The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JANUARY 6, 1936. ŠTEVILKA NUMBER) 4 Nocoj se bodo udarili v mestni zbornici Zgodovina mesta še ne pomni take borbe za kontrolo. Nihče ne ve, kdo bo predsednik in klerk. Nocoj se novoizvoljena mestna zbornica Clevelanda snide na prvi seji, ki obeta prekašati po svoji burnosti vsa slična zasedanja v zgodovini mesta. Obe stranki imata namreč po 16 sedežev, skupaj torej 32, in celo v, vrstah ene kot druge stranke ni nobene edinosti, kar pomeni, da bo neodvisni councilman Reed i-gral vodilno vlogo. Lahko pa sef 2Sfidi, da bo revoltiral eden ali rir»gi demokratski ali republikanski councilman, in to bo zmedo povečalo. Nič čudnega bi nef bilo, če bi seja trajala do zgodnjih jutranjih ur, in da še potem ne bo prišlo do nobenega zaključka. Gre se za to, kdo bosta predsednik in klerk zbornice. Obe poziciji sta važni in tudi dobro plačani. Kot poroča "Plain Dealer"1 se je pojavil blok slovenskih councilmanov ojačen od enega hrvatskega odbornika, ki bo Podpiral-za klerk a bivšega coun-cihnana John L. Mihelicha. Zanj glasovali councilmani Crown, Vehovec, Pucel, Travni-kar in Novak. Ako pa z Miheli-chom ne bo mogoče prodreti, potem bodo demokrati kot celota najhrže volili, da postane klerk Iienry C. Miller, ki je prijatelj, neodvisnega councilmana Reeda pod pogojem, da bo Reed pomagal demokratom, da dobijo pred-seaništvo zbornice v svoje roke. Poročna dovoljenja Poročna dovoljenja so dobili: Prank Gerbec, 1447 E. 173 St. in Margaret Lamka, 1961 E. 75 St.; Anton Grosely, 1350 E. 170 St. in Amelia Pinter, 1350 E. J'0 St.; John Vukčevič, 18102 Waterloo Rd. in Helen Hodono-vac, 1218 E. 172 St. lz urada Slov. Nar. Doma Prosi se društvene tajnike, kateri še niso poslali pooblastil izvoljenih zastopnikov za del. sejo SND, da iste pošljejo, da se za-more izpopolniti imenik zastopnikov— Direktorij SND. Iz bolnice S Svetkovo ambulanco je bil včeraj prepeljan na svoj dom Joseph Gimplaj, 15713 Hunt-mere Ave., kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo. T^posevellov govor je razdrazil Italijo in Japonsko Predsednikova pekoča obsodba narodov, ki z ekspanzijo ogrožajo mir sveta, je v živo zadela. Sovjetski listi odobravajo Rooseveltovo stališče. 7a htm A A k v žetrtek letna del" LdiiUll nltlt ničarska seja S. - je mrtev Kultura MLAD ZBOR "KANARČKI" Tem potom naznanjam stari-šem "Kanarčkov," da se ne bo vršila seja v torek 7. januarja kot bi se običajno imela vršiti, Pač pa se bo vršila prihodnji teden in sicer bo datum pravočasno naznanjem. Staršem se tudi naznanja, da se sedaj še sPrejema otroke v zbor, torej, ako jih še nimate pri zboru, jih Pošljite v petek v Slov. Del. Dvorano na Prince Ave., ob 4. uri popoldne. — Tajnica. * * * LETNA SEJA SAM. "ZARJE" Članstvo samostojne "Zarje" 5e opozarja, da se bo letna seja fcbora vršila v sredo, 8. januarja in ne v četrtek kot se je pr votno poročalo, to pa zato ker so v četrtek večer vrši delničarja seja Slov. Nar Doma. Letna P0Ja je jako važna ter je posebno, da je članstvo polnošte-vilno navzoče. — Jos. Birk pred. Predsednik Roosevelt je v poslanici na kongres, katero je podal pretekli petek zvečer, 0-stro udaril po deželah, ki s svojimi ekspanzijonističnimi cilji ogrožajo mir sveta, kar je vzbudilo njevoljo in razdraženost zlasti v Rimu in JTokiju, ako-ravno ni Roosevelt nobene države direktno imenoval. Nasprotno pa je v Sovjetski uniji Rooseveltov govor izzval živahno odobravanje. Za boljše razumevanje bomo navedli važnejše stavke iz predsednikove poslanice, ki se tičejo svetovne politike. Roosevelt je rekel: "Izza poletja 1933 so razpoloženja in cilji vladarjev številnih velikih narodov v Evropi in Aziji postala takšna, da ne u-stvarjajo niti miru niti dobre volje med ljudmi. Prišlo je tako daleč, da mora Amerika pri' znati rast slabe volje in znatno tendenco napram agresivnosti, rast očemu oboroževanju in manjšanju potrpežljivosti. Ta situacija vsebuje mnogo elementov, ki vodijo v tragedijo splošne vojne. Veliko narodov je, zlasti manjših, ki so zadovoljni s svojimi mejami in ki bi radi živeli v miru s svojimi sosedi ter potom sodelovanja z drugimi reševali svoje ekonomske in socialne probleme. Vladarji teh narodov sledijo mirovnim aspiracijam svojim narodov, toda morajo biti vedno na straži pred možnostjo, da bodo jutri napadeni od vladarjev drugih narodov, ki ne priznavajo principov mirnih sredstev za izboljšanje človeškega rodu. "Kakšno upanje nam nudijo ti slednji narodi, ki morajo nositi poglavitno odgovornost za ogrožanje svetovnega miru? Izgled je vsekakor teman. Nič nam ne pomaga, ako se skušamo tolažiti z mislijo, da ljudske mase v teh deželah, katere se nahajajo pod dominacijo avto-kracije in agresivnosti, ne sim-patizirajo s svojimi vladarji, da nimajo prilike, da bi se izrazile, in da bi spremenile položaj, ako bi mogle. To, žal, ni povsem jasno. Utegne biti resnica, da bi ljudske mase v teh deželah spremenile politiko svojih vlad, ako bi imele svobodo in poln dostop k demokraciji kot jo mi razumemo. Ampak ljudstvo teh dežel nima takega dostopa ter sledi slepo in navdušeno onim, ki iščejo avtokrat-sko oblast. "Narodi, ki iščejo ekspanzijo in izravnavo krivic, izhajajočih mišljenostjo, ne bodo ugajale nobenemu narodu, ki izvoli smatrati, da se ta čevelj prilega njegovi nogi. To mišljenje pa bo našlo simpatijo in razumevanje med onimi narodi, med katerimi ljudstvo samo pošteno želi miru, toda se mora neprestano vezati z eno stranjo ali drugo v kaleidoskopičnem manevriranju, ki je tako značilno za današnje razmere v Evropi in Aziji. Kajti miroljubni narodi, in veliko jih je še, so sprevideli, da njihov biti ali ne biti odvisi od tega, da se zopet in zopet premikajo na šahovi deski mednarodne politike." RIM, 5. jan. — Italijanski Chalje na Z. sir. t BU LETIN Washington, 6. jan.~ Najvišje sodišče Zed. N. Doma Laški letalci sipljejo bombe na abesinska mesta Progresivne Slovenke Članicam Progresivnih Slo-j|£ venk naznanjam, da bo prihod-j nja redna seja v sredo, 8. janu-1 a rja. Želim, da bi članice, bolj redno prihajale na sejo; posebno pa tiste, katerih že ni bilo Jolgo naokoli in bi poravnale svojo članarino, kajti le tako nam bo uspeh zagotovljen, ako se zanimamo za naše organizacije in njih seje redno obiskujemo. Agitirajte kaj za nove članice!. Na zadnji , naši zabavi .je pristopilo precej novih članic, j kar je vse hvale vredno. Le tako • naprej! Vsaka članica naj pripelje kakšno novo in članstvo bo vidno rastlo. Na prihodnji seji bomo imele spet važne stvari za reševati in tudi mafo zabave bomo imeli po seji. Torej pridite prav vse v sredo 8. jan. Seja se vrši v Čitalnici S. D. Doma. Obenem želim vsem članicam srečno in veselo Novo leto!—Tajnica. glasovi proti 3 odločilo, da je AAA zakon za farmersko pomoč neustaven. Ta odločitev ie 5)0 svoji pomembnosti enako velik udarec 'rm Rooseveltovo administracijo kot je bilo razve-liavljenje zataa N. Žalostna; vest Mrs. Pauline Bradač, 1236 E. 61. St., jc prejela žalostno vest, da ji je v stari dčfnovini na 9. dec. umrl stric Ai|t.on Novak, bivajoč v vasi Čatee, fara Struge na Dolenjskem, pkjer zapušča ženo in več mlad '^nih otrok, ter mater in tri s;*St bil 40 let. V ^ me ) brata Joe Nov a, Pauline Bradač. Star je -.apušča iiakinjo Pivopivci Pravkar objavljene številke o pitju piva v Zed. državah za fiskalno leto, ki se je končalo 30. junija 1935, kažejo, da je povprečen konzum piva tekom omenjenih 12 mesecev znašal 9.09 galona na osebo. Največji pivopivci so prebivalci Wiscon-sina, kjer je prišlo na osebo 18.60 galona, najslabši pa v North Carolini, kjer je na ose bo prišlo le 1 galon piva. vprečen Ohijčan je popil 13 ga-lonov in pol piva. Številke za nekatere druge države sledijo: Pennsylvania 15.78, Michigan 18:43, Illinois 15.78, New York 17.27, Indiana 8.81; Minnesota 17.02; Montana 13.77, Washington 14.76. California 10.74, Col- stvo ali celo za svojo' lastno mirno kontribucijo k napredku civilizacije, ne kažejo - one po-trpežnjivosti, ki je potrebna za dosego upoštevanja vrednih in legitimnih smotrov z mirnim pogajanjem ali z apelom na plemenitejše nagone svetovne pravice. "Vsled tega so se nepotrpež-ljivo povrnili k stari veri v zakon meča, ali pa k fantastične mu pojmu, da so oni, in nihče drugi, izvoljeni, da izvršijo neko poslanstvo, in da se morajo vsi drugi med milijardo in pol človeških bitij na svetu učiti od njih in jim biti podložni. "Zavedam se, da te besede, ki sem jih izrekel s popolno pre- orado 4.16, Utah 6.52, Kansas iz bivših vojen, ali ki iščejo iz- 6.05, West Virginia 6.52. hod za trgovino, za prebival- TI1 . „ Ubit v avto nesreči Ko se je John Oblak v nedeljo zjutraj vračal iz Ripley, N. Y., proti domu na 3949 W. 22 St., blizu Denison Ave., mu je! na splozki ulici avto spodrsnil in zgodila se je nesreča, v kateri je zadobil tako hude poškodbe, da jim je čez eno uro v Geneva Community bolnišnici podlegel. Ponesrečeni je bil šele 25 let star. Bil je član društva "Brooklyn" št. 135 SNPJ. Tukaj zapušča žalujoče starše, Martin in Mary Oblak, dva brata, Franka in Freda, in sestro Mary. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v četrtek zjutraj pod vodstvom pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia. Naj počiva v miru, prizadeti družini pa naše sožalje. da so društva-delničarji doslej prijavila naslednje pooblaščence: . 1 Brooklyn 135' SNPJ Carl držav je danes S 6|Samanich; 2 Carniola Tent št. 128-S T.M. John Tavčar; 3 Carniola Hive 493 T.M. Frances Zu-gel; 4 Cleveland 126 SNPJ L. Aorko; 5 Cleveland 23 ZSZ Fr. Glach; 6 Clevelandski Slovenci, 14 SDZ Louis Judnich; 7 Comrades 566 SNPJ Louis Jartz; S Dosluženci Frank Virant; 9. ' Enakopravnost, John. Renko; — 10. Danica 11 SDZ, Mary Zupančič. 11 Edinost Frank Fajfar; —• 12 France Prešeren 17 SDZ John Zalar 13 Slov. Godba Bled Anton Jereb; 14. Glas Clev. Delavcev 9 SDZ John Levstik; — 15 Dram. dr. Ivan Cankar Frank Žagar; 16 Ilirska Vila 173 JSKJ Janko N. Rogelj; 17 Jugoslav Camp 293 WOW Anton Zakraj-šek: 18 Jugosl. Naobraž. dr. A-braševič; (neprijavljen); 19 Jutranja Zvezda 137 JSKJ Mary Bradač; 20 Lipa 129 SNPJ Fr. Smole. 21 Ložka Dolina neprijavljen, 22 Lunder-Adamič št. 20 SSPZ Krist Stokel; 23 Naprej 5 SNPJ Steve Lunder; 24 Napredne Slovenke 137 SNPJ Frances Candors 26 Napredni. Slovenci 5>S. D. Z. Andrej Tekauc- 27 Novi Dom 7 SDZ Anton Colarich, — 28 Pečlarski Klub Edward Bra-nizel; 29 Ribnica 12 SDZ Frank Virant; 30 Slov. Nar. Čitalnica William Candon. 31 Sava 87 SSPZ Frank Kav-šča; 32 Slov. Sokol John Zaletel; 33 Slov. Sokolice 442 SNPJ (.neprijavljen); 34 Slovenija L. Straus; 35 Slovan 3 SDZ Anton Jankovich; 36 Sv. Ana 4 SDZ A-na Erbežnik; 37 Slovenec 1 SDZ Jos. Trebeč; 38 Slož. Sestre 120 SSPZ Rose Hanko; 39 Slov. Soc. Klub 27 Joseph Franceškin; — 40 Soc. Pevski Zbor Zarja Anton Vehar. 41 Sv. Ciril in Metod 18 SDZ, Joseph Jemc; 42 Sv. Janez Krst-nik 37 JSKJ. John Zalar; — 43 Svobodomiselne Slovenke 2 SDZ Agnes Kalan; 45 Sv. Vid 25 Anton Korošec; 46 Sv. Srca Jezusa John Levstek; 47 Srca Marije (staro) Mary Stanovnik; — 48 Spartans 198 SSPZ Adolph Candon; 49 St. Clair Grove 98 W. C Teresija Zele; 50 Tabor 139 S. N. P. J. Frank Somrak. 51 Triglav (neprijavljen); — 52 Vodnikov Venec 147 SNPJ. John Filipich; 53 Washington, 33 ZSZ (neprijavljen) 54 George Washington 180 JSKJ (neprijavljen) ; 55 ZMB Andy Sadar; — 56 Sam. Pevski zbor Zarja, Fr. Mahne; 57 Žužemberk John U-bič. V četrtek dne 9. januarja ob 8. uri zvečer se otvori letna delničarska seja S. N. Doma na St. ciair Ave. Tajniški urad poroča, tah. Med drugim je bila uničena bolnišnica Napadi iz zraka vprizorjeni na vseh fron- egiptovskega Rdečega križa. Ranjeni delavec švedskega Rdečega križa je umrl. Dva ranjenca sta bila ubita na operacijski mizi. ADDIS ABABA, 5. jan. — U- j tal postalo glasneje in na štor se radno abesinsko poročilo javlja danes, da so italijanski zrako-plovci vprizorili bombni napad na mesto Daggah Bur, ki se na- je vsula ploha iz strojnih pušk." Švedski konzul dr. Kurt Hanner poroča, da so se letala spustila v nižino 60 čevljev nad Dar za Čitalnico Častno članarino S. N. Čitalnici na St. Clair Ave. sta poslali samostojno društvo "Edinost", $5; ter društvo "Sava" št. 87 dan. Naše iskrene čestitke! ha j a 125 milj od Hararja, ter i zemljo ter po bombardiranju od-mesto skoro popolnoma uničili, prli na bolnišnico ogenj iz stroj-V plohi bomb je bila razdejana j nic. "To je bil masni umor in nič tudi bolnišnica egiptovskega j drugega," izjavlja dr. Hanner. Rdečega križa. Število ubitih še _ ni Ugotovljeno. . ANGLEŠKA REVIJA IZI- Poročilo v rezkem tonu od-j D£ y JUG0SLAVIJ1 kriva, da so fasisticm napadalci.; na vseh frontah hkratu vprizo-; NEW YORK, 5. jan. — Car-rili najbolj intenzivno kampa- j negi jeva ustanova za mednarod-njo zračnih napadov, odkar se i "i mir poroča, da izide v Beo-je pred malo več kot tremi me- j gradu v kratkem "The Anglo-seci začela vojna. Yougoslav Review", ki bo prvi (V soboto je bilo poročano, I mesečnik v angleškem jeziku, ki da so Italijani bombardirali bol- j bo izhajal v Jugoslaviji. Kot po-nišnico Rdečega križa, katero jejročag. Jelenko Mihajlovič, pred-organiziral ameriški zftravnik sednik Društva za pospeševanje dr. Hockman, ki je bil nedavno anglosaške kulture v Jugoslavi-ubit, ko je pregledoval neko ne-j ji, bo to društvo dogodek pro-eksplodirano italijansko bom-;slavilo z razstavo britskih in a-bo. Kot zdaj razvidno, pa se fcjmeriških publikacij, ter je pro-šlo za postojanko egiptovskega.; sil, da se v ta namen pošlje v Be-Rdečega križa.) ograd iztise ameriških listov, re- vij, pamfletov in knjig, ki se ba-vijo z Jugoslavijo. Po razstavi I se bo publikacije shranilo v ; knjižnici omenjenega društva, j G. Mihajlovič je rektor beograjskega učiteljišča in uradnik v ministrstvu za nrosveto. Pittsburška univerža pod peto bizniških interesov Isto velja tudi za versko življenje in cerkve v omenjenem mestu. ST. LOUIS, Mo. — Ameriška zvesa univerzitetnih profesorjev je te dni potom svojega odseka za akademsko svobodo prišla na dan s predlogom, da čla-Po- ni profesorske zveze bojkotirajo Pittsburško univerzo kot protest proti akciji upravnega odbora dotične univerze, ker je odslovila štiri profesorje pod obtožbo, da so širili "proti-verska nauke". Odsek dalje izjavlja, da je preiskava odkrila, da mesto Pittsburgh nudi živo sliko 'brezobzirnega materijalizma. in simbolično razmerje med bogatini in cerkvami'. Ne samo univerza, temveč tudi cerkve v omenjenem mestu se na celi črti pokorijo diktatom Mellonovih in drugih velekapitalističnih interesov. Odsek za akademsko svobodo je istočasno ostro ožigosal akcijo 22 držav, v katerih se od profesorjev in učiteljev zahteva, da prisegajo lojalnost zvezni ustavi. "Lojalnost je nekaj živega in ne nekaj prisiljenega," se glasi izjava odseka, "brez ozira na nasprotne trditve zapeljanih pa-trijotov in lastnikov žoltega časopisja. Tiranija javnega mnenja v demokratični deželi postane lahko prav tako nevarna kot absolutizem diktatorja v absolutistični državi. Histerični vali so prav tako naravni v času go spodarske krize kot blaznost, ki jo rodi vojna. V času depresije se nekaterih ljudi prime intelektualna panika s pretiranim nacionalizmom, ki ni nikoli naklonjen intelektualni svobodi. "Bodisi če komu ugaja ali ne, ampak resnica je, da prava svoboda govora pomeni svobodo za ideje, katere sovražimo, in ne le za one, ki nam ugajajo." Štirje profesorji, ki so bili v zadnjih letih odslovljeni s Pitts-burške univerze, ker so padli v nemilost pri industrijalnih mag-natih mesta, so: dr. Ralph E. Turner, dr. Colston Warne, prof. Frederick K. Beutel in prof. Frederick Woltman. Vlada tudi poroča o bombar- j diranju Debra Tabor, ki je eno izmed vodilnih abesinskih mest ki se nahaja manj kot 50 milj od jezera Tana. Iz tega jezera izvira reka Nil, ki je vitalne važnosti za britske interese v Anglo - egiptovskem Sudanu. Pri tem zračnem napadu ni bil nihče ubit. Dalje se poroča, da so laški zrakoplovci vrgli bombe v Koreni pokrajini na južni fronti, v Amba Alaji južno od Makale na severu, kjer so bile ubite štiri o-sebe, ter v provinci Walkait. Včeraj so aeroplani Rdečega križa prinesli v Addis Ababo ljudi, ki so bili ranjeni v bombardiranju švedskega Rdečega križa v Dolo, in pa truplo Dun-narja Lundstroma, pomočnika v bolnišnici Rdečega križa, ki je umrl za ranami, katere je dobil tekom bombardiranja. Dospel je tudi dr. Fride Hylander, načelnik švedske bolnišnice, ki je bil ranjen. Lundstrumu je bila tekom bombardiranja odtrgana čeljust in umri je, ko se ga j neslo v aeroplan. Dr. Hylander ie bil ranjen na strani, toda je bil sposoben sam iti iz aeropla-ra v bolnišnico, kjer ga je obiskala abesinska cesarica. Dr. Hylander, bled in izmučen, ja pripovedoval: "Slišal sem brnenje aeropla-nov, toda nisem mislil, da se nas bodo dotaknili. Delali smo v o-peracijski sobi, ko je nenadoma strahovito počilo. Vrženih je moralo biti najmanj dvajset bomb. Ena bomba se je razletela v neposredni bližini in začutil Direktorska seja Nocoj ob 8. uri se vrši redna direktorska seja Ameriško - Jugoslovanske Tiskovne družbe. Direktorji so vabljeni, da se udeležijo.—Tajnik. Premeščena Miss Martha Rusnov, 821 E. 154 St. je bila premeščena iz Emergency Clinic bolnišnice v E. 79 St. bolnico. Za prevoz je skrbela Svetkova ambulanca. Dijaki aretirani Clevelandska policija je v soboto zvečer aretirala 19 srednješolskih in univerzitetnih dijakov ,ki so piketirali pred "Circle" gledališčem, kjer se kaže "The Red Salute," ki ima fašistične tendence. Med areti-ranci so tudi štirje delegati s Kongresa proti vojni in fašizmu. Obtoženi so "zaviranja prometa." Univerza brez premoga Ohio State univerza v Colum-busu in pet drugih visokih šol v državi je v nevarnosti, da bodo morale prenehati s poukom, ker nimajo premoga za gretje. Krizo je povzročil gov. Davey, senilni je drastično znižal budžet za bolečine na strani telesa. Videl | upravne stroške. sem dr. Lundstroma ležečega na tleh; del njegovega obraza je bil odstreljen. Dva ranjenca, ki sta ležala na operacijskih mizah, sta bila pri priči ubita. Jaz sem bil skoro nezavesten in mislil sem, da me plini zadušijo. Stok in krik ranjencev je bil grozen. Nekateri so bili napol pokriti s prstjo in skalami, ki jih je vrgla eksplozija bomb. Po kratkem premoru je brnenje le- V bolnici V St. Luke's bolnišnico je bila odpeljana Mr. Antonia Gorup, iz Dunham Rd., Maple Heights. Prijateljice so vabljene, da jo obiščejo, mi pa ji želimo skorajšnje okrevanje! Rojstni dan Danes praznuje poznani Mr. Valentin Plešec, 1.6823 Waterloo Rd. svoj šestdeseti rojstni SSPZ, $4. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 6. januarja, 1936. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by KHB AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 ca 6 mesecev ........$3 00; z» 3 mesece ..........$1-50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 M 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 ca 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države i* 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26',h, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, ui .der the Act of Congress of March 3rd, 18,9 Dan se bliža VELIČINA JE PREPROSTA Pregovor pravi, da prazno klasje pokonci stoji. Kolikokrat v življenju srečamo ljudi, ki skušajo svojo notranjo praznoto zakriti z oblaki fraz, misleč, da s tem kar "panajo" ljudi, s katerimi pridejo v dotiko. Takšno razkazovanje "učenosti," s katero skuša puhla glava impo-nirati "navadnim Zemljanom," pa ima pri razsodnih ljudeh ravno nasproten u-činek. Razsodni ljudje namreč vedo, da oni, ki v resnico kaj vedo in kaj štejejo, se s tem ne ponašajo. Resnična veličina duha je vedno preprosta in skromna. O-na se ne šopiri. Saj se ji vendar ni treba. Na to smo se spomnili, ko smo čitali izjavo, katero je podal predsednik čeho-slovaške republike dr. Tomaž G. Masa-ryk, v službi za svoj narod in za človeštvo osiveli veteran, ko je položil svojo re-signacijo kot predsednik čehoslovaške republike. Čitajte: "Mesto prezidenta države je težko in odgovorno ter zahteva zaradi tega polne sile. Vidim, da moje sile ne zadoščajo več in zaradi tega se odrekam položaja prezidenta češkoslovaške republike. "Štirikrat sem bil iz,yoljen za prezidenta republike. Morda mi to daje le- gitii.iucijc, d° vas, ves češkoslovaški narod in vse državljane ostalih narodnosti prosim, cla se pri upravi države spominjate tega, da se države obuvajo le z ideali, na katerih so zgrajene. Jaz sam sem se tega vedno zavedal. "Mi potrebujemo dobro zunanjo politiko, v notranjosti pa pravičnost napram vsem državljanom brez ozira na to, katere narodnosti so. "Rad bi vam če rekel, da priporočam dr. Beneša za svojega naslednika. Z njim sem skupaj deloval v inozemstvu in doma ter ga poznam. "Imam polno zaupanje, da bo vse šlo dobro in ako Bog da, bom še nekaj časa mogel gledati kako vršite svoje . delo. "Vas, gospod ministrski predsednik, prosim, da vzamete mojo resigna-cijo na znanje in da odredite, kar je potrebno." Takšna je veličina — preprosta, zato pa tako močna in prepričevalna. EPIGRAMI MARKA TWAINA "Človek z novo idejo je čudak, dokler ideja ne uspe." "Dajte mi moč, da jaz napravim vraže nekega naroda, pa mi je potem vseeno, kdo napravi njegove zakone ali celo pesmi." "Ze samo črnilo, s katerim se vsa zgodovina piše, je le tekočina predsodkov." "Dostikrat je najbolj sigurni način za krivo obveščevanje, povedati čisto resnico." O ZLATU IN BOGASTVU Zlato je najtežja reč na zemlji; zato ni čudo, da čestokrat celo može visoko-letecih misli tako potlači k tlom, da lezejo podlo po blatu in prahu in da jim umre njih poštenje v živem telesu. — I. Mencinger, slovenski pisatelj. * Euclid, O. Zgodovinski dan, za našo novo Ljubljano, pred vsem pa za naše društvo št. 6 SDZ se tako naglo približuje, skoro s hitrostjo misli revnega zemljana. Že zadnjič sem nekaj omenil, o oni slavni Srebrni Kupi, katero smo si priborili v teku kampanje za nove člane (ice) ob 25-letniei obstoja in napredka naše dične Slovenske Dobrodelne Zveze. Zadnje dni pa je nekaj pitihnilo. Pa nikar ne mislite, da spimo ali da smo kaj popustili. Ne in nikakor ne. Vse gre v redu in po vrsti kakor so hiše v Trstu. (Na žalost, da niso več slovenske, pa Bog daj, da bi bile zopet kmalu). Vsega dela se ne more kar naenkrat izvršiti, ako hoče biti popolno. Predno pa izide ves program, pa še enkrat uljudno a-peliram na vse naše zavedne rodoljube, svojega naroda, da si zapomnite dan 12. januarja, .1936, ko bomo praznovali slav-nost, kakršne do sedaj še ne. Je resnica, da tukaj v naši novi Ljubljani se večkrat komu v glavi porodi misel za kako prireditev, ki se drugje ne. toda priznanje dela in truda ter plačila, kot bo v nedeljo 12. januarja, tega pa ne pomni niti najstarejši naseljenec naše slavne ameriške Ljubljane. Cenjena bratska društva na- se S. D. Z. trdno upam, da ne j ima Niška banja 424 sob z 749 boste odrekli prijaznemu vabilu post., v primorski banovini ima in takrat se snidemo kot ena I Split 344 sob s 574 post., v sav- nama velika družina, ki pride skupaj, kadar obhaja kak član družine kak vesel in pomemben dan. Smelo trdim, da je naše društvo eno izmed članov one družine, katerim je mati Slovenska Dobrodelna Zveza. Nikakor ne verujem, da bi bilo naše društvo črna ovca, katero preganjajo bele in tudi ne oni neza žel jeni otrok za sovražen od cele družine. Dobro se zavedam, da naše* društvo od svojega postanka še ni storilo nikomur nič žalega, četudi je bilo treba včasih malo pomeškniti, to nam priča pošteno delovanje na društvenem polju, da je danes Slovenski Dom št. 6 največje in najmogočnejše slovensko društvo v novi Ljubljani. Bratje in sestre naših sobrat-gkih organizacij, Jednot in Zvez, kot tudi drugih ustanov, pridite ta dan k nam v goste, zanimivosti bo dovolj za vse in vam ne bo žal. Veliko se jih je že odzvalo za soudeležbo in večjo prosla? vo in pričakuje se še več ugodnih odgovorov. Naj bi bil ta dan zapisan kot eden najslavnejših v zgodovini nove Ljubljane. V par dneh pa izide ves natančen program, za našo slavnost. — Bratski pozdrav in srečno Novo leto, rojakom in rojakinjam povsod koder biva naš rod. Frank Kosten ski banovini pa Zagreb 735 sob z 1078 posteljami. Baška 305 s 665 post., Rab 390 sob s 690 post. in Crikvenica 560 sob z 1135 post., v zetski banovini Dubrovnik 434 sob s 728 post. Belgrad sam ima 1433 sob z 2422 posteljami. Poročila sta se v Ljubljani g. dr. med. Vanko Kanoni sekundarni zdravnik v umobolnici na Studencu pri Gospa pride v posredovalnico Ljubljani, in gdč. ing. arch. Du-' za delo in pravi uradnici: šana Šantel ter Rudolf Bajželj, | "Kot veste, ste mi zadnji te-profesor v Novem mestu, in den poslali novo kuharico." "Da, se spominjam." "Me veseli. Še bolj pa me bo Ada Vajdič, akad. iz Celja. Poledenela tla so povzročila r Zanimive vesti iz stare domovine Premijera v operi. Ljubljansko operno gledališče je uprizorilo novo delo, ki ga je v prav zadnjem času komponiral mladi nemški skladatelj Rudolf Wagner-Regeny. Ta opera, ki ima naslov "Kraljičin ljubljenec" in je vzela, dramatsko snov iz Hugojeve drame, je v glasbenem pogledu odraz najmlajših in nedvomno konstruktivnih umetniških stremljenj in je s tega ozira zelo značilna in mikavna, dasirav-no še ni povsem izčiščena. — Vprizoritev tega dela je v naši operi dosegla tako višino, da dela čast našemu gledališču. Ljubljansko gledališče. V ljubljanskemu gledališču uprizarjajo sedaj: Drama: Vesela božja pot, Uboga Ančka, Bratomor na Melavi, Izdaja pri Novari, Otroci. Opera: Mamze-Je Nitouche, Traviata, Aida, Ples v Savoju, Kraljičin ljubljenec. Zločin nad nerojenim življenjem Pred malim senatom so se zagovarjali posestnik in vdovec Jožef Gabrovec iz Šturmovca, krojačeva žena Elizabeta Kralj iz Ptuja in pose3tnica Marija iz Hudinje. jim očita zločin nad nerojenim življenjem, ki je povzročil ob- Raduho ter ga smrtne poškodovalo, da je še vozom v bolnišnico un i; Pogrešanec se vrnil Martin Podgoršek, upokojeni železničar v je izginil od doma in s po 10 dneh našli onem nezavestnega, je na pi ' & umrl. Ker je bil proglašen slaboumnim, so ga nameravali oddati v umobolnici, česar pa ga je sedaj rešila smrt. Hoteli in prenočišča v državi v Mariboru 2 nesreči m sicer: 20 letna delavka tovarne Thoma Adela Volmaier si je zlomila na Aleksandrovi cesti nogo, 15 letni na-takarski vajenec Ervin Hotzl pa je dobil pri padcu močan pretres možganov. Oba so prepeljali v bolnišnico. Žaga je odrezala h prste Žagarju Puhu Petru iz Duplice. Ponesrečeni Puh je žagal na cir-kularki v tovarni Remec, pa je prišel s prsti desne roke pod zobe, ki so mu v trenotku odsekali prste. Delavec je močno krvavel in so ga prepeljali z reševalnim avtom v ljubljansko bolnišnico. Poročili so se v Mariboru: Vivod Jožef in Meglič Ema, Frank Franc in Ulrich Kristina, °viček Anton in Čeh Jerica, Sil < 'ožef in Podlesek Ana, r Julij in Neurath Eli-Kramer Franc in Cebe .■■ca v celjski pražami elu v pražarni se je po-delavec Blaž Ambrož, pri dvigalu ga je zgrabi-vo roko in mu odtrgala I ■ - t ^ Roparski napad-Od Sv. Jerneja pri Ločah nam poročajo: V gozdu proti Ločam veselilo, če pridete nocoj k nam na večerjo . . ." * * » Deček je vodil osla mimo vojaškega taborišča. Par vojakov se je hoteto na njegov račun malo pošaliti. Eden pravi: "Kaj pa.se tako trdno držiš svojega brata, sinko?" "Zato, da mi ne uide k vojakom," je dejal deček, ne da bi trenil z očesom. * $ * "To je res krasna denarnica, katero ti je dala žena za božič. Ali je bilo kaj notri?" "Da, račun za denarnico .. ." ROOSEVELTOV GOVOR JE RAZDRAŽ1L ITALIJO IN JAPONSKO (Dalje iz 1. str.) vladni krogi so očitno razdraženi nad Rooseveltovo poslanico. Pravijo, da Roosevelt ne pozna razmer in položaja Italije- TOKIO, 5. jan. — Neki predstavnik japonskega vojnega ministrstva je izjavil, da je Roosevelt pokazal "isto pomanjkanje znanja glede orijentalskih zadev, ki je že tako dolga obžalovanja vredna značilnost ameriških državnikov." Po podatkih zadnjega Statističnega letopisa za 1933 smo imeli v naši državi 1705 hotelov, kjer je bilo na razpolago 21,937 sob s 36,593 posteljami. Največ hotelov in prenočišč je imela naša banovina s 496, 6159 sobami in 11,066 posteljami. Leta 1932 je bilo registriranih samo 261 hotelov in prenočišč s 4247 sobami in 7356 posteljami. Iz te razlike sklepamo, da statistika za 1. 1932. ni bila dovolj popolna, ker se nam zdi malo verjetno, % da bi bil prirastek v teku enega samega leta tako velik. Zato tudi teh statističnih podatkov ne moremo smatrati Žuran'za ^a se Je na-š& hotelska Obtožnica in(Justrija v letu 1933, tako razvila in izkazala tako velik prirastek možnosti prenočevanja Ako je bogatin ponosen na svoje bogastvo, ga ne hvali, dokler ne izveš, kako ga rabi. — Sokrat, grški filozof. enem smrt Marije Gabrovec, že- in bivanja tujcem, ne prvoobdolženca zaradi zastrupitve krvi. Žuranova je glasom obtožnice dala pokojni Mariji Gabrovec samo nasvete glede dejanja za odpravo plodu, dočim sta Kraljeva in mož po-kojnice Jožef Gabrovec neposredno prizadeta.. Sodišče je obsodilo Ciabrovca na poldrugo leto strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic, Elizabeto Kralj pa na 3 mesece strogega zapora, dočim je bila Žuranova oproščena, Smrt pod drevesom. K statističnim podatkom, ki jih zbira ministrstvo trgovine in industrije, je pripomniti še, da vsebuje statistika za 1933 podatke iz savske banovine po stanju iz leta 1932. in da se torej podatki med posameznimi banovinami ne dajo primerjati. Zato smo vzeli podatke samo za nekatera mesta, da ae vidi iz njih število sob in postelj. MOSKVA, 5. jan. — Sovjetski vladni list "Izvestja" je daje te dni neki tujec, najbrž kak' nes toplo odobraval Roosevelto-brezposelni, napadel 19 letnega vo kritiko onih narodov, ki se Cvahte Leopolda ter zahteval od njega denar. Zadal mu je pri ruvanju tri vbodljaje z nožem v levo stegno in ramo. Fanta je rešil hujšega neki kolesar, ki se je po cesti pripeljal. Napadalec je zginil v gozdu. Smola Štefana Gečeka Stari kovač Štefan Geček iz Zg Porčiča je postal splošno znan kot glavna obremenilna priča v Markuzzijem procesu, ki je svoječasno s svojimi izjavami skoro spravil oba Markuz-zije in Mihaela Žemljica na ve-šala, letos pa je pri obnovitveni razpravi pogorel. Od takrat zasleduje Gečeka nesreča. Kmalu po letošnji razpravi se mu je zatekajo k "zakonu meča." Vsi sovjetski časopisi so prinesli Rooseveltovo poslanico kot najvažnejši dogodek dneva ter jo tolmačijo kot napad na Italijo in Japonsko, kakor tudi na Nemčijo. LONDON, 5. jan. — Evropska javnost je prišla do zaključka, da utegne imeti Roosevelto-va poslanica globok vpliv na napeto evropsko-afriško situacijo. Nekateri krogi sodijo, da se Rooseveltov govor lahko tolmači kot namig, da bodo Zed. države prepovedale izvoz petroleja v Italijo tisti trenotek, ko bi Liga narodov podvzela sličen korak. V francoskih krogih se s kolesa. Sedaj pa so zasačili Gečeka na divjem lovu. Lovski čuvaj je večkrat čul v gozdovih okrog Gečekove domačije streljanje. Našli so sledove, ki so pod posteljo puško in ustreljenega fazana. Oboje so zaplenili. Z Gečekom je hodil na lov tudi njegov Il-letni vnuk, ki je povedal, da sta z dedom vsako noč lovila fazane. " Rokoborba^' s svirtnim izidom Pred malim senatom okrož-V | nega sodišča se je zagovarjal naši banovini imajo: Ljubljana |251et.ni kovač Anton Zemljak iz'to je bilo povod za usodepoln 583 sob z 879 posteljami, Bled (Sv. Venčesla na Pohorju. Ob-j spor med obema. Špes je oba 1063 sob z 2001 posteljo, Do- tožen je uboja, v katerega ga je fanta, ki sta se prepirala, pobi na 365 sob s 609 post. in Ro- zavedla č u dna svojeglavost, gnal iz hiše, zunaj pa je nastal gaška Slatina 968 sob iz 1805 Diie 2. novembra t. 1. se je na- med obema spopad, ki se je posteljami. V drinski banovi- hajai obtoženec v Turiški va- končal s Kresnikovo smrtjo, ni ima Sarajevo 231 sob s 317 si v hiši posestnika Špesa. Tam Zemljak se je "boril" z nožem post., Jhdža pa 750 sob z 1550 je bil tudi posestniški sin Ivan ter zadal Kresniku 14 ran, od post. V dunavski banovini ima- Kresnik, katerega je pozval katerih so mnoge bile smrtne, jo Novi Sad 244 sob s 339 post., Zemljak na rokoborbo. Kres- Zemljak se je izgovarjal pred Bukovička; Banja 307 sob z 475 nik ni bil razpoložen, da bi po- ^sodniki s silobranom. Obsojen V Hotizi je podiral Ivan Horvat drevje, ki ga je kupil v družbi sosedov na licitaciji. Pri tem se je podrt hrast pri padcu zakačil za drugo še stoječe drevo. Ko so skušali hrast dobiti na tla, je vejevje udarilo pri podiranju zaposlenega Martina post. itd., v moravski banovini meril svoje sile z izzivačem in'je bil na 4 leta robije sredi ceste ubil sin, ki je padel izraža strah, da je Roosevelt s tem povečal vojno nevarnost, kajti kot vse kaže, je Roosevelt olajšal pot onim, ki zahtevajo, da Liga narodov proglasi petrolejske sankcije proti Itali- Zveza delavca in malega kmeta na Danskem Danska socialna demokracija ima s stranko malih kmetov velikansko večino v državi. V senatu sicer še ti dve stranki nimata večine, toda samo dotlej, dokler se ne bodo^ izvršile volitve tudi v senatno zbornico. Kakor napreduje socializem na Danskem lahko rečemo, da bo kmalu imela socialna demokracija sama absolutno večino. Odkod ta ogromen napredek socialistov v državi, kjer tvorijo kmetje še vedno večino prebivalstva Rešitev uganke je enostavna : Danski socialisti so znali napraviti most med^ delavcem in kmetom in ta delavsko-kmečka zveza je zmagala. Ce bi danska socialna demokracija organizirala samo delavstvo, če bi se smatrala samo za delavsko stranko, nikakor ne bi dosegla današnje moči. Znala je ubrati edino pravo pot, po kateri mora kreniti vsaka socialistična stranka, ki lioce priti do državne oblasti: voditi mora delavsko in kmečko politiko, spraviti v sklad interese industrijskega in obrtniškega delavstva z interesi malih kmetov, zato pa ;je treba predvsem poznati interese enih kot drugih. "Komunisti" so n. pr. vedno radi govorili o "delav-sko-kmečkem bloku," toda s svojo agitacijo so kmete povsod samo odbijali, industrijskega proletariat« pa tudi niso pridobili. Danski socialisti so spoznali žive potrebe malega kmeta in so zastopali njegove interese proti stranki velikih kmetov, ko še niso bili na oblasti, skupaj z malimi kmeti so izvojevali zmagoin danes preobražajo Dansko v duhu demokracije in socializma. Mali kmetje zapuščajo stranko bogatili posestnikov, ki se je tudi na Danskem orientirala v smeri fašizma — in izgubila 100,000 glasov — in prehajajo naravnost v tabor socialne demokracije, ker vidijo v njej najboljšo zase itnico svojih interesov. Svetovna gospodarska kriza je povsod tudi na deželi precej spremenila', družabno razmere, razmerje poljedelskih delavcev, kočarjev in malih kmetov do bogatih posestnikov, • špekulantov in prekupčevalcev. Dolgoletna kriza je ta nasprotja poostrila. Mali kmetje vedno bolj spoznavajo, da njihovih interesov nikakor ne zastopajo, temveč jim samo škodujejo tiste stranke, ki se sicer same proglašajo za "kmečke," "ljudske" ali "radikalne," v resnici pa uravnavajo vso svojo politiko po interesih — bank; maji kmetje vedno bolj čutijo, da niso njihovi prijatelji tisti, ki rešujejo kmečke dolgove — po željah bank in industrijskih zbornic. Mali kmetje spregledavajo, da so take stranke "kmečke" samo, kadar love glasove, v resnici so pa to izrazite gosposke, kapitalistične stranke, ki se ravnajo po .interesih bank in zavarovalnic. Mali kmet spoznava, da je njegov zaveznik industrijski delavec, ki prav tako občuti "blagre" kapitalističnega gospodarstva kakor on. Nezadovoljnost kmetov pri nas hočejo zlorabljati razni koristolovci z raznimi "frontami," ljudskimi in bojevniškimi in slovenskimi in bogve kakšnimi pridevki še. Vsi ti se hočejo samo osebno politično okoristiti s težkim položajem kmetov, kakor so se doslej klerikalci. Mi s svojim stvarnim delom dokazujemo, da smo res glasniki in predstavniki delovnega ljudstva in to stvarno delo mora žeti uspehe. "Delavska Politika." vodili v Gečekovo hišo ter našli ji, medtem ko je Mussolini že ponovno zagrozil, da bo Italija, na take sankcije odgovorila z vojno. Navzlic temu pa obstoji vtis, da. bosta Anglija in Francija za enkrat storili vse, kar je v njuni moči, da se petrolejske sankcije prepreči. Abesinsko - italijansko srečanje v zraku Iz Addis Abebe poročajo, da sla se pred kratkim srečala v zraku abesinsko letalo in' italijanski lovski aeroplan. Abesinsko letalo j'1 vozilo zdravila, imelo pa. je tudi poročila za governerja Volkaita, ki stanuje v Da-ba.tu, kjer biva tudi poveljnik vojske, Ala ju Borru. Na tej vožnji je abesiuski letalec srečal italijanski aeroplan. Začela, se je divja, gonja po zraku. Abesiuski letalec je skušal za vsako ceno uiti zalezovaleu in pristati ua zemlji. Izmikal se je tako srečno, da mu Italijan ni mogel storiti nobene škode. Končno je pristal na zemlji. Ko je italijanski, letalec, videl, da je Abesinec srečno "dosegel tla, ga je začel obmetavati z bombami. Vrgel je nanj vos tovor, ki ga je imel na.krovu. Ko so mu bombe, pošle brez uspeha, se je .- pustil nizko k tlom ter začel obstreljevati abesinsko letališče in pilota s strojnico — tudi brez uspeha. Ko je videl, da ne bo o-pravil nič, se je zopet dvignil više in odbrzel proti italijanski fronti, ne da bi se niogel pohvalili z najmanjšim rezultatom svojega poleta. ENAKOPRAVNOST STRAN 3, Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza USTANOVLJENA 1908 INKORPORIRANA 1909 GLAVNI LEAD: 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOR: Vatro J. Grill, predsednik, 6231 St. Clair Avenue. Cleveland, O. John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna. Rudolph Lisch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. O. William Rus, tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. Mirko Kuhel, blagajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago, IU. NADZORNI ODBOR: Mike Vrhovnik, predsednik, Huston, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. Prank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. POROTNI ODBOR: Anton Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. Steve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo. Vincent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wia. GLAVNI ZDRAVNIK: Dr- P. J. Arch, G18 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. URADNO GLASILO: ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Vsa pisma in stvari, tičofie se organizacije, se naj pošilja na naslov tajska, denar za Zvezo pa na ime ln naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-'anja upravnega oaseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-Pritožbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-toce se uredništva in upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost aa naslov "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. ljubljanski pouk y nekdanjih časih Kdaj se je začelo osnovno šolstvo v Ljubljani in ostali Sloveniji, in kakšno je bilo v najstarši dobi, o tem izvemo le malo iz zgodovine. Viri o tem molče in so zakriti v meglo, četudi so nam razgrnili naši domači zgodovinarji, kakor: A-Pih, Dimitz, Gruden, Mal, Vr-hovec, Vrhovnik i. dr. mnogo jasnih slik iz naše davne preteklosti. Kolikor se more do- gnati, je pričel v Ljubljani s šolami nemški viteški red v 13. stoletju. Ena izmed najstarejših ljubljanskih osnovnih šol je "ila tudi šempetrska šola, ki se da zasledovati do leta 1262. V Križankah se je vzdrževala v oni dobi tudi šola za deklice. v 14. stoletju je obstajala /A Judi šenklavška osnovna šola, Pa je tekom časa zaradi nemarnosti oblasti, meščanstva m župnikov prenehala ter je celo poslopje razpadlo. Ljubljančani so bili pač mnenja, da jim ni treba šole. Leta 1418 se je ponovno ustanovila na pobudo šempetrskega župnika Iiaug-genreutterja šola, kjer se je poučevalo branje, pisanje in Petje. Učenci šenklavškc šole so oskrbovali tudi cerkveno petje. Patron šole je bil ljubljanski magistrat, ki je nastavljal učitelje in skrbel za vzdrževanje šolskega poslopja. Učitelji so se imenovali "Schulhalter," iz-raz "Schulmeister" (šolmašter) je nastal šele pozneje v 17. stoletju. Vse te in poznejše šole do cesarice Marije Terezije so bile Vecinoma zasebne, brez državnega vpliva in nadzorstva. Kdor 'je šolo ustanovil, ta je imel tudi vpliv nanjo, jo vodil, vzdrževal in nadzoroval. Ustanovitelji takih šol so bili večinoma duhovniki, v srednjem veku samo-j stani. Vsi moški samostani so i imeli tudi šolo, katere prvi namen je bil, da je izobraževala duhovniški naraščaj. Tam, kjer je samostan opravljal tudi dušno pastirstvo, je prevzel tudi župnijsko šolo. Namen ustanovitve takih šol je bil torej enostranski: ni se skrbelo za to, da bi se ves narod enako izobraževal. Poleg samostanskih šol so bile tudi stolne in župnijske šole. Stolna šola se je nahajala na sedežu škofije, v Ljubljani v 2. polovici 15. stoletja. V župnijskih šolah so poučevali le verouk, cerkveno petje in branje, tu in tam tudi pisanje ter od 14. stoletja nadalje tudi nekoliko računstva. Učni jezik je bila materinščina. Mestne šole, znane že iz 13. stoletja, so stale nekoliko niže kakor samostanske in stolne šole. Za preproste ljudi so bile tako imenovane ''pisalne" šole, namenjene nižjim slojem, zlasti obrtnikom. V začetku so bile te šole zasebne, imenovali so jih tudi zakotne, pozneje pa so jih ustanavljala mesta. Disciplina je bila v teh šolah silno stroga, šiba in palica sta peli "novo mašo." Ko je učitelj nastopil svojo službo, so mu oblasti izročile šibo kot znamenje šolske in kazenske oblasti. Disciplinska sredstva in kazni so bile nad vse sramotne in poniževalne. Kaznovani učenec je moral nositi le- senega osla okoli vratu, rdeč jezik iz blaga na hrbtu, klečati na polenih itd., in toliko časa, dokler ga ni nasledoval drug učenec, ki je zakrivil kaj podobnega. Okrog leta 1550 so bile v Ljubljani tri osnovne šole: poleg že omenjene šenklavške je bila še osnovna šola v nekdanjem meščanskem špitalu, na prostoru današnje Kresije v Stritarjevi ulici, tretjo osnovno šolo pa je oskrboval nemški viteški red. Protestantovsko šolstvo. škof Tomaž Hren navaja leta 1616 v svojem pismu papežu Pavlu V., da je bilo leta 1597 ko je prevzel ljubljansko škofijo, v Ljubljani mnogo protestantskih predikantov, poleg tistih, ki so v šolah učili. Pa tudi zgodovinar Dimitz piše v svoji "Geschichte Krains:"..... denn mit dem Praedicanten zog auch der Schulmeister ins Land." (S predikantom. je prišel v deželo tudi učitelj.) Kjer niso imeli posebnega učitelja, so navadno poučevali protestantski pridigarji, ki so bili v času reformacije nastavljeni po vseh večjih mestih. Reformaci-1 ja je zahtevala že po svojem namenu narodni jezik v šolah". V to dobo spadata prvi slovenski knjigi, ki jih je izdal leta 1551 Primož Trubar ter sta bili namenjeni pouku: 1. Abecednik in mali katekizem "Ane Bu-quize, is tih se ty Mladi inu preprosti Slouenci mogo lahku vkratkim zhasu brati nauzhi-ti" ter 2. katekizem "Anu krat-ku Poduzhenie, skaterim vsaki zhlouik more vnebu pryti." Poleg latinske šole, ki so jo vzdrževali deželni stanovi, so bile v dobi reformacije v Ljubljani še tri osnovne šole: šenklavška, ki je bila katoliška; mestna, ki jo je vzdrževal magistrat in stanovska osnovna šola. V tej je imela slovenščina mnogo pravice, zakaj vpeljali so učno knjigo "Arcticae horu-lae" (zimske urice), ki jo je spisal protestantski pisatelj A-dam Bohorič, ravnatelj stanovske šole. Zanimivo je, da je bilo na stanovski šoli prepovedano učencem 3. razreda govoriti slovensko, onim 4. razreda pa nemško. Reformatorji so delali z besedo, s pismom in knjigami za slovensko šolo. Vendar jim ne moremo priznavati namena za splošno narodno izobrazbo. Protestantski reformatorji so učili kakor poprej katoliški duhovniki otroke predvsem v verskih resnicah. Šola jim je bila v prvi vrsti za razširjenje in utrjevanje nove vere. Saj je bil n. pr. pouk v računstvu kaj redka prikazen. i tanje kot nevarno in za preprost narod pogrešno. V ljub-jljanskih mestnih šolali je prevladovala nemščina. Učitelji so bili zelo slabo plačani, večina je živela od skromne šolnine, ki jo je prinašala šolska mladina. Pa tudi v prvi dobi vlade Marije Terezije ni bilo v tem pogledu nič boljše. Leta 1761 je poročal ljubljanski mestni magistrat o šolskem stanju v Ljubljani nastopno: "V Ljubljani sta dve šoli, v katerih se uče dečki in deklice. Poučujeta jih dva učitelja. Iz-vežbana sta toliko, da moreta poučevati otroke v branju, pisanju in računstvo ter sta celo predmetom kos, ki jih je treba za prvo latinsko šolo "pro par-va schola." Plačujejo jih starši teh otrok, po 34 krajcerjev vsake kvatre. Sicer pa. za šolo ni nikake ustanove ali glavnice. Eden teh učiteljev poučuje 40 dečkov in 11 deklic, drugi pa 30 dečkov in 4 deklice. Če bi plačevali vsi otroci redno, ki imel prvi učitelj 116, drugi pa 77 goldinarjev plače na leto. O-troke vodita ta dva učitelja ob nedeljah popoldne med 1. in 2. uro v cerkev, eden k jezuitom, drugi pa v šenklavško cerkev. Po pridigi otroke izprašujeta, koliko so si zapomnili. V mestu sta še francoski in laški u-čitel, ki poučujeta na željo in za plačilo v jezikih." V splošnem so bile šolske razmere kaj slabe. Pri sprejemu v šolsko službo se ni gledalo na prosil-čevo zmožnost za poučevanje. Poglavitno je bilo spretno org-lanje, doneči glas za petje na božjih potih in pri procesijah, zlasti pa prosilčev sloves, da je "strokovnjak za nevihte," ki jih voha po cele ure, naprej in pravočasno odvrne z zvonjenjem. Gorje ubogemu možu, če je le enkrat pozabil zvoniti nevihti! Njegova slaba služba je bila izgubljena. (DaVje prihodnjič) LIFE'S BYWAYS: Protestantsko šolstvo ni dolgo trajalo. Začela se je protire-! formacija, ki ji je bil na čelu 1986 JANUAR 4. januarja, sobota — Ples društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ v avditoriju SND, na St. Clair Ave. 5. januarja, nedelja — Plesna veselica kluba "Prijatelji narave" in kluba "Ljubljana" v avditoriju S. N. D. 11. januarja, sobota —- Veselica društva "Brooklynski Slovenci" št. 48 S. D. Z. v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. 11. januarja sob »1; Pies dru-. štva "Naprej' : SNPJ v avditoriju SNI . : ir Ave. 12. januarja, nedr?ja i riredi-tev Združenih društev fare sv. Vida v avditoriju SND na St. 'Clair Ave. 18. januarja, sobota — Ples In-terlodge League, v avditoriju S. N. D- na St. Clair Ave. 19. januarja, nedelja — Podružnica št. 49 S. Ž. Z. priredi zabavo v cerkveni dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 19. januarja, nedelja — Koncert' Slov. godbe "Bled" v avditoriju S. N. D. St. Clair Ave. 25. januarja sobota —■ Ples Samostojnega pev. zbora 'Zarja' v avditoriju SND, St. Clair Ave. 25. januarja, sobota — Banket društva Coll. Slovenk št. 22 S. D. Z. v Slov. Domu na Holmes Ave. id. januarja, nedelja —- Proslava obletnice Slov. Nar. Doma, v avditoriju SND, na St. Clair Ave. 22. februarja, sobota — Veselica društva "Soča" št. 26 SDZ v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. 22. februarja Pustna sobota — Maškeradna veselica Ženskega Odseka Slov. Doma Holmes Ave. 22. februarja, Pustna sobota — Maškeradna veselica pev. zbo- ra "Delavec" v SDD, Prince Ave. 23. februarja, nedelja — Predstava dram. društva "Ivan Cankar" v avditoriju SND St. Clair Ave. APRIL 12. aprila, nedelja — Club O'Pal ples v avditoriju SND, St. Clair Ave. 18. aprila, sobota. — Plesna veselica 23rd Ward Democratic Club v avditoriju SND na St. Clair Ave. 19. aprila, nedelja, — Koncert pev. društva "Cvet" v S. D. D. Prince Ave. 19. aprila, nedelja — Ples društva "Comrades" št. 566 S. N. P. J. v avditoriju SND, na St. Clair Ave. 26. aprila, nedelja — Koncert samostojnega pev. zbora Zarja v avditoriju SND na St. Clair Ave. MAJ 3. maja, nedelja — Koncert in prva obletnica mladinskega zbora "Kanarčki" v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave. JUNIJ 14. junija, nedelja — Piknik Ženskega Odseka Slov. Zadružne Zveze na Stuškovi farmi. 21. junija, nedelja. — Piknik godbe "Bled" na Stuškovi farmi. 28. junija, nedelja — Društvo "Na Jutrovem" št. 477 S. N. P. J. priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd. JULIJ 1. julija, nedelja — Piknik Cle-velandske federacije S. N. P, J. na Pintarjevi farmi. SEPTEMBER 14 septembra pondeljek — Pri- četek konvencije Jugoslovanske Katoliške Jednote, v avditoriju SND. Kidneys Must. Clean Out Acids The only way your body can clean out rjrls and poisonous wastes from your blood ia thru !i million tiny, delicate Kidney tubes or Alters, but beware of cheap, drastic, irritating drugs. It Junctional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting lip Nights, Nervous-»>«•»», 1"'B i'Mns, Backache, Circles Under kiča, DlzaineMS, Rheumatic Pains, Acidity, Burning. Smarting or Itching, don't take chanoeR. i let the doctor's guaranteed prescription called Cystex (Siss-Tex). Works fast, safe and sure. In 48 hours it must bring new vitality, and Is pUar.-uiteed lo Hx you up ln one -week or money buck on return of empty package Cystex costs only 9c a day at druggists and the guarantee protects you. ... EFFIC8ENT Use only one ieve! tea-spoonful to a cup of sifted flour for most recipe*. posebnosti za pondeljek, torek in sredo bomo imeli v naši mesnici na 6422 St. Clair Ave. veliko zalogo špe-ha in sala, 100 funtov za $i3.95; dodatno davek. To je sveže in od | mladih prašičev. Suhe krače ali rebra, 3 funti 50c — Najboljše suhe klobase, 4 funti $1.00. Nasproti SND 6422 ST. CLAIR AVE BON!® NEGLECT A COLO f Prehlad v prsih ki lahko postane nevaren je navadno hitro olajšan, ko sej uporabi pomirjevalen, topel Musterole. Musterole NI le mazilo. Je proti-! dražilo ter pomaga iztrebiti bolečine. Milijoni ga rabijo žo 25 let. Tri vrste. Priporoča ga mnogo zdravnikov in strežnic. V vseh lekarnah. as 45 years ago 25°""CCS for 254 Manufaetejycj by baiting powder specialists who inelci nothing ty»f , baking powder — under supervision i i of expert chemist* of national j reputation. MILLIONS 'or PO'-Hms HiVtBlE* - USF.D BV OUR'G0VP RMM/NT TIRED, WORN OUT, NO Million HOW many women are just dragging themselves around, all tired out with periodic weakness and pain? They should know that Lydia E, Pinkham's Tab-lers relieve nen-•> ■v' odic pai ns an ci dis- comfort. Small size only 2 5 cents. Mrs. Dor-iie Williams of Danville, Illinois says, "1 had no ambition and was terribly nervous. Your Tablets helped my periods and built me up." Try them next month. fto~sirz-£.-E ■' You WotJJ.PN'T d£T MlZ UP Iti CUE OF THEM TMHCS- I vja-nt Both te^j- on the GKCUHJ? &-TL , fi energični in neustrašni škof Tomaž Hren. Nič ni pomagalo, da i so se deželni stanovi na svojem zborovanju v Ljubljani leta ; 1598 krepko zavzeli za protes-jtansko šolstvo in učiteljstvo. j Koncem 16. stoletja so bili izgnani poleg predikantov tudi | vsi protestantski učitelji iz Ljubljane in slovenskih dežel, j V dobi protireformacije je škof | Hren vse te šole kratkomalo j zaprl, ne da bi jih spremenil v katoliške. V osnovnem šolstvu v tej dobi ni bilo nobenega na-predba. Nekoliko branja in pisanja, to je bilo vse, kar so se otroci učili. Šolska vzgoja je bila sicer nekoliko milejša, a še vedno je prevladovala telesna kazen. Slovensko osnovno šolstvo je nato spalo nad 150 let. Terezijanska šolska doba. Nova doba za slovensko osnovno šolstvo je napočila šele pod cesarico Marijo Terezijo. O takratnih žalostnih šolskih razmerah v Ljubljani in na (Kranjskem poročajo leta 1773 viri, da je duhovščina v cerkvi s prižnice javno razglašala ci- FEBRUAR 1. februarja, sobota. — Plesna veselica društva "France Prešeren" št. 17 SDZ v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 1. februarja, sobota — Veselica društva "Brooklynski Slovenci" št. 53 S.ž. Z. v Sachsen-aeim dvorani, 7001 Denison Ave. februarja, .nedelja Javna telovadba Slov. Sokola v avditoriju SND St. Clair Ave. fi. februarja, sobota — Plesna veselica društva "Cleveland" št. 126 SNPJ v avditoriju S N. D, St. Clair Ave. 9. februarja, nedelja — Koncert pevskega zbora "Sloga" v Knausovi dvorani. 9. februarja, nedelja — Koncert Workmen Sick Benefit Society, v avditoriju SND na St. Clair Ave. IG. februarja nedelja —Koncert mlad. pev. zbora "Slavčki" v avditoriju SND St. Clair Ave. 22. februarja, sobota — Plesna veselica društva "Spartans" št. 198 SSPZ v avditoriju S. N. D. St. Clair Ave. Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič 'Avlur 'The Nalive'a liaiurn,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dghanulo' To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPREJEMA EN AKOPR AVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO STRAN 4 e. .januarja.. 1936, VELIKI TRGOVEC! || POVEST Spisal ENGELBERT GANGL Ibsbssbssss^^^^ lepega kozolca in lepih jablan o- Roga, varstva, in blagoslova "Da, kakor sem rekel: tujcu prikupno, a domačinu in rojaku! drago in milo! Kogar zanese u-soda v tujino, njemu hrepeni srce v domače kraje, na domačo grudo, kjer ga je prvič obsinilo solnce, pa kjer bi tudi rad legel k pokoju." In govornik je posebno povzdignil svoj glas: "In ta vaš belokranjski svet! Ta sveta zemlja, ki nas obdaja sedaj z vsem svojim čarom! Te zidanice, razsipane po vašem tr-tju, ko bele ovce po zeleni paši! Ta vaša krepka deca, ti vaši čvrsti možje, te vaše vrle žene, ta vaša lepa dekleta! Ta vaš svet in rod — kako je lep in drag nam Hrvatom! Sosedje smo vam, zatorej vas gledamo, kako napenjate moči duha in rok, da bi se blaginja razlila po vaših tleh! In k Bogu vsevečnemu plavajo naše prošnje, da bi rosil. njegov blagoslov na vse, kar vam započ-ne dlan, kar vam zasnuje bistra glava! Verjemite mi, dragi bratje, da je odkritosrčen moj glas, prihajajoč naravnost iz dna srca: S to čašo, dvignjeno visoko proti nebu, nazdravljam vam vsem, kličoč : Naj živi slovenska domovina!" Nekaj gasilcev je naglo planilo h govorniku. Dvignili so ga na rame in ga nosili med mizami in klopmi. Drugi ljudje so hiteli za njuni, dvigali kozarce in odušev-ljeno klicali: "Živio Hrvatje!" Godba je igrala "Naprej zastava Slave!" in vsi, kolikor jih je bilo v gozdu, so poleg peli, vriskali, pili, mahali z robci in klobuki, poskakovali od radosti in objemali drug drugega . . . Kakor bi vihar bučal, med drevjem, tako so se razlegali daleč na okrog klici veselja in navdušenja. S telovadišča so pospravili telovadno orodje in izpremenili prostor v plesišče. Veselo so se jeli sukati po mehki travi mladi pari. Počaščeno se je čutilo tisto dekle, ki jo je odvedel na plesišče Sokolaš. S plesom seveda ni šlo tako lahko in gladko, kakor bi bilo šlo doma na ravnih tleh. Dasi je bila trava dovolj-no pokošena, vendar so se zapletale noge v daljše bilke ali v korenine, ki so se razpenjale tu in tam po tleh. Pa to ni plesalcev mnogo motilo! Tudi France, oblečen še vedno v gasilsko opravo, je šel z mlado svojo ženo plesat, a Janez se ni ganil od mize. Sedel je ob kozarcu vina in se pogovarjal s tem in z onim, kdor je pač prisedel k njemu. Bilo mu nI mnogo do družbe. Začutil je, kakor da ga je začela boleti glava. Zato je porabil trenotek, ko je bil sam, da je vstal od mize in se izgubil v gozd. Bolj in bolj je u-rniral za njim šum, in glasneje in merico, da je bila končno mera polna. Ko mu je pošel denar, si je zapalil pipo ter jo mahnil k domači hiši. Ali duri so bile zaklenjene. Mož je bil že pozabil, da so odšli njegovi ljudje v mestni log. Nekoliko časa je pritiskal na kljuko, butal s palico ob vrata in se jezil: "Na, glejte! Človek še domov ne more. Vrata v lastno hišo mu zapi rajo." Pomišljal je nekoliko časa, kaj bi počel. "No, pa dobro!" je dejal končno, "pa dobro! Če ne morem domov, pa grem od doma!" In krenil je zopet po mestu. Mislil je in mislil, kam so neki odšli njegovi ljudje. Pred mestno hišo je sedel redar, ki je imel službo. "Pa kako, da ste danes doma? vpraša Zalokarja, "saj je vendar koli njega. Naslonil se je na slivo, ponižno rastočo ob meji, si natlačil znova pipo ter se odpravil na pristavo. . . Pred hišo tik nje je sedel njegov sosed in dremal. Zalokar je stopil na zelena tla lepe svoje pristave, obstal in u-prl roke v boke, pa gledal tja pred se . .. Kako lepo je popravil France ta-le kozolec, ki se je bil že nagnil, da se zdaj pa zdaj sesede na kup drv. A danes stoji zopet ravno, in nova žolta škopa mu' krije streho, ki sloni na dveh vrstah. Pa je bila tudi košnja letos bogata ! Od vrha do tal je natlačena med gredrni lepa, dišeča, ko poper suha krma, pa še tam pod slamnato streho je je toliko, da sili venkaj skoz špranje in luknje. Toliko krme pa že kmalu ni bilo; dovolj je bo imel; France za domačo rabo, pa še prodal je bo lahko polovico. In stari Zalokar stopa ob kozolca . . . Pa te lepe jablane! Stare so: že, pa so še vedno lepe in močne! Ali letos se jim bodo nemara po-omile vse veje, toliko visi do- Stari Zalokar je zadremal. Pipa mu je padla iz ust, in tleči tobak se je razsipal po mrvi, ki jo je bil prej nabrskal s palico na kup. Suhe bilke so se vnele, in izpod dima, ki se je dvignil nad njimi, so vztrepetali plamenčki, ki so kot živi poskakovali od bilke do bilke, razsipane' pod kozolcem. Začulo se je neznatno pokanje, kakor bi kdo lomil suho slamo, in dim se je vlačil in plazil po tleh ter se dvigal kvišku in silil staremu Zalokarju v noš. Ta je potresel z glavo, kihal ter končno odprl oči. Pomencal si jih dvakrat, trikrat, zakaj mogel ni verjeti svojim pogledom, ki so mu prestrašeni švigali sem in tja. "Za Boga svetega, tu pa gori, gori!" vzklikne in hoče vstati. Ali zdelo se mu je, kakor da je priklenjen z verigami na kupu .desak; še premakniti se ni sa Metlika v mestnem logu." Zalokarju se je sedaj posvetilo v glavi. "Ha, v mestnem logu so," si misli, a redarju odgovori: "Noče se mi! Rajši grem na njive in na pristavo." In stari Zalokar je pušil iz pipe in ubral pot proti svoji njivi. Stokrat in stokrat je že hodil tod: najprej z lahkim srcem in veselo dušo, potlej poln skrbij, a danes star in bolan, bolan na telesu in duši. Nekaj je godrnjal pred se in se jezil nase in na ves svet. Naglo in gosto je vlekel dim iz pipe, ki mu je obkrožal glavo kot gosta megla. Hodil je ob meji, a ni gledal, kako se mu obeta žetev, zakaj glava se mu ie bila pobesila, in na čelo so mu legli temni oblaki ... In misli se mu niso hotele urediti, se mu ni so hotele ustaviti, da bi se bavi-le s tem ali z onim. Drevile so se mu nekam naprej, kakor da se hote še danes izmisliti, izčrpati. In to ga je jezilo! Klobuk si je pomaknil zdaj nazaj, zdaj globoko na čelo, postal nekaj trenot-kov, potem pa zopet stopal ob meji po travi, po koprivah in o-satu, ki se je bil prikradel tja kaj. Noge so bile danes staremu Zalokarju nekam posebno hitre, vendar upogljive, opletajoče. Za to se je zdaj pa zdaj ozrl okrog, iskajoč prostora, kamor bi polo-žil k počitku stare svoje kosti. Pa, se mu ni hotelo. Poskusil jo sesti v travo, ali kosti se mu niso hotele upogniti v členih. Zdelo se mu je, kakor bi mu kdo napel po mozgu žico, tako je bi' trd. Noge pa so mu bile hitre, kakor da se jim mudi Bog -^e kam . . . Spomnil se je svoje pristave in KRIZMAN MESNICA na 1132 E. 71 St. Najboljše solatno olje gal. dodatno davek razločneje mu je bobnelo na uho £ista mast (domača) 2 Jb valovanje reke Kolpe. Odkril se je, prekrižal roke na hrbtu in stopal počasi naprej. Gozd se je začel redčiti, in travniki so se razgrinjali pred Janezovimi pogledi. Tamkaj kraj travnikov pa se je belila cesta in se kakor' dolg, koščen, obledel kazalec prožila tja k trem cerkvam, ki so tako tiho in mirno hrepenele v sinje višave, tja k oblakom in, k solncu. Janez je nekoliko trenutkov postal, potegnil z dlanjo po vročem čelu, potem pa legel v travo. Stari Zalokar je potem, ko so odšli drugi v mestni log, krev-sal po Metliki od gostilne do gostilne. Povsod si ga je privoščil 97e 29c Meso za juho od prs, 3 lb ... 25c KRIZMAN MESNICA 1132 E. 71 ST. To blago imamo samo v tej mesnici ! Za odpravo prsnih * prehladov lahtevajte svetovno-znaal ANCHOR BAIN-EXPELLER ta hitro, gotovo pomoč RUB IT krmo je metal okrog sebe, da' so švigale iskre na vse strani in se prijemale kozolca tudi na drugi strani. Brada se mu je o-smodila, in iskre so mu opalile trepalnice in lase. Iz prsi j so mu prihajali divji, nejasni glasovi. Tulil je . . . Vse okrog njega je bilo v dimu in plamenu. Začela mu je goreti tudi - obleka, in roke so mu bile razpečene. Navdal ga je neizmeren strah,- divja blaznost, obup in groza. Spustil se je v tek, a noge so mu omagale, in deset, dvajset korakov daleč od kozolca se je zgrudil na tla. Z rokami, z glavo, z nogami je ril v zemljo, v travo, hoteč bežati. Prevrglo ga. je zdaj na hrbet, zdaj na prsi, in kakor iz temne globočine so se mu iztis-kavali iz prsij blazni glasovi . . . Nad kozolcem pa se je zgrinjal dim, kakor bi se bili spustili nadenj hudourni oblaki izpod neba. Dim so presekali mo- proti gozdnemu robu in gledal^ in kričali vsi vprek: "Kje gori, v daljo, kjer je prihajalo nebo kje gori?' svetlejše in svetlejše. Redar je odgovarjal z glas- "V Metliki gori, gori, gori!" nim kričanjem: "Zalokarjeva V tem je priplavalo tjakaj od pristava gori!" metliške cerkve pretrgano, ža- . (Dalje prihodnjič) lostno zvonjenje. Ljudij se je polastila nepopisna groza. Ženske in otroci so zagnali vpitje in jok ter so kakor blazni begali med mizami. "Jezus, Marija, gori, gori!" Nastal je strašen nered. V silni gneči so leteli ljudje na cesto. Gasilci so pometali s krč-marskih voz sode, zapregli konje, ki so se pasli ob gozdu, zasedli vozove in se spustili v blis-kovnem diru proti Metliki. Na spenjenem konju je pridirjal po cesti redar proti gozdu in kričal na vse grlo: "Ogenj, ogenj!" Ljudje so drvili proti njemu . gočni plameni, ki so se prikazo-mogel z mesta. Z rokami se vali zdaj ^ zdaj tam jzpod uprl v deske, da bi se vzdignil, < Btrehe kot velikanske bakle . pa roke so mu klecnile v komolcih, kakor da bi kdo prelomil polico na kolena. Rad bi bil zakri- brega sadu po njih. In rogovi-j čal na pomaganje, pa se mu je laste kole je moral podstaviti [ zdelo, kakor da ga kdo drži s France, da se ne bodo odčesnile veje pod težo rdečih jabolk. Do- volj jih bo za dom. Mlada Francetova žena jih bo nekaj vkuha-la, nekaj jih bo sam potolkel in izprešal, a ostale bo France prodal. Lepo bo to, bogme! Bogme, lepo bo to! "Pa jaz sedaj nisem več gospodar," reče Zalokar. In s palico kažoč h kozolcu, nadaljuje:' "Pa jaz sedaj nisem več tvoj gospodar, ti leseni štok, in ti krma, in ti jabolko pri jabolki! Jaz nisem sedaj nič več, in vrata mi zapirajo pred nosom, a sami jedo in pijo v mestnem logu! Meni pa je stisnil tisti go- \ sposki moj Janez dva plesniva j tolarja v pest, sam jih bo pa za- j pil deset in dvajset. Jaz nisem j zdaj nič več, samo nekaj kosti j I je še in koža in malo mesa! Hm, hm, hm!" Stopil je pod kozolec in sedel na kup desak. S palico je grabil čvrsto roko za goltanec. Samo1 oči so mu švigale sem in tja in so gledale, kako se plazijo plamenčki kot ognjene kače dalje in dalje. Hitro ko misli so se širili na vse strani in že so se začeli! spenjati ob krmi, gosto natlačeni v kozolcu. Zasvedrali so se vanjo kakor črvi in izginili za hip v dišečem senu. Iz sena se je začel kaditi siv, težak dim, ki je kmalu napolnil ozračje ter ga prepregel liki z gostim pajčola-nom. Iz dima je švignil tu in: tam ognjen jeziček, ki se je dvigal riše in više ... Tu jeden, Slov. Del. Doma, VINCENT COPP, tajnik. Dom. Za direktorij ■ VALENTIN PLESEC, 16823 WATERLOO ROAD PRAZNUJE DANES SVOJ 60. ROJSTNI DAN. Za to priliko mu izrekajo soproga in otroci ter njih družine najiskrenejše čestitke. Na mnoga leta! NOTTINGHAM WINERY B. W. NO. 73 Thomas Kraševec in Sinovi 17721 WATERLOO ROAD Se priporočamo za nakup dobrega pristnega vina in mošta. DELNIŠKA SEJA Letna delniška seja tiskovne družbe THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. ENAKOPRAVNOST se vrši v NEDELJO, 12. JANUARJA, 1936 v Slov. Del. Domu, 15335 Waterloo Road Pričetek ob 1:30 popoldne. Podano bo poročilo o stanju družbe, volilo se bo odbor za prihodnje leto in končno se bo razmotrivalo o poslovnem zboljšanju. Delničarji so vljudno vabljeni, da se polno-številno udeležijo te delniške seje in da so točni. Ludvik Medveshek, tajnik-blagajnik