Kar je ostalo od proračuna, nikomur ni prineslo zadosti, le najnujnejše Najbolj tehtna točka dnevnega reda 10. seje vseh treh zborov grosupeljske občinske skupšči-ne je bila nedvomno sprejemanje letošnjega občinskega proraču-na. Takega, kot ga v bistvenih številkah predstavjjamo, je spre-jela velika večina prisotnih dele-gatov, proti sta bila dva poslanca liberalcev, en delegat pa se je vzdržal. Osnovna resnica ostaja bolj kot kdajkoli prej: denarja ni ali pa ga je vsaj zelo malo. In kjer ni, ne moreš ničesar vzeti, da bi dal drugam. Tako je bilo osnutek proračuna treba znova krčiti in tisto, kar je ostalo, nikomur ni prineslo dosti, le najnujnejše. »Gospodarska infrastruktura je potegnila najkrajši konec, nisem zadovoljen!« je vzkliknil načel-nik oddelka za prostor Janez Skarlovnik, preden je bil prisi-ljen našteti štiri pomembne pro-jekte, ki so morali zaradi pomanj-kanja denarja izpasti na njego-vem področju: grosupeljske av-tobusne postaje še ne bo, prostor bodo samo asfaltirali in morda napravili še zasilno streho, da lju-dje ne bodo še naprej stali na dežju; vodovod Poljče - Varična vas bodo morda rešila republiška sredstva, za katera se bomo pote-govali in svoj dosedanji vložek v ta projekt prikazali kot lastno udeležbo: denarja tudi ni za novo odlagahšče smeti, celo za udelež-bo v pripravi skupnega odlaga-lišča za več občin ga ne bo, ie ne bo pomagala republika; in nič tu-di ne bo s cesto Grosuplje - Tuijak. Za vzdrževaroe občinskih šol je ostalo po slabih 40 tisočakov na vsako, kar je toliko kofrnič, saj so mnoge potrebne temeljitega popravila. In tako naprej, povsod je kakšno razočaranje. Kot je v številkah povedal načelnik od-delka za gospodarstvo Franc Ahlin, so dobili za pripravo pro-računa od ustreznih republiških teles natančna navodila, po kate-rih je bil na koncu občinski pro-račun od osnutka nižji za 25 mili-jonov dinaijev. »Če upoštevamo tečaj DEM 9 din, je to 16 odstot-kov manj kot smo itneli lani, če pa upoštevamo realni tečaj DEM, torej šticungo, pa je to celo 36 odstotkov manj od lani.« ie opo-zoril Ahlin. Veliko so kriva repu- bliška merila, tako imenovani ponderji, pri katerih pomeni šte-vilo prebivalcev v občini le 10 odstotkov, uspešnost obfinske-ga gospodarstva pa 90 odstotkov. »Lani je bilo grosupeljsko gospo-darstvo kar za 27 odstotkov manj uspešno od predlani. Vendar pa se ne strinjamo s takimi merili,« je komentiral Ahlin, »saj ni bil upoštevan domocilni pristop - ker je veliko Grosupeijčanov zaposlenih v Ljubljani, je recimo kar 40 odstotkov naših sredstev za ceste ostalo Ljubljani. Upamo, da bo to upoštevano pri republi-škem rebalansu.« TABELA Glede na novo višino izračuna-nih prihodkov za leto 1991 je bilo potrebno nekatere naloge, ki so bile upoštevane v osnutku prora-čuna za leto 1991 v predlogu pro-računa znižati ali pa tudi povsem črtaU. Črtana je postavka sklad stavb-nih zemjjišč, katerega financira-nje in poraba bosta v letu 1991 tekla še po dosedanjem načinu in ne prek proračuna občine. V zgornji tabeli je prikazana tu-di primerjava med planiranimi odhodki za leto 1991 in realizira-nimi odhodki za leto 1990. Splošna poraba je opredeljena v višini 41.502.546,00 din oz. 16,9% od celotnega proračuna Znižane so naslednje postavke: - občinski upravni organi, ra-zen materialnih stroškov in amportizacye - drugi upravni organi - financiranje strank - financiranje društev - sredstva za opremo in vzdr-ževanje opreme upravnih or-fianov. Splošna poraba je znižana v primerjavi z osnutkom prora-čuna za 1.472.500,00 din oz. za 3,4%. Splošne porabe ni možno bistveno znižati zaradi značaja odhodkov (večinoma osebni do-hodki in materialni stroški), ra-zen s krečenjem obsega dejavno-sti oz. črtaryem nalog. Sredstva za družbene dejavno-sti so opredeljena v višini 123.717.197,00 din oz. 50,4% ce-lotnega proračuna in so v primer-javi z osnutkom proračuna zniža-na za 7.313.000,00 din oz. za 5,6%. Znižane oz. črtane so naslednje naloge: a.) izobraževanje: - regresiranje učbenikov - investicijsko vzdrževa^je šol-skih zgradb b.) kultura: - financiraiye knjižnice v viši-ni 85% višine osebnih dohodkov in materialnih stroškov - akcije varstva naravne in kulturne dediščine in strokovne podlage za pripravo odlokov o zaščiti kulturnih in zgodovin-skih spomenikov - dotactia Zvezi kulturnih or-ganizacij Grosuplje c.) šport: - dotacija Zvezi športnih orga-nizacjj Grosuplje d.) raziskovanje: - sofinancirarue raziskovalnih naiog e.) otroško varstvo: - sredstva za WO izven ob-čine - razširjen obseg priprave otrok na vstop v osnovno šolo - pouk tujih jezikov - investicijsko vzdrževanje vrtcev f.) zdravstvo: - nadomestila osebnih dohod-kov v zvezi z zdravstvenim var-stvom - adaptacija zdravstvenega do-ma v Grosupljem g. borci: - varstvo borcev. Delno je upoštevana pripomba iz razprave glede financiraiya glasbene šole. Predlagano je no-vo razmerje financiranja prora-čun - starši v razmetju 60:40. V družbenih dejavnostih ima prav tako kot na področju sploš-ne porabe večina odhodkov zna-čaj osebnih dohodkov in materi-alnih stroškov, zaradi česar obse-ga sredstev ni možno bistveno znižati brez zmanjšanja dejavno-sti oz. ukinitve pravic. Sredstva za gospodarsko infra-strukturo so opredeljena v višini 79.317.670,00 din oz. 32,4% celot-nega proračuna in so v primerja-vi z osnutkom proračuna znižana za 14.898.330,00 din oz. za 15,8%, s tem da je iz proračuna v celoti izločen sklad stavbnih zemljišč. Znižana so sredstva za nasledtvje dejavnosti: - stanovanjsko gospodarstvo za 8.2% - komunalno gospodarstvo za 22,4% - cestno gospodarstvo za 12,1% - Ijudska obramba in požarna vamost za 16,7% - kmetijstvo za 52,2%. Povečani sta dejavnosti razvo- ja: podjetnižtvo za 25% in družin-ske kmetije ter kmečki turizem za 42,9%. Povečana so tudi sred-stva za izgranjo pošte v Grosup-Ijem. Znizana sredstva na po-dročju kmetijstva, požarnega varstva in ljudske obrambe so preusmeijena na razvoj družin-skih kmetij in kmečkega turizma ter razvoj podjetništva.