153
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J a ros lav. 252.
9. Povest, svojstva, vulkanizovanje in poraba gutaperke.
Ealata.
Leta 1843 se je v Evropi poleg kaučuka prikazala jedna nova tvar, katera je kmalu v obrtu dobila veliko vrednost. Bila je to gutaperka, katera se kakor kaučuk napravlja od rastlinskega mleka. Rastlinsko mleko, v katerem se kaučuk dobiva, nahaja se, kakor smo omenili, v mnogih rastlinah raznih familij, ali mleko, od katerega se gutaperka napravlja, nahaja se samo v jednej rastlin-skej familiji, in to vzlasti v drevesu „Isonandra guttaa, katero raste v vzhodnej Indiji in po Azijskem otočju. Gutaperka ima ista svojstva kakor kaučuk, samo jednega nima, in ta je, da ni elastična.
S Kitaja in vzhodne Indije so prinašali v Evropo že v poprej nem času biče od gutaperke, no nobeden ni prašal, od česa so. Še le 1843. 1. so prinesli s Singa-pora na Angleško večjo množino gutaperke, da opozore obrtniški svet na to novo tvar. Do takrat niso niti domači ljudje v Aziji gutaperke mnogo cenili. Izdelavali so od nje samo toporišča sekiram. Kedar so v Evropi proučili gutaperko in osledili v njej izvrstnih svojstev, kmalu je zaslovela. Leta 1844 so poslali s Singapora v Evropo na poskus 100% gutaperke, da vidijo, ali se bode razpečala. Brzo so poprodali vso robo, in naslednjega leta so poslali 10.000%, a 1846. 1. čez 300.000%, tako da so 1853. 1. s Singapora izvozili že 700.000% gutaperke. Ta dobra prodaja je spodbola delavne ljudi, da se ogledajo po gozdih, kje bi našli to dragoceno drevo, jia katero se do sedaj niso ozirali.   Osledili so, da guta-
perkino drevo raste od Singapora na sever vse do Penanga, pa tudi na Sumatri, Javi in Borneu, kakor tudi na drugem otočju. Ker so po gutaperki mnogo popra-ševali in se je dobro plačevala, hoteli so ljudje kar zagrabiti, in začeli so neusmiljeno sekati. Nobeden ni pomislil, da bi drevo samo narezal, kakor se ravna pri dobivanji kaučuka. Drevo, ki je raslo 50 do 100 let, uničili so na jeden mah. Ako vzememo, da drevo ne da več kot 10 do 15% gutaperke, lahko preračunimo, koliko so v prvem času škode naredili pri drevji. Računajo, da so prva tri leta in pol posekali do 270.000 debel, da so dobili toliko gutaperke, kolikor se je je na trg izvozilo. Tudi trgovci sami so se začeli bati, da utegne to koristno drevo pod zlo iti, ako se bode še dalje tako sekalo. Na to so posegli Angleži vmes.
Gutaperkino drevo raste najrajše na naplavljenej zemlji na podnožju malih bregov. Potegne se do 14, tudi do 24 m višine, in deblo mu meri v premeru do 2 m. Mleko dobivajo kakor pri kaučuku, samo napravljanje gutaperke je drugače kakor kaučuka. Mleko se brzo za-siri in napravi luknjasto gutaperko, katero z roko jemljo iz posode in gnjeto v hlebe, ki so po 10 do 20% težki.
Poučni in zabavni del.