v postelji in strmel v temo. Ni si želel, da bi bil ujet v sanje. Vedno se je bilo prijetno zbuditi, še preden bi bilo pre¬ pozno. Kot takrat, ko je bežal pred dino¬ zavri ... Nenadoma je vstal iz postelje, odšel iz hiše in ko se je znašel na jasi, spoznal, da zopet sanja. Pri razmišljanju ga je zmotilo oddaljeno grmenje in senca, ki je zakrila sonce. Eddie se je v začudenju ozrl navzgor in med oblaki prepoznal človeški obraz. Ogromna teta dara se je z dvignjenim ka¬ zalcem, ki je bil podoben stebru, nagnila proti njemu. Spregovorila je s tako grlenim glasom, da je ni mogel razumeti. Eddie se je v paničnem strahu obrnil in se pognal v beg. Pred njim se je z grmečim glasom pojavila še druga teta dara. Ponovno se je obrnil in se spotikajoč in zadihan ponovno zapodil stran. Ko se je povzpel na vrh hriba, se je z grozo ustavil. V daljavi je opazil na stotine tet dar, ki so korakale mimo njega. Ko se je kolona premikala, se je vsaka vrsta sunkovito obrnila proti njemu in grme¬ či glasovi so se zlili v besede: »Sooči se z realnostjo, Eddie! Sooči se z realnostjo, Eddie!« Eddie se je v joku vrgel na tla. Rotil je sa¬ mega sebe, naj se prebudi, da ne bi bil ujet v te sanje. Grozila mu je najhujša usoda znanstvene fantastike, saj bi bil v primeru, če se ne prebudi, za vedno ujet v svetu velikanskih tet. 282 TIM 6 • 80/81 Stephen Goldin trma Prevedel Mitja Zupančič F red eri k von Buri ing Tretji je bil razvajen otrok, ki je stalno nekaj zahteval in je to tudi moral dobiti. Pri petih letih je mali Frederik vprašal svojo mamico: »AH mi boš kupila super raketo in posadko avstronavtov?« »Ne, Fredi,« je odvrnila mamica. »Saj stane 28,95 dolarja. No, zdaj pa bodi priden fantek in ne joči.« »Jokal bom,« ja zavpil mali Frederik in začel divje cepetati z nogami. »Zadrževal bom dih, dokler ne bom čisto moder.« Mali Frederik je napravil še bolje od tega. Postal je vijoličast. Ni treba poudarjati, otroci, da je mali Fre¬ derik le dobil super raketo in posadko av¬ stronavtov. Pri desetih letih je mali Frederik vprašal očka: »Ali mi boš kupil resničnega, čisto pravega, živega konjička?« »Ne, Fredi,« je odvrnil očka. »Konjiček stane 289,50 dolarja. Zdaj pa bodi priden fantek in ne joči.« »Jokal bom,« je zavpil mali Frederik in začel divje cepetati z nogami. »V kotu se bom za celo uro postavil na glavo.« Mali Frederik je napravil še bolje. V kotu je stal na glavi tri ure. Ni treba poudarjati, otroci, da je mali Fre¬ derik dobil resničnega, čisto pravega, živega konjička. Pri dvajsetih letih je mali Frederik vprašal svojega strica: »Ali mi boš kupil bleščeče kromirani dvotonski športni avto z zložljivo streho?« »Ne, Fredi,« je odvrnil stric. »Saj stane 2895 dolarjev. Zdaj pa bodi priden fantek in ne joči.« »Jokal bom,« je zavpil mali Frederik in začel divje cepetati z nogami. »Zmenil se bom s Sel mo Schatzburger, vaško norico.« Mali Frederik je napravil še bolje. Zaročil se je s Selmo Schatzburger, vaško norico. Ni treba poudarjati, otroci, da je mali Fre¬ derik dobil bleščeče kromirani dvotonski športni avto z zložljivo streho. Pri tridesetih je mali Frederik vprašal svoje starše: »Ali mi boste kupili karto za poto¬ vanje okrog sveta, brez zadržkov in z vsemi plačanimi stroški?« »Ne, Fredi,« so odvrnili starši. »To stane 28.950 dolarjev. Zdaj pa bodi priden fantek in ne joči.« »Jokal bom,« je zavpil mali Frederik in začel divje cepetati z nogami. »Stal bom na istem mestu in se ves dan ne bom premaknil.« No, otroci, Zemlja pa se vrti okrog svoje osi s hitrostjo približno tisoč milj na uro, na ekvatorju. (Hitrost se proti tečajema manjša, ampak to lahko zanemarimo.) Poleg tega kroži Zemlja okrog Sonca s pov¬ prečno hitrostjo 18 milj na sekundo. (Zemlja in luna krožita tudi okoli skupnega gravi¬ tacijskega središča, ki pa je znotraj Zemlje in ga lahko zanemarimo.) Poleg tega se sonce giblje proti zvezdi, imenovani Vega, s hitrostjo okrog dvanajst milj na sekundo. Poleg tega kroži Sonce okrog središča Ga¬ laksije s hitrostjo 175 milj na sekundo. Naša Galaksija se oddaljuje od vseh sosed¬ njih s hitrostjo, ki je enaka 60 milj na se¬ kundo, za vsak milijon svetlobnih let raz¬ dalje med dvema galaksijama. Torej, otroci, če je neka galaksija od nas oddaljena mili¬ jon svetlobnih let, se gibljemo proč od nje s hitrostjo 60 milj na sekundo; če je od¬ daljena dva milijona svetlobnih let, se od¬ daljujemo s hitrostjo 120 milj na sekundo. To, otroci, pa je zelo hitro. Vendar je mali Frederik vztrajal na istem mestu. Ni potrebno posebej poudariti, otroci, da je mali Frederik dobil, kar je zaslužil. TIM 6 • 80/81 283 TIMOVI OGLASI • TIMOVI OG Kupim eksplozijski motorček s prostornino od 0,5 do 1,5 ccm, kupim tudi nekaj goriva. Cena motorčka naj ne presega 300 din. Kupim še kakšen komplet za sestavljanje jadralnega le¬ tala, cena do 200 din. Aleksander Karlatec Debro 53 63270 Laško Prodam trajekt z dvema brezhibnima 4,5 V mo¬ torčkoma. Cena trajekta je 370 din. Prodam tudi mali hokej za 230 din. Andrej Štumpfl Panonska 20 69250 Gornja Radgona Izdelujem LIGHT SHOWE, vgrajene v miniaturno ohišje (2 kanala 350 din, 4 kanali 600 din). Prodam pa ojačevalec 2 x 18W sinusne moči, f = 10 Hz—25 000 Hz, K = 0,5 %, in ojačevalec 7W mono. Cena po dogovoru. Aleks Gračner Dobrteša 46a 63311 Šempeter Prodam železnico po HO sistemu za 500 din, novo AVTOCESTO po HO sistemu za 500 din in ELEKTROPIONIR za 150 din. Boštjan Praprotnik Savlje 23c 61000 Ljubljana (tel. 061/346-605) Prodam popolnoma nov eksplozijski motor znam¬ ke OPS SPEED 29 RCB. Gibna prostornina 4,93 ccm, 1,9 KS pri 25 000 o/min. Priložim reso¬ nančno cev, vztrajnik, kardan in 2 svečici VUL- CAN. Navodila so v embalaži. Motorček je pri¬ meren za RC čolne. Cena 3600 din. Urban Cevc Celovška 179 61000 Ljubljana Prodam kompletno maketo, lahko po delih, SG Futura 111, prirejen za daljinsko vodenje. Cena po dogovoru. Kupim pa avtoradio s kasetofonom. Drago Borko Pod gradom 13, Lukovica 61351 Brezovica Kupim TIM št. 9—10 letnik 79/80. Janez Petrič Sodražica 78 61317 Sodražica Kupim načrt za VVALK1E-TALKIE, domet naj bo od 1—5 km. Plačam po dogovoru. Resni kandi¬ dat naj pošlje načrt z bolj natančnim opisom samogradnje. Ciril Medved Boštanj 46 68294 Boštanj Zamenjam dobro ohranjeno PONY kolo za ka¬ setofon z radiom ali samo kasetofon. Kasetofon naj bo dobro ohranjen, po možnosti znamke GRUNDIG, HI-FI, SANIO, BLAUPUNKT ali HI¬ TACHI. Lahko tudi druge znamke. Marko Glavič Lavrica 51 61291 Škofljica Ugodno prodam rabljen (1 leto) oddajnik VARIO- PROP C 8, FM 27 MHz, z dvema sprejemnikoma (20 KHz) in z dvema servo motorjema in bate¬ rije. Cena po dogovoru. Matjaž Štruklec Vrbanska 18 62000 Maribor tel. 062/28-196 Prodam RC jadralni model za 1000 din (razpe- tina 2700 mm, plastičen trup, krila iz stiropora in prevlečena z furnirjem). Začetniški jadralni model A1 za 300 din (razpetina 1100 mm), lesen trup za jadrnico dolžine 700 mm za 150 din, rabljen motorček (za jadralne mod.) 1,5 ccm za 400 din (s svečko in eliso). Prodam še novo Graupnerjevo svečko za 150 din in dve elisi po 40 din vsako. Prodam tudi akvarijski grelec s termostatom (ločeno) za 300 din. Grelec ima moč 100 W. Kupim pa slušalke za gramofon s 5-polnim vti¬ kačem. Milan Klemenčič Sečovlje 40a 66333 Sečovlje Kupim upore: TR 143; 12 kQ (2x), 4 kQ 7, 2 kQ 2, 220 12 . Kondenzatorje: TE 981 62 (2x). Transis- torje PNP: 6 C 511 k, 6 C 507. Vido Frantar Poženik 26 64207 Cerklje na Gorenjskem 284 TIM 6 • 80/81 Ugodno prodam PONY kolo v brezhibnem stanju. Star je 4 mesece in je še v garanciji. Cena je 2000 din. Franci Bizjan Prelesje 6 64224 Gorenja vas Prodam model jadralnega aviona DANA katego¬ rije A-1. Model je sestavljen in popolnoma nov. Cena je 150 din. Kupim pa ali zamenjam (za model DANA) staro kitaro. Kitari lahko manjka tudi kaka struna. Radovan Urbanel Gubčeva 6/1 63380 Slovenj Gradec Prodam TV igre znamke INTCL s 7 igrami, piš¬ tolo za streljanje z možnostjo uravnavanja (hitrost, kot). Cena po dogovoru. Jože Novak Gradišče 55b 69251 Tišina Prodam jadralno letalo, razpon kril 196 cm, dol¬ žina 113 cm. Model je treba sestaviti (krila). Pro¬ dam še avtocesto FLEISCHMANN, ki vsebuje: 6 ravnih in 12 krivih tirov, 10 ograj, 14 podstav¬ kov, transformator za reguliranje hitrosti, dva avtomobila (BMW, Ferrari) in dve ročki za hit¬ rost avtomobilčka. Cena po dogovoru. Vojko Kukman Milke Šober 9 68330 Metlika Prodam 4 servomotorje Graupner-Varioprop (brez elektronike, Best Nr. 3765) in pripadajoča 2 4-kanalna dodatna sprejemnika (Best Nr. 3743). Peter Škofič Gorica 1a 64240 Radovljica Prodam fleš NOAL200, povečevalnik UPA-5 in sušilec LIBELA (oba sta malo rabljena in pri¬ merna za začetnike). Gramofon 1SKRAPHON PM 71 z novo glavo in ojačevalcem. Načrt ma¬ kete fregate USS CONSTITUTION, pol litra me¬ tanola, 4 kolesa za letalo Graupner 70 X 15 in motor sesalca. Sandi Šink Stara Loka 145 64220 Škofja Loka Kupim podroben načrt za RC enokrilno motorno letalo. Dolžina krila naj bo od 100—130 cm (start s tal). Cena do 100 din. Kupim tudi ba¬ terijski motorček 4,5 V, zelo močan, do 140 din. Lovro Dominik Kamniška graba 82 62351 Kamnica Prodam popolnoma nov računalnik s petmesečno garancijo, znamke LEGBY 805 MD, za 500 din. Andrej Šilc Lokev 16a 66215 Divača Prodam smučarske čevlje ALPINA sivo-črne bar¬ ve, številka 81/2. Stari so 1 leto in so lepo ohranjeni. Cena 900 din. Robi Dragar Podgorica 1a 61262 Dol pri Ljubljani Prodam rolko JAGER modre barve, dolga je 60 cm. Cena 350 din. Roman Smole Djakovičeva 29 61000 Ljubljana (tel. 061/553-875) Kupim 15 dreves-listavcev vseh vrst, 5 hišic, postajo in 10 maket ljudi za malo železnico. Cena do 350 din. Plačam po povzetju. Prodam pa srednje ohranjen čoln z elektro mo¬ torčkom, potreben manjših popravil, za 50 din. Borut Kramer Ul. V. prekom. brigade 10 63000 Celje Prodam načrt elektronske digitalne ure z inte¬ griranim vezjem MM 5314 in tiskano ploščico. Prodam tudi več tiristorjev 3A 400 V. Stanislav Hojnik Kopivnik 11 62313 Fram Prodam športno kolo na 10 prestav. Prodam ga lahko tudi po delih (okvir, avtomat,...), vse dobro ohranjeno. Kupim pa PONY-EXPRESS. Lahko je tudi v slab¬ šem stanju. Kolo in motor tudi zamenjam. Zoran Krošelj Kristanova 24 68000 Novo mesto Prodam dvokrilno akrobatsko letalo na daljinsko vodenje. V letalu so vgrajene bavdenske vleke in motor HB 20. Avtomobil na daljinsko uprav¬ ljanje S 6 FUTURA 111 S z novim motorjem X 21 CAR. Gramofon ISKRAPHON 1003 in jadrnico MARKO. Patricio Hrast Bokalova 14 64270 Jesenice Prodam SWR-WATT meter OSKERBLOCK, frek¬ venčnega območja od 3,5—150 MHz, moči do 2 KW ter linearni ojačevalec ZETAGI za CB 30 W. Robert Lorencon Cankarjeva 4 65000 Nova Gorica TIM 6 • 80/81 285 Prodam kalkulator OLYMPIA LCD-380, skoraj nov, z 18-mesečno garancijo. Je na tekoče kristale. Cena je 1600 din. Obsega okrog 30 funkcij. Pro¬ dam tudi kalkulator TI-31, prav tako 30 operacij, ima pa več spominov, je skoraj nov. Cena je 1400 din. Prodam še slušalke PHILIPS za 600 din, knjigo FIZIKA — ČUDO ZNANOSTI, format 20 X 30 cm. Cena je 220 din. Primož Poljanšek Selo 30 64226 Žiri Kupim IC CD 4017, S 042 P, po možnosti s pod¬ nožji; transistorje BFJ 17 2 kosa, BF 225 2 kosa, BC 308 2 kosa, BC 237 b 9 kosov; MF transfor- matorčke 7X7 mm belega, rumenega, črnega. Še rajši pa zamenjam za; IC TBA 750/x2, CD 4013 transistorje AF 275 c, 2N 395 z, telefonski mikro¬ fon in slušalko, upore (izbirate lahko med upori 100 različnih vrednosti in moči), kondenzatorje, CU lakirano žico 0,3 mm, 0,18 mm, 0,28 mm. Severin Mohorič Dobrteša vas 41 a 63311 Šempeter v Sav. dolini Prodam kitarski ojačevalec SCHALLER 50 W s 4 vhodi. Možna je tudi zamenjava s kompletno RC napravo in modelom, pripravljenim za let. Priložim še kabel in FUZZ EFEKT. Janez Petretič Polhov Gradec 13 61355 Polhov Gradec Kupim bencinski motorček (0,3 pa do 0,8 ccm). Kupim pa tudi eliso in tank, nekaj trakov balze vseh debelin. Prodam pa 2 električna motorčka (1,6 V, 2, 3). Aljoša Medvešček Javornik 1 62390 Ravne na Koroškem (tel. 062/861-452) Prodam 1 leto rabljen PONY EKSPRES. Cena po dogovoru. Bogdan Poklič Moše Pijade 13 64000 Kranj (tel. 064/23-911) Ugodno prodam: — štiristezni HI-FI koiutni magnetofon Unitra z osmimi koluti — star eno leto — za din 2.400,— — nogomet na ročke (d = 115 cm, š = 60 cm, v = 95 cm) z možnostjo beleženja rezultatov, za din 890,— — železnico po HO sistemu, 1 lokomotivo, 7 vagonov, napajalni del z regulacijo, 4 kret¬ nice, 28 krivih in 10 ravnih tirov ter sto sponk za tire, za 390,— — transformatorje za light show za din 38,— — s tremi načrti za light show za din 48,— — integrirana vezja IL723 (40,— din) TBA 641 (50,— din) KIT KOMPLETE: — RC generator 5 Hz do 20 kHz, din 70,— — vezje za indikacijo napetosti 4—40 V in za preverjanje brezhibnosti elektrolitskih kon¬ denzatorjev na LED diode, din 55,— Prvi, ki kupi nad 500,— din, dobi Elektropionir. Za vse stvari zaželeno predplačilo. Poštnina v ceni ni vračunana. Dušan Šinkovec Melikova 31 61000 Ljubljana Prodam RC napravo za daljinsko vodenje (od 4—6 kanalov), sprejemnik in oddajnik lahko do¬ mače izdelave, vendar naj vse brezhibno deluje, 4 servomehanizme za avtomobilček, avtomobil¬ ski rabljen motor s prostornino od 3,5—4,5 ccm z nekaj goriva in rezervno svečko zamenjam za strelni lok REKORD brez tetive, dvotirno avto¬ mobilsko progo, 6 krivih in 2 ravna dela in pod¬ stavki ter tremi avtomobilčki, VVALKIE-TALKIE (japonski tip) z dometom 3 km, nov elektropionir z navodilom in nekaj materiala za železnico. Zamenjam ali kupim posamezne dele. Doplačilo ali cena posameznega dela je možna do 500 din. Resnim ponudnikom dam nekaj značk. Zmago Svenšek Marjeta na Dravskem polju 80/g 62205 Starše Prodam Light-shovv za 300 din, velike plošče Beatles, Smokie, Santa Esmeralda, Boney M, Status Quo itd. kos za 50 din. Zvočnika SW, 3 W za 200 din, avtomate VINCO za 450 din, radio kasetofon 4000 din. Kupim pa HI-FI slušalke, 75 W barvne žarnice. Zvone Kušar Tacen 79 61211 Šmartno pod Šmarno goro Prodam bob za vožnjo po snegu za 800.— din, otroški telefon na baterije — še nerabljen, za 170.— din, avtomobil na daljinsko vodenje — žično, za 300.— din, elektropionir za 200.— din. Prodam še naslednje dele za Mehanotehnikino avtocesto po HO sistemu: 6 ograj, kos 3 din, 6 krivih in dva ravna tira, kos 15 din, stikala (stari model) 50 din, stikala (novi model) za 110.— din, dva avtomobilčka v okvari za 100.— din. Prodam še avtomobil za štiripasovno avto¬ cesto, za 80 din. Avtomobil je na spreminjajoči glas. Boris Škodnik Slivnica 39 62312 Orehova vas — Slivnica I 286 tim 6 • 80/81 Kupim načrt za VVALKIE-TALKIE, domet do 6 km, stereo ojačevalec 2 x 40 ali 2 X 50 W in TV igro z najmanj 3 igrami. Posamezni načrt kupim po 40 din. Konrad Davorin Maina 9 62223 Jurovski dol Ugodno prodam FOTO POVEČEVALEC znamke SFC ENGKARGER D — 356 S. FUKUMURU COMPANY — japonske izdelave. Povečevalec je skoraj nov, brez kakršne koli napake. Rabljen je le dvakrat. Cena je (4500 din). Za informacije priložite znamko. Jani Kogal čečovje 1 62390 Ravne na Koroškem NOVO! Izdelujem ploščice tiskanega vezja po naročilu. Tiskano vezje, katerega ploščico želite imeti, prerišite čim lepše in natančno na paus papir s tušem (črnim flomastrom). Kakor boste narisali, takšna bo ploščica. Ploščice so izde¬ lane po foto postopku, izjedkane in zaščitene. Ploščice do 50 cm 2 90 din, do 100 cm 2 150 din, do 200 cm 2 220 din. Interesenti naj poleg vezja priložijo obvezno predplačilo 30 din. Dobava takoj! Sandi Jager Drapšinova 18 63000 Celje Prodam helikopter GRAUPNER BELL 47 G z mo¬ torjem HB 25 H. Cena po dogovoru. Davor Apollonio Pot pomorščakov 15d 66320 Portorož Tel. 066/75-096 Prodam RC napravo SIMPROP SSM CONTEST 8 komplet in modelarsko stružnico EMKO UNI- MAT 3. Tomaž Cesar Cesta na Bokalce 7/u 61000 Ljubljana Kupim ali zamenjam za gornje stvari eksplozij¬ ski motorček (letalski) 0,8—1,5 cm 3 . Motorček naj bo brezhiben. Cena naj ne presega 250 din. Kupim še liter goriva za eksplozijski motorček. Aleksander Karlatec Debro 53 Kupim letalski motorček COX 0,8 ccm BABE- BEE GOLDEN ali kakšnega drugega, samo cena naj ne presega 200 din. Igor Sedmak Kidričeva 20 66250 Ilirska Bistrica Prodam VVALKIE-TALKIE tovarniške izdelave. Ima dve delovni frekvenci, in sicer 26,670 MHz in 27,125 MHz. Cena je 800 din. Matej Caf Radizel 15 D 62312 Slivnica Tel.: (062) 65 691 Prodam dvooko zrcalno kamero refleksno z ob¬ jektivom 1 : 2,8/45.leica format. Poleg tega do¬ dam še svetlomer. Lado Kukovec Geršakova ul. 11 62000 Maribor Tel.: 32 933 Kupim transformator z razmerjem 1 : 5, presek jedra 2 cm 2 (za izdelavo light-showa, ki je bil objavljen v prvi letošnji številki). Prodam pa načrte za light-shovve vseh vrst. Kupim še pol kilograma kaširanega pertinaksa. Branko Horvat Turnišče 10 69224 Turnišče Prodam CB anteno — MINI GP (1000 din), CB quarze za kanal 9 in 20 (par za 200 din), ter različne vrste antenskih drogov. Kupim pa aku¬ mulatorski polnilec, usmernik in najmanj 40-ka- nalno CB postajo. Andrej Završnik Vodnikova 38 61000 Ljubljana Tel.: (061) 558-516 Prodam dobro ohranjeno bas-kitaro za 3000 din, (nove strune); nov 3-kanalni light-show za 1200 din; light-shovv, ki ne utripa po glasbi (za dve 40 W žarnici) za 100 din; elektromotor 220 V, 150 W za 150 din; nerabljen tovarniško izdelan transformator 2 X 25 V — 150 W za 500 din in naslednje LP plošče: NIGHTLIGHT TO VENUS — BONEY M, SREBRNA KRILA, SMOKIE, MONT- REOUX ALBUM — SMOKIE, BILLY OCEAN. Vse plošče so po 50 din, prvi kupci dobijo še malo ploščo. Aleš Lazar Bazoviška 5 65280 Idrija Kupim VVALKIE-TALKIE, domet do 5 km, servo- mehanizme VARIOPROP MICRO SERVO 05, vtič¬ nice za VARIOPROP MICRO SERVO 05, 1 liter goriva za avione in avtomobile, 10 rdečih LED diod in 10 zelenih, zobnike za RC model ter ladijsko eliso v dolžini 35 cm z dvema ladijskima vijakoma. Franc Kužnar Strmec 6 63252 Rogatec TIM 6 • 80/81 287 UGANKE » UGANKE «UGANKE•UGAN Pavle Gregorc S PREGOVOROM POVEZANI MAGIČNI KVADRATI Besede vpisuj v posamezne magične kvadrate, kot zahtevajo opisi. Zaporedno brane začetne črke vseh besed (od 1 do 20) sestavljajo slo¬ venski pregovor. VODORAVNO IN NAVPIČNO: 1 2. ob¬ java, obvestilo v časopisu, 3. močan sij, 4. hrvaško žensko ime, 5. ime slovenskega narod¬ nega heroja Kovačiča, 6...?..., 7. kost prsne¬ ga koša, 8. zgoščeni vodni hlapi v ozračju, 9. slavni angleški pomorščak, ki je v letih 1577 do 1580 objadral Zemljo (Francis), 10. igralna karta s podobo šaljivca, ki ima v mnogih igrah vlogo aduta, 11....?..., 12. sladka in gosta žgana pijača, 13. volk iz Kiplingovega romana »Knjiga o džungli«, 14. pripadnik Helenov, 15. središče Gorenjske, 16....?..., 17. utemelji¬ tev kake trditve, 18. moštvo, 19. zmes apnenca in gline, 20. neobdelan kos zemlje na dveh straneh njive. magični lik Vodoravno in navpično: 1- partizansko ime slovenskega narodnega he¬ roja Mirka Perca, 2. reka, ki teče skozi Bern, glavno mesto Švice, 3. staro mesto v severo¬ vzhodni Avstriji ob izlivu istoimenske reke v Donavo, 4. svetlobna naprava, ki avtomatsko ureja promet v križišču, 5. področje, območje, 6. planinska ujeda, 7. preprost lesen plug. 288 TIM 6 • 80/81 KATERA STAVBA? Katera od stavb, ki so označene s številkami od 1 do 6, mora po logiki priti v prazen kvadrat na koncu tretje vrstice? POIŠČI ZLOGE ZANIMIVOST STREHA KAPITAN NIKOLAJ PARMEZAN STATIKA HARAKIRI SALOME Med gornjimi besedami imata po dve besedi enak en zlog. Vsakokrat se ena beseda takega para nahaja v stolpcu na levi, druga pa v des¬ nem stolpcu. Poišči ti dve besedi in si izpiši zlog, ki jima je skupen. Iz štirih zlogov, ki jih dobiš na ta način, sestavi ime nauka o gibanju in mirovanju teles ter silah, ki ga povzročajo. NASLOVNICA Tov. MIHA ENKA K Mihi pripeljemo v popravilo motorno vozilo. Kaj je torej? REŠITVE UGANK NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA: Vodoravno: kamnolom, opravilo, krat, bet, rik, Evi, Al, kolek, baraka, sleme, kisal, OK, optik, lot, Portoriko, Edi, tovor, VP, Krk, val, krt, atol, kri, ati, Rl, Ada, čopič, njiva, Parana, Aaron, dno, ar. KRIŽANKA. Vodoravno: utrip, UT, vreme, slon, Prem, oval, mak, Pražan, ime, EK, Gea, Akad, AK, -r, kocka, srce, -t, nav, ksiilit, ter, Ital, Adam, ralo, kisik, AK, kanon. ODBIRANJE ZLOGOV: Ni velik človek, kdor mnogo zna, temveč kdor je mnogo razmišljal. IZPOLNJEVANKA: 1. pičlost, 2. vekanje, 3. pri¬ šlek, 4. zrelost, 5. kolajna, 6. Kampala, 7. ko¬ zorog, 8. plavilo. Misel: Človek ne piše z roko, temveč z glavo. SKRITA MISEL VESA — KAD — OSEM — PRITOK — ŽULJ — NENAD — SEV — OJE — IME — SPOR — MLIN — OMEN — PIH — ČEPKA — ENA — DRS — VOJE — IMRE — AZUR — MOMO V vsaki zgornji besedi prečrtaj eno črko, ostale pa beri po vrsti in prebral boš misel franco¬ skega pisatelja Frangoisa de la Rochefoucaul- da. DOPOLNJEVALNA POSETNICA -TOM — HAN- Na vsako črtico napiši eno črko tako, da boš skupaj z imenom in priimkom dobil Tomov po¬ klic. PREMEŠANE ČRKE V STAVKU: Žane rezal — železarna. LAHKA POSETNICA: Oto Graff — fotograf (zad¬ njo črko priimka je treba prestaviti pred prvo črko imenaj. SKRITA MISEL: Vsakdo se pritožuje nad svo¬ jim spominom, nihče pa nad svojim razumom. ŠTEVILČNICA: Mendelejev, reporterka, števec, Azijka, obed, šipa, 'Po. Misel: Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš. TIMOVI NAGRAJENCI IZ 5. ŠTEVILKE Uroš Pokljukar, Zgornje Gorje 7/b, 64247 Zg- Gorje Matjaž Rekettye, Ul. 28. maja, 61000 Ljubljana Dušan Černigoj, Stara cesta 63, 61370 Logatec nagradna slikovna križanka Pavle Gregorc vaša domač delavnica TEHNIKA V HIŠI g KOVINE — UPORABA IN POPRAVILA TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLACIJA V STf NOVANJIH CENTRALNO OGREVANJE UPORABLJAMO SONČNO ENERGIJO Gornjih pet knjig iz serije Vaša domača i lavnica lahko naročite pri Tehniški zaloi Slovenije za 900,00 din. Naročniki Tima ima 20 % popusta. tervol