Q^om
yA_"D
(UAUCQ
$KA DOMOVI IMA
ns /vi e m	m— no iwi
NO. 53
yOr/f^f0g?/? i IN SPIRIT y A/Ls P/ ,ANGUAG€ ONLY
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MARCH 15, 1972
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€W$PAP€R
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Indira Saswllii ziagaia pH državnih volilvah
Novi grobovi ! Petrolejske družbe t from mjm \ odstopile državam
Včeraj dopoldne je po težki j
Pri državnih volitvah je kongresna stranka Indire oandhi dobila okoli 79% roest v ljudskih zastopstvih.
NEW DELHI, Ind. - Po do-s ej zbranih in objavljenih po-
ff
■f*
bolezni umrl v Richmond Hts. splošni bolnici poznani Frank Matoh, ki je bil 23 let oskrbnik in hišnik Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd.. star 7b let. Pokojnik je bil rojen v Novem mestu na Dolenjskem, od koder je prišel v Milwaukee leta 1913, v Cleveland pa nato leta 1918. Naselil se je v Col-linwooau, v okolici cerkve Marije Vnebovzete.
Takoj je postal delaven pri rari, društvih, pri dramatskih klubih, pevskih zborih in pri Slovenskih narodnih domovih, tako, da je bil nekoč istočasno predsednik in tajnik Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in večkrat njegov zastopnik na konvencijah. Pomagal je ustanoviti Godbo društva sv. Jožefa in tudi športni ‘•baseball” team. Bil je zelo delaven pri društvu “Lili-
Imlira Gandhi
I6 Indira Gandhi dobila ob 70'J vseh mest v ljudskih ^opstvih v posameznih drža-, Y°litve so bile izvedene v ■Y clrzavah in 2 ozemljih. Nova kongresna stranka, ki jo vodi a jIa (-Tandbi, je zmagala' v ndra Pradesh, Maharashtri. Himachal Pradesh in v Kašmir-' ’ Jsr je imela večino že pre-
Ie’ Pa je to zdaj izredno okrepila.
V državah Mysore, Gujarat in
in ^ zmaSa^a nad opozici-v ’ k! je imela večino v teh dr-
^ a prav tako do|3ija njg_
stranka večino v samem S avnem mestu New Delhiju, ki
strand g° V r0kah Jan Sangh
2ahnuebn° vazna Je zmaga v Jeth d- Bengaliji, ki je bila več
sehnP°d Vlado komunistov. Po-ska ° rnG™a J6 'bila tam kitaj-
p tem ko
2d^ a ni lmela dosti
Iranskega zaliva 29%
Štiri velike ameriške petrolejske dražbe, lastnice A-ramco, so priznale državam, kjer črpajo petrolej, 23% lastništvo.
BEIRUT, Lib. — šest glavnih držav z obsežnimi ležišči petroleja je sprejelo ponudbo Aram-co za 20f/f njeno lastništvo, šest držav, ki leže bo Iranskem zalivu, Savdija, Kuvajt, Irak, Iran, Abi Dabi in Katar, je sprejelo ponudbo v smislu svojih zahtev na dvodnevnem posvetovanju.
Armco — Arabian American Oil Company — sestavi j ajo Standard Oil of New Jersey, Standard Oil of California, Texaco in Mobil.
Države, kjer leže glavna oljna bogastva, so že lani sklenila, da
pri pevskemu zboru I bodo zahtevale solastništvo 3-il -ič, UrU	U Tl T7L a Vi Ul 1 ^Unr 1 CP Q 1 n n 11 Vi P
mo-
opore.
Pib * moskovska partija okre-VolivnI°J-P<>l0Za^ ker bila Gandhi.
Ya Indiro Gandhi
ziezi s stranko Indire
j®	Politiko.
Vah m ’ da je zl°mila pri volit-in °^Por konservativ-je hotj 3 kongresne stranke, ki Vat; 2 vsemi sredstvi zadrže-aialistično politiko vlade.
, ki je odloč-
eriguriije streljajo
CANBEP?AdeAbe!° n° PostrplRRA’ AvstraL - Let-kengurui 1J° 0koli milijona ]i 23 mii^ ter dobe za nje oko-PerabiS ]0_n°v dolarjev. Meso niačje 'ecin°ma za pasje in belske “Sne- konzerve, kože za derne vCe^je za sedaj mo-d^ako za 1S° 6 zenske škornje, ke> kenp,raZne igrače in klobu-
k0t PosebnaJeV ^ Pa je znan Kenp,,	Poslastica.
Že in so	n6 Siln° na§10 mno-
ngrožatj n -	5 SVojim številom
tr°Pe. Avst??" 23 Velike ovč‘je ^čj0 ovčil 31^ Je dežela z naj-Pridriov^ej01in tudi največji volne na svetu.
‘Soča.” Bil je dolgoletni pevec cerkvenega zbora fare Marije Vnebovzete. Nekaj časa je bil zelo aktiven pri dramskemu Klubu ‘'Triglav” na St. Clair Avenue. Približno pet let je bil tudi upravnik Slovenskega doma na Holmes Avenue.
Zapušča ženo Mary roj. Pust, sinova Franka L. in Edwarda J. (Buddy), vnuke in vnukinje Franka, Karen, Jamesa, Janice in Nancy, sestro Rozo Matoh v Novem mestu, brata Josepha v Milwaukee-ju, Wis. in sestro' Mici Matoh v Ljubljani, Bratje Leopold, Ivan in Louis ter sestri i-iOuise Filipčič in Anna Potočar so umrli pred njim.
Bil je član Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Društva Kras št. 8 A.D.Z.
Pogreb bo v petek ob 8.15 iz, Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Avenue, kjer bo ob 9. uri darovana maša Vstajenja, nato na pokopališče Vernih duš, Char-don, Ohio.
John Bernard
Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni umrl v Woman’s bolnišnici 75-letni John Bernard, 8016 Kosciuszko Avenue. Rojen je bil v Zalogu — Polje pri Ljubljani, od koder je prišel v Ameriko leta 1912. Družina je ži-
Ifalija se bori proti
Rgrašeanp zbašiva
RIM, It. — Italijanska policija je te dni polno zaposlena in mora biti na poslu še preko rednega časa. Na eni strani se zaostruje politična napetost, ko se je začel volivni boj, na drugi pa je porastlo zločinstvo v taki meri, da je postala javnost zaskro-Ijena in zahteva “zakonitost in | red”.
Tako je poveljstvo narodne policije, v katere vrstah je okoli 159.C00 mož, izdab navodilo vsemu csobju, naj v naslednjm šveh mesecih ne ispe nobenega dopusta, če to ni res skrajno potrebno. Parlamentarne volitve 'odo 7. in 8. maja.
Porastlo zločinstvo naganja veter v jadra fašistov, to pa seveda moti ostale politične stranke in prav posebno krščansko-demokratsko vlado. Zato je no-tran/i minister M. Rumor izjavil, da bo napravil red z odločno roko. Policija nastopa torej trdo, da bi izpodmaknila tla j neofašistični propagandi za u-vedbo “močne roke”. Pri tem ima polne roke dela tudi pri neposrednem nadziranju volivne kampanje, kjer si na shodih skačejo v lase skrajni levičarji n skrajni desničarji.
V FLORIDI WALLACE PRVI, HUMPHREY DALEČ ZA NJIM
Sovjetskih vojakov v Egipb ne marajo
KAIRO, Egipt. — Četudi je Sovjetska zveza glavni dobavi-
družbah, ki izkoriščajo njihovo naravno bogastvo. Aramco je v smislu zahtev stavila ponudbo, ki jo je omenjenih 6 držav sprejelo. Zgledu Aramco bodo morale sedaj slediti tudi ostale petrolejske družbe v omenjenih državah pa tudi v državah Libija, Alžirija, Nigerija, Venezuela in Indonezija, koder so preostala velika ležišča petroleja.
Podrobni razgovori in izvedba sporazuma bodo vzeli še precej časa, vendar sodijo, da bodo pogodbe v okviru tega sporazuma že izvedene, še pred koncem tega leta, četudi niso dogovorili nobenega točnega datuma za izvedbo sporazuma.
vela dvajset let na 6506 St. Egipčani Rusov ne marajo.
Clair Avenue, predno se je pre- Ponovno je prišlo do odprtih selila na Kosciuszko Ave. Po- sporov med egiptskimi vojaški kojnik je bil 25 let uslužben kot mi vodniki in sovjetskimi voja-voznik tovornjaka porazdelje- škimi svetovalci. Nedavno je valca pijač. Bil je mož Helen, načelnik egiptskega glavnega roj. Palčič, ki je umrla 1. 1968, stana zahteval takojšen odhod oče Jean Dragar in Regine Ber- glavnega sovjetskega vojaškega nard, stari oče pok. Thomasa, svetovalca, ko se je o Egiptu in umrlega 1.	1969, in Gary-ja njegovih oboroženih silah nekaj
Tomšiča. Pogreb bo v petek ob neugodno izrazil.
10. uri dopoldne iz Želetovega Obe vladi se trudita, da bi pogrebnega doma na 6502 St. odnose med egiptskim voja-Clair Avenue na Highland Park štvom in sovjetskimi vojaškimi pokopališče. Obiski v pogr. za- svetovalci izboljšali, pa nista ve-
/maga guv. G. Wallacea pri včerajšnjih primarnih volitvah je s številom glasov iznenadila celo njega samega. Wallace je dobil 42% vseh glasov, drugi je Humphrey z 18%, tretji Jackson s 13% in nato šele Mu skic, ‘vodilni’ demokratski predsedniški kandidat. Nixon je dobil 87% republikanskih glasov.
MIAMI, Fla. — Primarne vo- Guv. Wallace je do neke mere litve v Floridi so potisnile v o- upravičeno po zmagi dejal, dr spredje guv. G. Wallacea, ki je ta kaže, “da ljudstvo te dežele pokazal, da zna brati razpolože- hoče novo smer”. Napovedal je nje ljudi in njihove težnje, če- ha bi v volivni kampanji pr. tudi te javno največkrat ne iz- primarnih volitvah drugod go ražajo preveč odkrito. Dosedanji; V0ril največ o potrebi davčne vodilni demokratski kandidat reforme, o nesmiselnosti pomoči sen. E. Muskie je dobil le 9G ‘ tujini, proti velikemu trošenju demokratskih glasov in s tem ‘ sredstev zvezne vlade in proti
1 Iz Clevelanda
*
i in okolice
omajal svoj položaj.1 prevažanju šolarjev.
mečno
Humphrey je debil 19G demokratskih glasov in s tem močno izboljšal svoje izglede na pridobitev imenovanja. Sen. McGovern, ki se je v New Hampshiru kar izkazal, je v Floridi zaostal lltve 4- aprila.
Sen. H. Humphrey je izrazil zadovoljstvo nad svojim uspehom, ki bo dal velik zagon njegovi kampanji v Wisconsinu, kjer so naslednje primarne vo-
za J. Lindsayjem in s tem izgubil dober del zaleta, ki so ga mu dale primarne volitve v New Hampshiru.
Sen. M. Jackson je dosegel tretje mesto s 13L glasov, vendar mu to ne bo pomagalo do večjega zagona. Črnka Shirley Chisholm je dobila 4G glasov, v glavnem glasove črnih volivcev, toda celo teh je trikrat toliko volilo sen. Humphrevja kot njo.
Pri republikanskih primarnin
Sen. E. Muskie je priznal svoj poraz, pa trdil, da je bodočnost njegove kampanje še vedno “svetla”. Guv. Vvallacea je označil za “nevarnost edinosti dežele” in “demagoga najslabše vrste”.
telj orožja Egiptu in mu je pomagala zgraditi veliki Asvanski j volitvah je predsednik Nixon jez ter vrsto industrijskih na-i dobil 87G glasoč, kbng. Ash-prav ter varuje Egipt delno s; brook iz Ohia, zastopnik konser-svojimi lastnimi oboroženimi vativnega krila stranke 9;< in silami pred Izraelom, vendar !kong. McCloskey, ki se je že
■pred volitvami iz kampanje umaknil, pa 4'/t.
Udeležba je bila pri primarnih volitvah sorazmerno velika, saj je šlo na volišča blizu 2 milijona ljudi.
Volivci so glasovali s 74% proti prisiljenemu prevažanju šolarjev z avtobusi, z 79%- za enako šolsko vzgojo in z 79%; za molitev v šolah. Izidi teh treh glasovanj so posebno značilni. Kažejo jasno, kako daleč od ljudske volje so odločitve zveznega vrhovnega sodišča o vodu danes 7. - 9. ure zvečer, liko dosegli. Rusi se v Egiptu ne'prevažanju šolarjev in posebno
jutri od 2-5 pop. in od 7-9 zve- počutijo ne posebno trdne in ne čer.	posebno varne.
še o prepovedi molitve v javnih šolah.
Narodno obramba se zavzema za nov orožni sistem
V remenski prerok pravi:
-višja ziasnitev, milo. Naj-tei»Peratura okoli 45.‘
WASHINGTON, D.C - Narodna obramba se zavzema v Kongresu za odobritev sredstev za gradnjo novega orožnega sistema, prvega večjega v zadnjih 10 letih. Hoče graditi nove, velike atomske podmornice, oborožene z večjim številom novih medcelinskih raket. Nove podmornice in njihove rakete naj bi bile najprej dopolnilo sedanjih a-tomških podmornic oboroženih s Polaris in Pozejdon raketami, postopno pa naj bi te popolnoma nadomestile.
Mornariški strokovnjaki o-pozarjajo na sovjetski napor v gradnji vojnega brodovja, prav posebno še na polju a-tomskih podmornic, opremljenih z raznimi vrstami raket. Zadnja vrsta sovjetskih atomskih podmornic naj bi ibila enakovredna ameriškim, oboroženim s Polaris raketami, ali celo boljša, ker naj bi bile ruske podmornice o-premljene z raketami z večjim dometom.
Po podatkih ameriške vojne mornarice ima Sovjetska
zveza okoli 340 podmornic, od tega okoli 100 atomskih, povprečno po 15 atomskih podmornic pa ima letno v gradnji. Združene države imajo- le 136 podmornic, 41 od teh oboroženih s Polaris in Pozejdon raketami, vsako leto pa zgradijo 5 do 6 novih. Prve atomske podmornice ZDA so že zastarele in zrele za pokoj.
Razgovori o omejitvi strateškega orožja na Dunaju naj bi bili hlizu sporazuma o o-mejitvi protiraketne obrambe in medcelinskih raket na kopnem, ne pa medcelinskih raket v podmornicah, Sovjetska zveza smatra, da je v tem pogledu še zaostala in hoče ZDA ujeti, predno bo pristala na kako zamrznitev ali omejitev.
V zadnjih 10 letih ZDA v pogledu svoje narodne obrambe niso storile veliko, ker so bile premočno zaposlene v Vietnamu. Sovjetska zveza je ta čas temeljito izrabila in tako ZDA vsaj v pogledu kopnih raket ujela in prehitela. ZDA so v zadnjih letih napravile korak naprej le v tem,
da so preskusile večbombne glave za medcelinske rakete in so te že delno nadomestile tako na kopne rakete kot na rakete v atomskih podmornicah.
Oporišča raket na kopnem so točno znana in natančno določena. Obe svetovni sili imata druga na drugo naperjene medcelinske rakete, ki naj v slučaju vojne uničijo ta oporišča in seveda še druge vojaške cilje, pa verjetno tudi večja industrijska središča. Kdor bi napad sprožil in bi mu uspelo kopna raketna o-porišča uničiti ali jih vsaj v toliki meri poškodovati, da ne bi mogel nasprotnik odgovoriti z uničujočim napadom, bi bil dejansko v atomski vojni zmagovalec. Zato je glavna skrb vojaških vodnikov ZDA in brez dvoma tudi ZSSR o-borožene sile organizirati tako, da jih sovražnik ne bo mogel z enim udarcem ohromiti ali močno poškodovati.
Ameriški mornariški vodniki trdijo, da so pomorske sile najvarnejše, ker njihovega položaja ni mogoče v na-
prej določiti. Sedanje atomske podmornice so oborožene s Polaris in Pozejdon raketami, ki imajo domet od 2,099 do 3,000 milj. Tako se morajo držati določenih področij v svetovnih morjih, če hočejo nadzirati cilje v notranjosti morebitnega napadalca.
Nove atomske podmornice, ki bi naj bile še enkrat večje in boljše, naj bi bile oborožene z raketami, ki bi imele domet do 6,000 milj. Te bi bile lahko torej kjerkoli v svetovnih oceanih, pa bi bile vedno sposobne uničiti katerikoli cilj na svetu. Sovražnik bi jih skrajno težko odkril in jim še težje sledil, bile bi v tem pogledu skrajno varne. Ce bi sovražniku uspelo torej uničiti vse kopne rakete, bi se moral zavedati, da je še vedno izpostavljen uničenju.
Narodna obramba je predložila v proračunu za prihodnje leto 1 bilijon dolatjev za nov orožni sistem, ki ga uradno imenujejo ULMS (Undersea Longrange Missile S> stem — Podmorski sistem z dolgim dometom).
Zadnje vesti
COLUMBUS, O. — Poslanska zbornica je odobrila z (:i-29 predlog za dovolitev loterije, ki bo predložen volivcem v odločitev pri primarnih volitvah "2. maja, ee ga bo seveda odobril tudi senat.
BEIRUT, Lib. — Kralj Husein je objavil preureditev Jordanije v federacijo, katere en del bo Palestina, kolikor jo je bilo pod njegovo oblastjo, ki pa je sedaj pod vojaško zasedbo Izraela. V Kairu in Damasku so Huseina obdolžili, da je to priprava na sklenitev miru z Izraelom, kar pa v Amanu zanikavajo.
PARIZ, Fr. — Rdeča stran je pristala na udeležbo pri seji konference za končanje vojskovanja v Vietnamu. Seje so bile prekinjene za en mesec najprej z odhodom rdečih zastopnikov, nato z odpovedjo predstavnikov Washingtona in Saigona.
WASHINGTON, D.C. — Bivši pravosodni tajnik J. Mitchell je priznal, da se je razgovar-jal s predsednikom International Telegraph and Telephone Corporation, pa izjavil, da je bilo to čisto teoretično razpravljalnje. On se je sam izločil od obravnave ITT, ker je bila nekdaj njegova odvetniška pisarna njena zastopnica. Danes bo J. Mitchell šel ponovno pred senatni odbor, ki celotno vprašanje ITT preiskuje.
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je včeraj objavila, da bo predsednik Nixon obiskal 13. aprila Kanado in ostal tam dva dni. Predsednik kanadske vlade P. E. Trudeau je bil v Washingtonu v preteklem decembru.
VIENTIANE, Laos.— Rdeči pritiskajo z vso silo na Long Tieng, glavno oporišče čet
40-urno češčenje—
V petek, 17. marca, ob osmih zjutraj se prične pri Sv. Vidu štirideseturna pobožnost češče-nja sv. Rešnjega Telesa z mašo, procesijo in izpostavitvijo Najsvetejšega. Pobožnost se zaključi v nedeljo, 19. marca ob petih popoldne s slovensko mašo ’ in pridigo in petjem nabožnih pesmi v slovenščini in angleščini.
Druga obletnica—
Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Frances Glavič ob drugi obletnici njene smrti.
Pozdrave pošiljajo—
Vsem svojim clevelandskim prijateljem pošiljajo lepe pozdrave iz St. Petersburg Beacha v Floridi Joe Gornick, Mike Juratovac in John Lenard. Imajo se lepo in sonce jih ogreva.
Avtne tablice—
Z jutrišnjim dnem so v prodaji avtne tablice za leto 1972. V slovenski naselbini bodo naprodaj na 6116 St. Clair Avenue, nasproti Ameriške Domovine. Prodajala jih bo prijazna ga. Marie Kovačič, ki govori slovensko. Novo tabilico mora imeti vsak avtni lastnik do 15. aprila 1972.
Srečno pot -in dober smuk—
Nocoj ob 7.15 odleti iz Clevelanda na letališče Brnik v Sloveniji smučarska skupina mladih Slovencev in Slovenk, ki bodo uživali zimsko veselje na Voglu nad Bohinjem. Skupino vouita g. Stane Grdin in g. J. Lisic. Potujejo s Pan American letalsko linijo. Izlet je organizirala potniška pisarna Europa Travel, 911 E. 185 St., Veliko zabave in veselja na lepih sloven-skin smuciscih!
Zadnje slovo—
Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno, da pride nocoj ob pol osmih v Grdi-nov pogrebni zavod na Lake Shore bulevarju, da se skupno poslovi od umrlega člana Franka Matoha.
Seja—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima svojo sejo jutri, v četrtek ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Selitev iz ZDA v Izrael
je začela padati
HAJFA, Izr. — Priseljevanje iz ZDA v Izrael, ki je porastlo po vojni junija 1967, je začelo padati. Nekateri vidijo vzrok v nejevolji domačinov na priseljence iz ZDA, ki jim nudijo za vselitev razne ugodnosti, predvsem v pogledu stanovanja.
Lani se je priselilo iz Severne Amerike, iz ZDA in Kanade, v Izrael, 8,500 oseb, pričakovali pa so, da bo to število narastlo na 10,000, ko je nenadno začelo u-padati.
Iran strelja gverilce
TEHERAN. Iran. — Iranska vojska je izvršila smrtno obsodbo nad 9 komunističnimi gverilci, ki jih je vojaško sedišče obsodilo na smrt zaradi “umorov, sabotaž, protidržavne dejavnosti
gen. Vang Pao neposredno vjjn sodelovanja v komunističnih bližini Planote vrčev. Uradno i aktivnih skupinah”, poročilo pravi, da je položaj	_____„_____
BELFAST, S. Ir. — Ko jc pe-
resen
MANAGUA, Nik. — Bilijonar Howard R. Hughes je včeraj zapustil po razgovoru s predsednikom republike Nikarag-1 ve to mesto in odletel neznano [ kam.
I teklo tridnevno premirje, ki ga je oklicala IRA, je prišlo včeraj do novih bombnih napadov, pri čemer sta bila dva moška mrtva, večje število drugih ljudi pa ranjenih.
/tMEsiiSk/t mmomm
OIQ3L
/ir- a
*$znnat&i%
6117 3t. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.90 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
<|gg> 83	No. 53 Weds., March 15, 1972
Dolar in njegovo kritje
V	domačem gospodarstvu kritje dolarja ni važno. Tu ga moreš zamenjati samo za drugi dolar, vreden je pa toliko, kolikor moreš zanj kupiti.
Ameriški papirnati Jbankovci nosijo ponižen napis: “In God We Trust”. Temu bi bilo potrebno dodati “Because We Must”. Pred 15 leti je bil napis bolj tajinstven: “Redeemable in lawful money”, kar je menda pomenilo, da se je dal dolar zamenjati'ne samo za drugi dolar, ampak tudi za 100 centov, 20 nikljev ali 10 dajmov, ker to je bilo vse “lawful money”.
V	mednarodnem prometu bi moral dolar nositi napis: “With God We Float” ali morda še boljše: “It Floats But Never Sinks”.
Papirnati dolarji so se dali v Ameriki zamenjati za zlato vse do 1. 1934. Takrat je Roosevelt prepovedal prosto trgovino z zlatom, Reservna banka je pa zamenjavala dolarje za zlato samo še tujim narodnim bankam. 15. avgusta 1971 se je nehalo tudi to.
Kljub temu nekateri še vedno mislijo, da je podlaga lesnične vrednosti dolarja ameriški zlati zaklad v Fort Knox. Če računamo, da je papirnatih bankovcev sedaj v obtoku za 229 bilijonov dolarjev, z drugimi obveznostmi vred pa za čez 275 bilijonov dolarjev in da je zlata v zakladnici samo za 10 bilijonov dolarjev, vidimo, da znaša vrednost dolarja krita z zlatom samo dobre 3 cente.
Sedanja cena zlata 38 dolarjev za unčo niti malo ne odgovarja resnici; ta bi bila bliže 100 dolarjev za unčo, če upoštevamo cene v 1. 1934 in sedaj.
Kadar imajo ZDA primanjkljaj v zunanji trgovini, ga morajo plačati z dolarji — dokler nam še svet zaupa. Samo v zadnjih dvel letih je znašal primanjkljaj 37 bilijonov dolarjev, kar je znatno povečalo zalogo dolarjev na tujem in znižalo njegovo vrednost po zakonu o ponudbi in povpraševanju.
Na plačilno bilanco ne vpliva samo primanjkljaj v zunanji trgovini, (če več uvozimo, kot izvozimo), ampak tudi primanjkljaj v turizmu, stroški našega vojaštva v tujini in naložbe ameriškega kapitala v tovarne in podjetja po vsem svetu. To zadnje ni čista zguba, ker donaša dobiček, ki pomaga zmanjševati primanjkljaj. Lani je na primer prinesel v tujini naloženi kapital ZDA 8 bilijonov dolarjev dobička.
Dolar še velja za mednarodno plačilno sredstvo in za podlago pri obračunavanju z drugimi valutami. Če bi tujina zgubila zaupanje vanj, bi nastala resna denarna kriza, kakršne svet še ni doživel po 1. 1931, ko je razpadel mednarodni sistem in povzročil svetovno depresijo.
Kadar pada vrednost dolarja, raste vrednost drugih valut: funta, marke, jena, franka, lire... Ker to pomeni podražitev angleških, nemških, japonskih, francoskih, italijanskih izdelkov, te vlade raje podpirajo dolar, da ne pade prenizko — če ga nimajo že preveč v zalogi.
Amerika ima še vedno 25% vse svetovne zaloge zlata. Leta 1949, ko je bila na višku svoje moči, je imela 70% vsega zlata.
Tuji gospodarstveniki, mislijo, da je strah pred temno bodočnostjo dolarja pretiran. Ameriško gospodarstvo se popravlja, med tem, ko drugod še pada, inflacija je omejena in razvrednotenje dolarja je izboljšalo konkurenčno sposobnost ameriških izdelkov.
Vrnjeno zaupanje v dolar naj bi obrnilo tok dolarjev nazaj proti Ameriki v naložbe v ameriške vrednostne papirje in za nakup dobrin, obenem pa tudi zmanjšalo skrbi inozemstva, ki ima v posesti 52 bilijonov dolarjev.
To se doslej kljub prejšnjim napovedovanjem še ni zgodilo. Glavna zapreka je v sorazmerno nizki obrestni meri v naši deželi napram oni v državah svobodne Evrope. Pri nas pritiskajo obrestno mero navzdol v prepričanju, da bo to pomagalo premagati brezposelnost, kajti cenen kapital naj bi povečal gospodarsko dejavnost in s tem ustvaril nova delovna mesta. Trenutno je na domačem denarnem trgu kapitala dovolj po sprejemljivi ceni, industrija kljub temu ni vneta za razširjanje tovarn in produkcije v njih, ker ni prepričana, da bo vse to mogla tudi porabiti. Prodaja vseh vrst blaga na splošno namreč ni porastla v obsegu, -kot so napovedovali in upali.
Pretekli teden se je pojavil v zahodni Evropi zopet močan dvom v dolar, ko so se ga nekateri hoteli množično znebiti z menjavo v druge valute. Evropske bankirje ne jeze samo nižje obresti v ZDA, ampak tudi premala briga vlade ZDA za uravnovešenje zveznega proračuna, za omejitev odtoka ameriškega kapitala v tujino, kjer je dolarjev že tako preveč, in seveda odklanjanje obnove zamenjave dolarja v zlato. V Evropi vedo, da bodo morali v tem pogledu počakati, toda vedeli bi radi vsaj doklej!
Anže
Mnenja in vest:
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
Duluth, Minn. — Počasi se dnevi daljšajo. Pri nas so pozimi dnevi krajši, kakor pa po južnih državah naše dežele. To radi tega, ker je naša dežela obširna, dolga in široka, v sredini nekako napeta, kakor trebuh kakega debelega mesarja in ko se zemlja malo proti severu nagne, jo menda tista trebušasta sredina malo zatemni in to povzroča, da so pri nas noči daljše in dnevi krajši pozimi. Takega mnenja sva glede tega jaz in pa sodraški Anton. Drugi pa lahko sodite po svoje, kakor mislite, da je prav in vam uga-ja.
Ko sem se zadnjič ustavil v Chisholmu in čakal na bus, ki je imel več ur zamude radi slabih potov, sem se v restavraciji krepčal s prigrizkom in kavo. Omizje je bilo precej zasedeno. Med temi je bilo nekaj lovcev, eni so se vračali, nekateri menda so čakali, da se bodo odpeljali v razne kraje na lov. Jezili so se pa mnogi, da je lov bolj in bolj omejen. To je znano zadnja leta, ker oblasti čuvajo, da se živali in ptic preveč ne iztrebi, ker zadnja leta jih je manj in manj.
Vmes pa so mnogi omenjali budi kampanje naših politikar-jev, ki iščejo v javnosti popularnost za izvolitev na razne položaje. Takih političnih “lovcev” se oglaša vse od novega leta sem več in več. Nekateri so prav glasni. Mnogi vse bolj zgovorni in jeziki se jim bolj hitro obračajo kakor pa profesionalnim lecitatorjem pri kakih razprodajah. Nekateri so celo taki ‘’umetniki“ v tem, da istočasno govore na eni strani, ust tako, na drugi drugače in istočasno se na ves glas priverjajo, da bolj poštenih ni na svetu, kakor so oni. Nam zaupajte, nam dajte vaše glasove, ki smo izvežbani in znamo graditi najboljša pota v boljšo bodočnost! Tako mnogi poudarjajo na ves glas. Govorijo in ropotajo tako dolgo, da javnost utrudijo, največ tako, da v taki utrujenosti javnost na volivni dan res glasuje, kakor taki prosijo in svetujejo.
Tekom januarja in februarja so bili zelo aktivni nekateri vodilni politikarji obeh glavnih dveh strank. George McGovern, newyorški župan Lindsay, senator Muskie, senator H. Humphrey in še celo George Wallace iz Alabame se je oglasil. Vsem se dopade Bela hiša v Washing-tonu in vsak menda meni, da bi menda bolje vodil deželo in vse v njej, kakor pa kdo drugi. Seveda, upati je treba, brez tega ne gre.
Pri vsem navdušenju in upanju so pa seveda okoliščine, skozi katere vodijo pota zlasti v naših političnih kampanjah do zmage. Do slednje ne privozijo vedno: sposobnost, pošteni, pravi načrti. Glavni ključ, ki odpre v volitvah pot do zmage, je največkrat denar. Kampanje so drage. Zlasti ob narodnih volitvah. Stanejo milijone. Kdo jih da, kdo jih plača? Tisti seveda, ki od take zmage kaj pričakujejo. Zakaj obdelujejo spretni vrtnarji vrtove in jih žlahtno gnojijo? Zato, da jim rodijo.
Letošnje volitve so zamotane z raznimi sitnostmi. V teh je dosti starih grehov, ki so jih sedanja vodstva podedovala po onih, ki so jih s svojimi “političnimi spretnostmi” povzročili. Precej je pa tudi novih, za katere so več ali manj odgovorni sedanji vozniki' naše domače in zunanje politike. Vsi seveda so delali in vodili v imenu naše demokracije. Slednja je za vse sloje pohlevna kravica. Preveč pohlevna in predobra, pusti se mnogim obračati, kakor jo ho-l
čejo obračati. In mnogi jo obračajo vedno tako, da so pri njenem vimenu, to pa za mnoge druge ni prav. Zato toliko raznih gospodarskih, političnih in socialnih ravsov in kavsov doma in z drugimi. V tem oziru smo potrebni vsi temeljitega po-boljšanja. Drugače bodo nas razni taki in taki “škrati” še bolj brcali in grizli.
*	KAJ DRUGI MISLIJO O NAS? Nas naj to kaj zanima? Moralo bi!
Pred nedolgim smo se o tem pogovarjali v NWA trgovini. Iz Minneapolisa je bilo par zastopnikov in naši so govorili o prodajanju raznih vozil kot avtov, tovornjakov itd. Sorensen in še eden, ki sta bila na nekem posvetovanju v Kaliforniji, sta vedela marsikaj povedati. Bogatejši sloji se zalagajo z avtomobili in drugovrstnimi vozili, ker menda pričakujejo, da inflacija bo naraščala naprej. Srednji in nižji sloji pa ne tako, kar pove, da v njihovih žepih ni več toliko novcev.
Sorensen je tudi omenjal, kako gledajo na nas po drugih delih sveta. Naša poročila o vsem na radio, televiziji in v tisku dobijo dnevno. Napadi (hijacking) na letalih, ali na suhem, taki in taki, ki se pogosto pojavljajo, delajo zelo slabe vtise o nas. Pogosti napadi na banke in druge zavode, odvajanje ljudi itd., vse to pušča za seboj kaj neprijetne slike, kako znamo mi doma delati, čuvati fn delati red. Mnogi delajo o nas opazke: “Drugod po svetu hočete delati red, doma ga pa ne znate!” Neprijetno je to. Ko gledaš takim v obraz, kar bereš iz njihovih obrazov, da mislijo: Pri nas ni “hijackovanja” in toliko raznih ugrabljen) — pri vas pa skoro dneva ni, da ni kaj takega. Mi s takimi “rokodelci” obračunamo, kakor je potrebno. Kaj pa vi, ne znate tega?
Res je nekako tako. Kako pa naj gledajo na nas drugače, kar se dogaja med nami naprej in naprej. Čas je, da bi znali mi doma prav gledati na take slučaje.
*	PA ENO, DVE ZA KRATEK ČAS:
— Iz zadrege si je znal pomagati. — Nekdo je obiskal svojega prijatelja z namenom, da bi si od tega sposodil nekaj denarja. Lepo ga pozdravi in nagovori: “Prijatelj, prosim te, posodi mi 10 dolarjev. Nujno rabim za par dni.”
Prijatelj ga vpraša: “Ali res samo za par dni?”
Prvi: “No, če ti rečem!”
Drugi: “Veš kaj, počakaj teh par dni, pa ne bo treba posojati in ne vračati.”
*
— Brez noža. — Mlad katehet je prišel v šolo in začel razlagati o raju. Nato vpraša učenca: “Zakaj je Adam v raju vgriz-nil v jabolko?”
Učenec odvrne: “Najbrže zato, ker ni imel noža.”
— Čitateljem iskren pozdrav, pa še drugič kaj.
Andrej ček
in predstavljena na tradicionalni način v dolgih belih oblekah. S svojimi očeti bodo šle ob rokah okoli velike dvorane, kjer bodo zbrani gostje. Po predstavitvi bo “kotiljon” ples predstavljenih in njihovih spremljevalcev.
Prireditev bo ,13. maja v Celebrity Room Eastgate Plaza na Mayfield Heights. Vsi gostje bodo postreženi z večerjo in se bodo lahko udeleževali plesa, za katerega bo igral orkester Johnny Pecon in Lou- Trebar.
SŽZ
Slovenska Ženska Zveza pripravlja predstavitveni ples za mlade clanlee
¥ lim za blagoslovitev Slovenika
PARKERS PRAIRIE, Minn. — Čeprav bo blagoslovitev Slovenika, kakor smo slišali, šele junija 1973, ne bo nič prezgodaj začeti misliti o naši poti v Rim za to priložnost že sedaj.
Okoli 160 romarjev je prišlo iz, domovine v Washington na blagoslovitev slovenske kapele lanskega avgusta. Ali nas bo šlo manj od tu v Rim, ko bo blagoslovljen slovenski zavod, ki
Msgr. Louis Baznik, St. Patrick’s Church, Thompson, Ohio.
Karel Pečovnik
V spomin Ivana Avseneka
PATERSON, N.J. — Da bi počastila spomin pokojnega Ivana Avseneka, je Liga katoliških slovenskih Amerikancev v New Yorku darovala slovenskim salezijancem sto dolarjev za vzgojo duhovniškega naraščaja v Sloveniji.
Pokojnik je tega gotovo zelo vesel, saj je sam rad podpiral slovenske salezijance in je za njihove bogoslovce več let pred zadnjo vojno zgradil počitniški dom na Dobrči nad Tržičem, ki so ga pa partizani požgali.
Za dar iskrena hvala!
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
IZ NAŠIH VRST
-wjm—mji
Euclid, O. — Spoštovano u-redništvo! Prav lepa hvala, da ste me obvestili o poteku moje

se od nas tu pričakuje, da bomo kar največ prispevali v denarju, tako se tudi potrudimo, da nas bo kar največ tam. Zato je potrebno začeti načrtno delati v to smer: Naj tisti, ki imajo namen obiskati Evropo to leto, obisk prestavijo na prihodnje leto in ga združijo z zavodovo blagoslovitvijo. Prav bi bilo in res lepo, če bi se veliko število duhovnikov udeležilo te slovesnosti, zato je treba resno misliti, kje dobiti namestnika, ker je sedaj tako malo duhovnikov na razpolago. Možje in žene naj si zagotove počitnice za prihodnje leto, da bodo lahko prisostvovali tej slovesnosti v Rimu. Tudi bo treba začeti varčevati, ker pot v Rim je dolga in draga.
Ali je kaka možnost, da bi šel g. Gorenšek s svojim zborom v Rim? Ali kateri drugi zbor? Ali pa mladi harmonikarji? Sv. oče gotovo ne pričakuje slovenske podoknice, bo pa gotovo dovolj prilike tudi za slovensko pesem ali godbo. Pokažimo rojakom, da. nas Američani še niso med sardine dali in se zato o nas nič več ne sliši. Gotovo bo kakšen spored in bi bilo prav, da bi A-meriški Slovenci prevzeli eno
Vaše obvestilo dobrodošlo.
Ne bi bila srečna, če bi mi ustavili časopis. Ameriška Domovina je najbolj priljubljen list v naši hiš. Slovenski je in zanimiv tudi! Tako imam na moja stara leta domače n lepo branje.
Ameriška Domovina mi prinaša veliko raznovrstnih novic, pa tudi lepe povesti. Vedno me spominja na moja mlada leta, na mojo rodno zemljo.
Hvala Vam tudi, ker ste nam preskrbeli tako pridnega in vestnega raznašalca. Prav vsaki dan in ob prav vsakem vre menu dobimo časopis ob pravem času. Res priden in po žrtovalen je Mr. Jakob Gustinčič. Hvala tudi njemu. Jaz sem z dostavo res zelo zado voljna in upam, da so tudi drugi v moji okolici.
Želim Vam vso srečo in mno go uspeha pri izdajanju Ameriške Domovine. Sprejmite moj srčen pozdrav!
Mary Rogell
*
Kane, Pa. — Dragi mi vsi Ameriški Domovini! Tukaj Vam prilagam ček za obnovo
ali drugo točko na programu. enoletne naročnine in dva do. Tudi slovenske naroane nose iz
CLEVELAND, O. — Slovenska Ženska Zveza pripravlja tudi letos predstavitveni ples za svoje mlade članice. V poštev prihajajo dekleta stara od 17 do 21 let, ki so članice SŽZ in katerih matere so članice SŽZ. Prijave sprejemajo do 31. marca. Kličite Mrs. Jane Novak, 461-2399 ali pa Mrs. Ann Hoče-1 var, tel. 261-3615.
Mlada dekleta bodo sprejeta
Amerike. Pa Mrs. Birsa s harmoniko, saj si jo lahko tudi tam izposodi. Lahi gotovo hranijo še kakšno sijajno od Stradivarja? Rojaki iz domovine bodo nadvse veseli, če nas bo veliko prišlo iz Amerike.
Smatrajmo Slovenski zavod v Rimu za našo osebno zadevo. Storimo vse, kar se da, da bodo dolgovi poravnani. Naj bo slovesnost posvetitve vredna slika slovenskega katolicizma pred vsem svetom. Slovesnost pa napravi velika udeležitev, množica ljudi. Naj nas bo toliko, da nas Lahi še vseh okrasti ne bodo mogli, četudi bi radi...
Kdor pa se je vkljub temu odločil, da pojde na obisk v Evropo letos, ga bo morda zanimalo, kar sporoča dr. Jezernik, rek tor zavoda: “Ker je del za romarje končan, bomo s prihodnjim poletjem že sprejemali romarje. Največ bi lahko sprejeli 50 romarjev, seveda bo cena manjša kot drugje. Postrežba bo slovenska in domača. Vodstvo zavoda bo poskrbelo za vstop na avdienco pri sv. očetu.”
Slovenik že torej vabi slovenske romarje v svoje okrilje, da bi se tudi v Rimu počutili kakor doma. Vodstvo zavoda se hoče izkazati hvaležnega za vso preteklo in bodočo podporo. Unaj-mo, da bodo razne slovenske potovalne pisarne to novo rimsko dejstvo upoštevale v korist naših ljudi. Naslov: Collegio Slovenc, Via Appia Nuova 884, 00178 Roma, Italia.
Prispevke za Slovenik pobira
larja za tiskovni sklad v zahvalo, ker ste mi neprekinjeno pošiljali časopis. Naročnine Vam nisem mogla preje poslati, bila sem namreč v bolnici, kjer sem prestala nevarno operaci jo. Sedaj je že bolje, vendar sem še vedno v zdravniški os krbi. še enkrat prav lepa hvala za redno pošiljanje.
Tukaj v Kane v Pensilvaniji imamo 25 inč snega in oster mraz. V naši bližini je zelo lep jez in znano kopališče. Ko boste imeli počitnice, pa pridite pogledat. Vas iskreno povabim.
Lepo Vas pozdravljam, kakor tudi vse naročnike lista!
Frances Stemberger
❖
Demopolis, Ala. — Spoštovano uredništvo! Prav rad obnavljam naročnino in Vam priloženo pošiljam ček v znesku $20, za enoletno naročnino in dva dolarja za tiskovni sklad, v podporo listu.
Brez Ameriške Domovine bi ne mogel več biti. Najbolj sem vesel novic iz starega kraja, pa tudi vse drugo je zanimivo.
Želim Vam vso srečo pri Vašem delu in Vas naj lepše pozdravljam!
John Miklič
Girard, O. — Spoštovani u-rednik! Tu prilagam ček za enoletno naročnino. Ameriška Domovina nam res prinaša zanimivo branje, prosil pa bi Vas, da bi včasih objavili koristne m potrebne zdravniške nasvete.
Srčno Vas pozdravlja Vaš zvesti naročnik
Stanley Selak
Cleveland, O. — Spoštovani! Priloženo pošiljam denarno nakaznico za obnovo enoletne naročnine.
Ameriška Domovina prihaja v naš dom že mnogo, mnogo let in bi jo zelo pogrešala, če je ne bi več bilo. Z naročnino pošiljam dva dolarja za tiskovni sklad.
Se Vam lepo zahvaljujem za Vaš trud in Vam želim veliko božjega blagoslova.
Mrs. Louise Mismas
*
West Allis, Wis. — Spoštovana uprava! Hvala za obvestilo, da mi v marcu poteče naročnina. Obnavljam jo zopet za pol leta in prilagam en dolar za tiskovni sklad.
Ameriško Domovino bi zelo pogrešali, saj prihaja k nam že dvajset let. Z njeno vsebino smo zelo zadovoljni, s poštno dostavo pa ne. Res ne vem, kaj se je zgodilo s prejšnjo Ameriko, s prejšnjo redno poštno dostavo. Sedaj po cel teden ni petkove številke, ali pa jih pride po več skupaj, kar ni prijetno.
Vas lepo pozdravljam!
John Jaklič
*
Helena, Mont. — Cenjeno u-redništvo! V prilogi pošiljam denarno nakaznico za enoletno nadaljno naročnino za Ameriško Domovino, s katero smo prav zadovoljni, jo vedno težko pričakujemo in jo z veseljem čita-mo. Prihaja pozno, kar pa vemo, da ni Vaša krivda. Priložen je dolar za tiskovni sklad.
Pozdrav vsem v uredništvu in upravi ter zadovoljne praznike Gospodovega vstajenja. Z odlič-aim spoštovanjem!
Alojzij Jenko
Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo! Pošiljam Vam ček, s rater im obnavljam naročnino za nadaljnih šest mesecev in se Vam obenem opravičujem na zamudi.
Z Ameriško Domovino sem zadovoljna, saj obsega list vsestranske teme. Sicer sem šele kratek čas v Clevelandu, da bi dodobra poznala ljudi in življenje, in tako njih potrebe in žeje. Zato mislim, da je moje mnenje za sedaj odveč. Povedati Vam hočem samo to, da je Vase delo plemenito, da tako daleč od rodne zemlje posredujete 'ljudem domačo besedo.
Želim Vam še v naprej veliko uspeha in Vas lepo pozdrav-jam!
Valeria Marovič
•
Euclid, O. — Spoštovani! Pri" ioženo Vam pošiljam naročnino za eno leto in dva dolarja za tiskovni sklad.
Na Ameriško Domovino sem že dolgo naročena in jo rada berem. Tudi moja želja je, da večkrat objavili spored slovenskih radijskih postaj, seveda, če Vam je to mogoče.
Vas prav lepo pozdravljam!
Rose Perovšek
Euclid, O. — Spoštovani! Ten1 potom Vam pošiljam enoletn0 naročnino in prilagam tri dolaf' je za tiskovni sklad. Obeneb1 Vam sporočam, da Ameriške Domovino dobivam redno ob ča su.
Naj lepše pozdravljam uredbi štvo, upravo in čitatelje lista!
John Russ
*
Joliet, 111. — Spoštovani! ročnino obnavljam v blag SP° min pokojnega očeta Johna ^ vetza, ki je bil krajevni zast°P nik nekdanje “Clevelandske merike”. Sprejmite tudi dva d° larja kot dar v tiskovni sklad 1 ohranitev slovenskega tiska.
Ob tej priliki tudi spomin P° kojnemu Jakobu Debevcu!
John Jevitz
P. S. FINŽGAR:
PREROKOVANA
SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE
Franceta nisem nič. To j« vse ona naredila, ta kača!” Jera, ne tako. Kaj vidiš pez-dir v očesu svojega brata—” je rekla Lojza resno in ji požugala.
Jera je ihtela in si brisala so|ze in nič ni odgovorila.
Če hočeš, grem, da ga pogovorim.”
Jera jo je proseče pogledala. Saj ga ne boš, ko je take sam svoj. Uh, kakšno sramote ttn naredi!”
Bom ga. Toda enkrat za vse-zapomni, da si ne izmisliš se[ česa takega.”
Ne bom, ne,” jo je Jera gle-ala še vedno proseče.
Bojdi torej v zelnik in oberi gosenice, jaz grem k Francetu.” Jera si je brisala solze. Lojza Je šla k njivi, kjer je France še Vedno sedel v senci. v	je šla?” je izpregovori!
2ei(0|J daleč sestri.
zelnik sem jo poslala.” ^Kam? Pri nas ne bo!”
Ne, ne, France. Saj je dobila, ’ar si ji nameril. Sedaj odpu-s 1- Je bilo čisto zdravo zanje ^ zate.”
“Zakaj zame?”
Saj sam dobro veš. Brez nič tudi ni.”
‘‘Kaj ni brez nič?”
Ne taji! Nič ni, res je, in vendar je nekaj. Zato imej pa-e > k° še ni prepozno. Jera pa hp'j ^ostane in mir naj bo pri
tem je na nasprotnem bregu • ris^a na njivo ženska. France e vedel takoj, da je Jančarica. asmehnil se je skrivaj v dalja-°> da bi ji povedal: “Ali sem jo, Jakor je zaslužila!” Nato je pa ^1 na glas, kakor jezen:
‘Ti držiš z njo.”
A Lojza je vedela, da France 1 več jezen.
X
v si ga pregovorila?” je , raaa^a Jera Lojzo, ko se je racala mimo zelnika, jjj °iza Je skomizgnila z rame-
čuri ^am ^a' ve se Pa ne' Te j611’ sai ga poznaš.”
hat6ra 86 s^oniia sPei F zel-ifti ^ ^avam in nič upanja ni šla	^'reudarjala je, kam bi
gostovat0 SVetega Jurija grem ■kak r’ Sa'' *mam denar. In p0 ° ^Hino tudi še ujamem. Ah
na'' me’ P°jdem- Š®
glaVo ”0rn s^avda s^ve iase v
lostj Polagoma zašla od ža-in -je aa P0!' niaščevalnih misli
^^kasn^ §osenice> da h 3e ze-palCa a voda brizgala izpod
tU(ii p01 ^ PNšel mimo zelni Pod £ ance> ki je bil še poseč Uco esni° in opazoval Janč Se n ,a nasProtnem bregu. “J 2aPodii° Zc^°’ ko zve, kako se se vesevf61'01" ie izmišljal Vodeni tlSte Ure’ ko ji to se Poreče- “ ln mu ona bvalež šele J Krav si imel, Franci kog, 0 ie Jančarica oprte
k°renm‘l °-dVvignil tudi France Ko m6 in šel Proti domu.
§a j e Zagledal Jero v zelnil
Vesele mkv Ustavil°- N j ego sil° Se • 13 1 so se zmračile. Gledal f P°gnal> da 1® šel dal dobrn V t115’ ali kljub ter 0'3l'ača v, lVldek kako mu Je
Pa Vsa tr e^’ zd®l° s® mu
T° ga 0g°lna šari med zelje Zaboiei sPeklo in še bolj ga Pila ja vmisel> da bi mu ute te je ark:a očitati, češ ugr glav0 n unkoma je okre: lrje	zelniku, popri
kosišče in zavpil n
J®ro
“K,
aelPiku9 T -
tUga dekL^ Se!
fi imaš
opravka v naš Z' -Kio.”	Imam
kos°nahi;!1 ,je 2 r°ko in post,
Jera le ?uenU kvišku, na zb®zala na naspri
strani zelnika in potoma sunila z nogo nekaj glav, da so se nagnile na zemljo. Sključena je stekla po stezi, za streljaj pred Francetom se je ustavila, zapretila mu s pestmi in zagrozila: “Boš že videl, prešuštnik!”
France se je nagnil, da bi skočil za njo in jo udaril po umazanih ustih. Toda sram ga je postalo, premagal se je ter zažvižgal. Celo tako moški je bil, da je obesil koso na plot in šel v deset minut oddaljeno opalto h Korenčku po tobak.
Jera je priburila domov prav tedaj, ko je Francka pomagala Lojzi nositi vodo za opoldansko vardejo. “Ta je ta nova,” je presunilo Jero. Toliko, da se ni sesedla; oči so se ji izbuljile, prsti so se ji krivili in najrajši bi bila planila nad Francko.
“Ali si obrala?” jo je nagovorila Lojza.
“Naj le nova obira,” je zarežala Jera, pogledala kakor skobec divje na Francko in drvela der se je čulo loputanje vrat in der se čulo loputanje vrat in škripanje pokrova njene skri-nje.
“Jezus, kaj sem ji naredila? Kako je huda name!”
“Nič ne maraj. S Francetom sta se nekaj sprla.”
Lojza je postavila škaf pred hlev in šla za Jero. Francki je utripalo srce. Iz hiše so doneli nerazločni jezni klici Jere. Lojza se je vrnila vsa žalostna iz hiše, kmalu za njo je privlekla Jera svojo skrinjo na dvorišče in kričeč in zmerjajoč bežala k sosedu, od koder je naglo priro-potala s samotežnim vozičem, naložila nanj skrinjo in jo odpeljala.
Francka se ji je skrila v hlev. Tamkaj je slonela in božala teličko, ki jo je gledala z velikimi, dobrimi očmi. Ni razločila, kaj je kričala Jera. Ali jasno je čutila, da je ona vzrok. “Doma zaradi mene vojska, tu prepir spet zaradi mene — in po vsej fari se bo govorilo samo o meni.”	i
Francka je objela teličko, ki je iskala z mokrim smrečkom ob njenem žepu skorjice kruha.
“Ne jokaj, Francka,” je vstopila Lojza.
“Jaz grem, Lojza.”
“Ne pojdeš. Sedaj si naša. Le meni se zaupaj, vse bo še dobro.”
“Dobro?” je ponovila Francka, spustila teličko in se naslonila ob jasli. Roke so ji omahnile in glava se ji je povesila.
“Dobro!” je ponovila še enkrat kakor sama sebi in se bolestno nasmehnila.
“Le ne obupuj! Lepo pridna boš, kajne, Bog ti bo odpustil, Matija se vrne in vse bo dobro.”
“Bog mi je že odpustil, to vem, toda ljudje mi ne bodo nikoli in Matija — o, saj ga ne bo več nazaj.”
Francka si je zakrila obraz z rokami in začela spet ihteti.
“Ne smeš, Francka,” je stopila Lojza k njej in jo tešila. “Vse izroči Bogu. Boš videla, tako se izteče, kakor je najbolj prav. On že ve, zakaj nas pokori.”
“Oh, Lojza, kako si ti srečna! Naj bo, ostanem pri tebi. Ko j ptrok te bom ubogala; kajne, da me ne pogubljaš?”
Lojza se je sklonila k Francki in ji poljubila od solz mokro lice: “Revica moja, pojdiva na delo.”
Ko sta postavili pred hlev slamoreznico, da narežeta za živino, je prišel France.
“Tak je vendar šla!” je začel, obesil koso in si odpasoval osel-nik.
(Dalje prihodnjič)
-------o-------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Prijava osebne imovine
CLEVELAND, O. - Okrajni avditor G. Voinovich opozarja vse lastnike delnic, bondov, zadolžnic na posestvo, lastnike bančnih vlog izven Ohia ter prejemnike rent, da izpolnijo prijavo za davek na “neotipljivo osebno imovino” najkasneje do 30. aprila.
Urad okrajnega avditor j a je bil doslej preveč zaposlen, da bi skušal dognati te, ki prijav niso izpolnili, zdaj pa se bo tega posla lotil. Vse, ki prijav niso izpolnili v preteklih letih, poziva da to store sedaj in se dogovore z avditorjevim uradom o vzrokih zakasnitve in plačilu tega davka, ki gre za vzdrževanje javnih knjižnic.
Kazen za one, ki niso prijavili te imovine, pa dobo zasačeni, je 50%' dolžne vsote in pol odstotka za vsak mesec zakasnitve plačila. Kdor se prijavi zdaj, lahko uredi plačilo na temelju redne vsote in dodatnih 10% za čas od leta 1967, 15% pred tem letom, in pol odstotka obresti za vsak mesec zakasnitve plačila.
Kdor bi imel kako vprašanje o teh prijavah, naj kliče avdi-torjev urad.
------o------
Znižanje davka na domove
CLEVELAND, O. — Okrajni avditor G. Voinovich opozarja lastnike hiš, ki imajo pravico do popusta pri davku na dom na temelju novega zakona “Homestead”, da morajo med svoje dohodke navesti vse, kar so navedli v prijavi zveznega dohodninskega davka, pa še .pokojnino Social Security, vse druge pokojnine in letne dohodke, tudi one od bondov zvezne, državne in krajevnih vlad.
V	vseh uradih, kjer izdajajo formularje za prijave in prošnje za znižanje davkov na domove, imajo na razpolago tudi navodi-l la za njihovo izpolnitev. Naj se torej vsakdo potrudi, da bo formular res pravilno izpolnjen, ker samo tako bodo šli redno v postopek in bodo rešeni. Formularji, ki bodo pomanjkljivo izpolnjeni, bodo najprej poslani na dopolnitev ali popravek, \ predno jih bo mogoče obravna— vati. To pomeni zakasnitev rešitve.
-----o------
Zlato v morju
V	vzhodni Sibiriji so odkrili nova ležišča zlata in kositra. Nekaj rudnih ležišč je na dnu Severnega ledenega morja. Ni še znano, ali jih bodo izkoriščali.

Papež Pavel VI. Titovemu veleposlaniku ob predstavitvi
V ponedeljek, 28. februarja ob enajstih dopoldne je papež Pavel VI. sprejel v slovesni avdienci novega jugoslovanskega veleposlanika pri Sv. sedežu Staneta Kolmana, ki mu je izročil poverilne listine. V nastopnem govoru je novi veleposlanik izrazil zaupanje, da se bodo odnosi med Sv. sedežem in jugoslovansko vlado še izboljšali in koristili miru na svetu.
Na pozdravne besede novega jugoslovanskega veleposlanika je papež Pavel VI. odgovoril:
“Gospod veleposlanik, zahvaljujemo Se vam za vaše ljubeznive besede. Srečni smo, da vam moremo zaželeti dobrodošlico ob tej svečani priložnosti, ko nam izročate poverilna pisma, ki vas akreditirajo za izrednega in opolnomočnega veleposlanika SFRJ pri Sv. sedežu. Znane so nam vaše bogate diplomatske skušnje, ki ste si jih nabrali na odgovornih mestih, ki so vam jih zaupali. Mesto, ki ga danes prevzamate, ima posebne značilnosti v zboru narodov. Svoje poslanstvo, kateremu želimo kar največ uspeha, začenjate v času, ki daje najboljše izglede za prihodnost, saj je za nami doba, ki je zapisala uspešen razvoj odnosov med vašo državo in Sv. sedežem.
Z veseljem sprejemamo pozdrave in želje njegove ekscelence gospoda predsednika, ki ste nam jih prinesli. Ne moremo pozabiti njegova obiska. Prosimo vas, da mu sporočite naše najboljše želje za njegove osebno srečo in za napredek in blagostanje vseh jugoslovanskih narodov. Iz številnih razlogov nam je to v posebno zadovoljstvo. Zelo cenimo vašo preteklost, ki je tako bogata s človečanskimi vrednotami, kulturnimi in verskimi, v duhu pa so nam neprestano prisotni tudi dogodki, kateri označujejo vašo sedanjost. Prav tako nam je znano, kako je vaša vlada zaskrbljena za mirno rešitev vseh mednarodnih sporov in za uresničenje trajnega miru. Jasno je, da takega miru ne moremo uresničiti, če ne temelji na pravičnosti, če ne spoštujemo vsakega človeka, tudi mladoletnika in otroka. Ni mogoče pričakovati trajnega miru, dokler ne bo skladja med napredkom posameznika in skupno blaginjo naroda, države, Ev-
U-% NT
rope in skupnosti vseh narodov sveta. Med temi osnovnimi pravicami vsakega človeka skrbi Cerkev v prvi vrsti za spoštovanje svobode vesti in pravic verskih skupnosti. Prepričani smo, da mir v verskih skupnostih, pod pogojem, da vsi spoštujejo svoRodo vepti, dokazuje, da je mir mogoč, in daje pobudo vsem drugim področjem človekovega udejstvovanja. Takšen mir je v svojih globinah povezan z dostojanstvom, svobodo in intimnim osebnim di-namizmom.
Cerkev zanima tudi vse, kar je dobro in veliko, kar je pošteno in pravično, vse, kar je doslej pomagalo in še pomaga pri pravilnem razvoju človeštva na gospodarskem, družbenem, kulturnem, umetniškem, moralnem in duhovnem področju. Po svojih močeh skuša Cerkev to ljudem omogočiti, to brani, vsemu temu daje pravo vrednost in napredek. V tem duhu Cerkev poziva svoje vernike, naj lojalno sodelujejo z vsemi ljudmi dobre volje pri graditvi boljšega, pravičnega in bratskega sveta. V civilizaciji, katera je vredna tega imena, morajo imeti narodi in posamezniki svoj del odgovornosti, dela, humanizma, kulture in vere.
V tem duhu želimo mir in blagostanje vsem narodom in mednarodnim organizaciji. Pričakujemo, da to sodelovanje dobilo svetovne razsežnosti. Tako bomo uresničili Stvarnikovo zamisel o človeški družini. Kakor je vaši ekscelenci znano so to neprestana, prizadevanja Sv. sedeža, to je ideal, kateri vodi naše odnose z ljudni, ki drže v rokah usodo narodov, in z njihovimi predstavniki.
Srečni smo’zatadi razumevanja, katero je za naša prizadevanja pokazala vaša država. Prepričani smo, gospod veleposlanik, da bo tudi vaše poslanstvo pripomoglo pri razvoju odnosov med SFRJ in katoliško Cerkvijo-
Izrekamo vam svoje najboljše želje. Na vas, na vse vaše drage in na vse jugoslovanske narode kličemo božji blagoslov.”
Papež Pavel VI. in veleposlanik Stane Kolmansta izmenjala govora v francoščini. Novega jugoslovanskega veleposlanika pri Sv. je pri avdienci spremljala soproga in svetnika jugoslovanskega vel eposlaništ-va pri Sv. sedežu Humel in Polj-
VOJNA JIM JE VSAKDANJOST — Človek se privadi vsemu,, če se mora. Tako so se tudi prebivalci hribovitega in goratega sveta Južnega Vietnama, kjer poteka vojna z rdečimi že 10 let, privadili vojni in našli način ohranitve. Na sliki vidimo mlado in starejšo “Gorjanko” pred njunim bivališčem v Osrednjem višavju Južnega Vietnama.
šak.
Glasbena revija v Zagorju ob Savi
Konec maja 1972 bo v Zagorju vseslovenska revija mladinskih glasbenih ansamblov. Revija je vsako drugo leto, neposredno pred koncem pouka.
Lani je sodelovalo na revijo 72 v Zagorju ob Savi se lahko tokrat priglasijo otroški, mladinski, dekliški, fantovski in mešani mladinski pevski zbori ter zbori iz zamejstva.
Železniki skrbe za delavce
Tovarna “Alples Železniki” je od otvoritve novega obrata lanskega julija zaposlila 111 novih delavcev. Mnogi delavci so prišli tudi iz drugih krajev. Vsem je tovarna takoj dala tudi stanovanje.
Manj v tujino
Po podatkih zveznega zavoda za zaposlovanje je odšlo lani s pomočjo uradov za zaposlovanje v tujino okoli 85.000 Jugoslovanov. Okoli 35.000 pa jih je šlo brez prijave. Med temi je preko 20.000 kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev.
Največ jih je odšlo seveda v Zahodno Nemčijo (73.000), kamor jih je kar ena tretjina odšla na povabilo nemških delo-dajavcev.
Predvsem se je povečal odstotek žensk, ki odhajajo na tuje. Po republikah odpade največ novih zdomcev na Srbijo— preko 30.000, sledita ji Hrvaška in BiH s 17.000. Iz Slovenije je odšlo v tujino nekaj več kot 5000 novih zdomcev.
Zdomci zdravi tja — bolni nazaj
Vsako leto umre v inozemstvu okrog 2000 Jugoslovanov. Vsak tretji zdomec je hudo poškodovan. V Zahodni Nemčiji stakne poškodbo vsak deseti priseljeni Jugoslovan. V Avstriji izgubi življenje 4 odstotke naših ljudi.
Samo na Dunaju je bilo v zadnjih petih letih poškodovanih 220 naših delavcev, 51 pa jih je umrlo.
V Franciji umre letno 70 ljudi naše krvi, bodisi na delu ali pa na cesti. Vsak deseti si “prisluži” poškodbo v tovarni. Vsak dan se v tujini zdravi po bolnišnicah 300 Jugoslovanov.
Dva tedna brez limon
Konec januarja v slovenskih trgovinah več kot dva tedna ni bilo dobiti limon. Medtem pa je v koprskem pristanišču ležalo 700 ton južnega sadja, med drugim tudi limone.
Uvozniki so trdili, da sadja ne morejo ocariniti, češ da nimajo vseh potrebnih dokumentov. Ljudje se sprašujejo, kdo bo nosil škodo, ki je nastala.
Zmanjkuje zdravil
Posledica ukrepov za zmanjševanje uvoza se je najprej in najbolj občutno pokazala v zdravstvu. Najprej so občutili bolniki, da je začelo nekaterih zdravil primanjkovati.
V prašanje je, ali je prav, da se začno ukrepi pri zmanjševanju uvoza zrcaliti najprej pri zdravilih — na najbolj občutljivem področju.
Vojaški rok bo skrajšan
Vojaški rok se bo v Jugoslaviji za kopensko vojsko skrajšal od 18 na 15 mesecev, za mornarico pa od 24 na 18 mesecev. Tako je izjavil Nikola Ljubičič na 2. seji konference Zveze komunistov.
Slovenski standard
Po zadnjih podatkih zavoda za statistiko, oprtih na lanski popis prebivavcev, je v Sloveniji skupno 516.000 gospodinjstev in 471.000 stanovanj. V barakah živi še 416 družin, 3649 stanovanj pa ima ilovnata tla. Ta
Help Wanted Female
General Office Cleaning
Experienced only, St. Clair area about 2V2 hours per night, five nights a week. Call 942-4657.
(54)
DELO DOBIJO
Natakar ali natakarica
Iščemo natakarja ali natakarico. Mora imeti priporočila. Oglasite se osebno ali kličite tajnik 361-5115.
SLOVENSKN NARODNI DOM
6409 St. Clair Ave.
(53)
Ženske dobijo delo
Iščemo uradnico
Za splošno pisarniško delo. Mora znati slovensko in tipkati. Za pojasnila pokličite 361-2624.
(54)
Delo za žensko
Iščemo zanesljivo žensko za lahko hišno delo, kuho in oskrbo za otroka. Lahko ostane za 5 ali 6 dni ali stalno. Plača $45 tedensko, soba in hrana.
Kličite 942-6872
-(55)
MALI OC.I.asi
V najem
Oddamo 4 sobe spodaj v Col-linwoodu samo odraslim ali en otrok. Kličite 942-7904.
(55) j
; podatek kaže, da glede na števi-; lo gospodinjstev manjka 55.00(1 1 stanovanj.
MALI OGLASI
Sobe se odda
Eno stanovanje, 3 sobe na tretjem; eno ima 4 sobe na prvem; na novo dekorirano, fur-nez, kopalnica, v St. Clairski naselbini. Vprašajte na 6011 Bonna Ave., zgoraj ali kličite po 6. uri. 442-2009.
(53)
NOVE HIŠE V EUCLIDU
pri E. 240 cesti, zidane ranč, 3 spalnice, dvojna prizidana garaža, v celoti podkletene. Pripravljene za takojšnje lastništvo.
E. 250 — Euclid
nova zidana ranč, 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, vgrajene priprave, plinski sežigalnik.
Na Russell Drive
pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500.
Vz zidani duplex v Euclidu
kot nov, 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, ves podkleten, dvojna garaža ter veliko posebnosti.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(55)
2-družinska, 5 in 6
Pravkar na listi, prosto vzdrževanja, nove žice, vodovod in kuhinje, v izvrstnem stanju, 2 spalnici spodaj, 3 zgoraj, jedilna soba, 2 garaži, v okolici E. 68 in Bonna Ave.
PERME REALTY 731-4300
(53)
V	najem
Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431.
(56)
V	najem
Oddamo 6-sobno stanovanje,
3	spalnice, v okolici St. Clair
Ave., in E. 74 St. Samo odraslim. $75.00	HE 2-1038
(56)
POSESTVO NAPRODAJ v Floridi
4	dohodninske hiše, ena z gostilno. Pomarančni nasad s 100 drevesi, vse na eni parceli. Proda se vse skupaj. Obrnite se na: Mary Korošec, 900 Mission Rd., New Smyrna Beach, Fla. 32069. Tel 1-904-427-1657.
—(w,f,5 maj)
2 hiši naprodaj
6-sobna enodružinska in 5-sobna enodružinska, dvojna garaža, vse na enem lotu; sadna drevesa, blizu šole, cerkve, buse in trgovin. V okolici E. 185 St. in Lake Shore Blvd. Kličite 235-4876 ali 531-1029. _________________________-(57)
Hiša naprodaj
Krasna hiša, 3 spalnice, v okolici Chardon Hill, Euclid. Predeljena zgotovljena klet, priključena garaža, ograja, 2 ognjišče. Lastnik gre ven iz mesta. 486-7364
__________________________-57)
Hiša naprodaj
Euclid — ranch hiša, 2 spalnici, dvojna priključena garaža, zaprt porč, polna klet, rekreacijska soba, 2 ognjišča, hladilna naprava, preproge in zavese. 731-0318
-(55)
Zidan bungalov
Od 200 ceste, blizu Sv. Kristine, je naprodaj zidan bungalov, 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, rekreacijska soba in garaža. $34.500.
Dohodninski bungalov 4 sobe spodaj, 5 zgoraj, dve verandi in klet. Za pojasnila kličite:
STREKAL REALTY
405 E. 200 St. 481-1100
(10,13,15 mar)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša je naprodaj na 6210 Bonna Ave. Za po-! jasnila kličite LA 4-2732.
-(56)
/
“Pri oknu je stala, rože je zalivala, pela je, ko sem prišel mi-
na senu.	’'if.1 $^!|
“Zagledaš se v njeno okno
mo. In pogledale so me oči ,| okno tam v podstrešju... In?” polne miline, polne dobrote. V! Geza šepeče, hipu sem spoznal: to je tisti j “In? In mislim: tam za tistim beli dvor, ki ga iščem. In sem oknom spi tisto, o čemer sanjam
še isti dan vstopil v vasi za hlapca pri kmetu, ki hlapca pravzaprav niti potreboval ni in ga ni
vsa ta dolga leta. Tam za tistim oknom je vse, po čemer hrepenim. O, da mi je pogledati skozi
nikdar prej imel. Ostati sem tisto okno! Ne bi videl ozke so-hotel v njeni bližini in se ji ob | biče! Razmeknile bi se stene! vsaki priliki postaviti na potjOgrajček bi videl, poln preču-tako, da bi me pogledale mile'dno prelepih rož. Ograj ček bi
in dobrotne oči.”
“Zakaj pa nisi vstopil pri njih za hlapca?”
“Kako bi se mogel ponuditi? Saj bi to bilo preveč sreče!” “Kako pa sta se spoznala in si se ji razodel?”
“Kaj sem rekel, da sem se ji razodel?”
“Ženiti si se vendar hotel z njo!”
“Ženiti z njo?! Kaj misliš! Kje je ona, edina hčerka lastnika belega dvora in bogate kmetije, — in kje sem jaz, potepuh brez doma, nestalen hlapec, brez očeta, sin beračice ...” “Čudno je to, Zemljič! Rad si jo imel — pa ji tega nisi povedal!”
“Le kako bi ji mogel povedati? Kaj ti ne pravim, kaj je bila ona in kaj sem bil jaz in senv še sedaj?”
“Nekako si ji pa vendar izkazoval svojo ljubezen.”
“Sem! In kako! In koliko-
videl, kakršnega ni na tem božjem svetu! Ograjček bi videl, o kakršnem sanjaš le v najlepših sanjah! Lina bi se sprehajala med gredicami po belih, s peskom posutih stezicah. O, ali bi se prestrašile njene mile in dobrotne oči, ko bi videle, da se je splazil v ta prelepi ograjček človek, ki jo prosi za mil in dobrotljiv pogled ...” Zemljič pomolči. Ko v lepih sanjah reče čez hipe: “O, da mi je pogledati skozi tisto okno! Videl bi vse; zakaj tam je vse! Tam je sreča!”
“Tako misliš!” šepeče Geza. “Kaj pa storiš?”
“Kaj naj storim? Gledam v visoko okno in mislim. O; kako lepe so te misli!”
“Pa ne poskusiš splezati do okna?”
“Kako bi mogel?”
“Kaj je tako visoko njeno okno?”
“O, visoko, previsoko! Ko od
krat! Vsako noč! Take lepe zemlje do zvezd je visoko!” noči so bile ko je današnja. | “Prismoda si, Zemljič!” Sun-Nebeške zvezde mi svetijo, lu- koma dvigne Horvat glavo s na mi kaže pot, kresnice me1 sena. “Kaj klepečeš in besedi-spremljajo ko da sveti v mojem; čiš, kar nima ne repa ne glave.
srcu njih sestrica. Splazim se do belega dvora, skrijem se, da me kdo ne zapazi in ne zapodi. In se zagledam v njeno okno
No, saj si sam povedal: luna ti je kazala pot!”
Zemljič si potegne z roko po čelu in zre, ko iz prelepih sanj
tam v podstrešju...” Zemljič' prebujen v Horvata.
umolkne.
Prepelica petpedika blizu ma-rofa, slavec poje živahne j e v grmičevju za hlevom, svetleje žarijo nebeške zvezde, ko da se je vzbudil v njih svetel spomin
Zakaj bi ne imelo ne repa ne glave? Lepo je povedal!” Geza govori prepričevalno, ko da mu je žal Zemljiča.
“Pomehkuženi so ljudje tam po Dolinjskem; plodila zemlja
Ko da so hipoma vsi zasanjali | jih je pomehkužila! Pri nas, po lepe sanje, se nobeden ne gane j Goričkem, ne mislimo na take
reči, ki vstajajo v mesečnih glavah! Da te ni sram, Zemljič, ki si mož!”
“Zakaj sram? Kaj ne sme siromak vsaj hrepeneti?” Geza se jezi na ujca.
“Hrepeneti po‘čem, kar nima ne repa ne glave!”
“Molčal bi bil!” meni Zemljič in naglo vstane. Nemir je v njegovih kretnjah.
“Zakaj ga zbadaš?” Verenu se smili Zemljič in gleda za njim, ko hiti proti hlevu.
“Oho, Veren! Kdaj pa si zašel med sanjače ko so Zemljič, Geza, Ivan? Oženjen si, sedmero dece imaš.”
“Zaspimo! ■ Še dobro ne zatisnemo oči, že nas pozdravi zarja!”
“Če smo že pri tem ...” hoče govoriti Horvat. Veren se zarije v seno in noče poslušati. Andraž spi.
Geza gleda v zvede, misli na Zemljičevo povest in ne more zaspati.
Ivan zre na zamreženo okence, za katerim spi Ilonka. Tako blizu je, nekaj korakov je dotam, tako nizko je okence, da bi stoje in brez lestve pogledal skozi.
Ilonka spi za tistim oknom in je daleč, daleč, visoko, visoko in ne more do nje. Kako je rekel Zemljič. “Ko od zemlje do nebeških zvezd je visoko njeno okno...” Ali Zemljič je hlapec in Lina hčerka bogatega Dolinj-ca! Ivan je sin bogatega Gori čanca, Ilonka je hči kočarice in nima ničesar. In vendar... In vendar...
Ivan ne more razvozlati uganke. Spati ne more.
Zemljič se ne vrne na seno.
Trinajsto poglavje GEZA
Nepregledno polje pšenice žari v solncu.
Na široko podira Verenova kosa pšenico. Dve vežeta za njim snope, Ilonka in Anuška, pa ga komaj dohajata. O, delavec je Veren, da mu ga ni para med vsemi na vseh petih maro-fih! Pšenico še s posebno vnemo kosi njegova kosa, ko da jo priganja skrita misel.
“Da mu le ne navrže Rit oper nekaj mernikov pšenice, ko se tako žene! Le kam bi revež
•r
spravil toliko silja?” godrnja Horvat. Pot mu lije curkoma po obrazu.
1
What a lot A of ten-year-olds
are wearing this year.
Veren vodi košnjo, Ritoper kobaca okoli koscev, upravitelj se smuče okoli Donke.
“Poženi, Horvat, poženi!” priganja Ritoper. “Ali ne vidiš, kako jo reže Veren?”
“Ne morem! Starejše so moje kosti ko njegove!”
“Godrnjati pa znajo tudi stara usta s škrbastimi zobmi!” “Ne godrnjam, le glasno premišljujem, koliko mu navržeš iz dobre volje, ker se tako žene.”
“Koristno bi bilo i tebi, da bi se tako gnal in bi ti navrgel kakšno kilo! Želodec več pri hiši, kruha pa nič več! Mislim, da si lahko izračunaš, koliko manj dobiš pod zobe ti, ki si
nisi navajen pritrgovati.”
“Kako? Želodec več pri hiši? j Pri čigavi hiši?’” Horvat preneha s košnjo in zre Ritoperju v oči.
“Kosi! Kaj počivaš?”
“Povej! Ugank ne rešujem rad.”
“Kadar so v škodo tebi, seveda ne, kadar so v škodo meni, pa rad! Zemljičevo uganko si tako lepo razvozlal, da mi je pobegnil.”
“Pa ne da bi moral čez zimo hi’aniti Zemljiča? Povedal sem 1 mu le, kar je zaslužil s svojim i govorjenjem. Kdo je mislil, da radi tega pobegne!”
“Ali ne bi stopila v senco, da se domeniva do konca? Vroče
Frizerski saloni, ki vas res napravijo lepše
_s4nJre Obuval
Thousands of children afflicted with Muscular Dystrophy must wear braces.
Muscular Dystrophy destroys healthy muscle ! and replaces it with useless fat. After 1 some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him.
Later, he won’t have the strength to sit
in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to
feed himself or even turn over in bed.
HiS weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely , survives maturity.	1
Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these braces every day. That hope lies in MDAA’s massive research program.
. Only your contributions keep it going.
Give generously.
Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up.
Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019
TRAJNE TREPALNICE
Bodite ljubke, očarljive, privlačne!
Najr.ovejša lepotna senzacija. Dolge, očarljive trepalnice, neod-stranljive ne ponoči ne podnevi, da bi puščale prazen izgled. Nihče ne bo vedel, da so umetne.
Originalna aplikacija $15.00 Najkrasnejša in najbolj hvaležna lepotilna novotarija. Vesela senzacija, katero boste stalno uživali.
Individualno nameščene k vsaki vaših lastnih trepalnic v samo 30 minutah, postanejo del vas. S priložnostnim nadomestkom trajajo za vedno.
Nadomestek za vsako trepalnico .25c. Poskusite čudovit občutek, ki ga ima žena, ki ve, da je vedno privlačna, zaželena. Pokličite nas za nadaljne podatke ali za sestanek, da vas postrežemo s to lepotno skrajnostjo.
TRAJNA KQDRAKJA
Potrebna opora za najbolj laskave pričeske
Vsaiko $15 kodranjc Vključno pranje, iz naše velike, polaganje in sveže zaloge	striženje
$5.95
Tudi fini, suhi, sivi ali paoblema-tieni lasje drže naabolj zahtevne pričeske. Trajna kodranja znamk LOREAL, HELENE CURTIS, ZOTOS, HIBNER - plus naša 30-letna zajamčena. odlična skušnja! Pokličite nas za pojasnila, kako bi izgledale na.PenSe!
HELENE CURTIS NENAVITA TRAJNA!
NIČ NAVIJAČEV, NIČ TOPIRANJA, NIČ VLASNIC NIKOLI VEČ! Osvežite jo v hipu z vlažnim glavnikom!
$10
Umivanje in polaganje
Vse najnovejše in najbolj očarljive pričeske, elegantne, vsakdanje in enostavne. Naši nadarjeni stilisti vam jih perfektno izvršijo. Nekoliko več za dolge, fine ali grobe lase.
$2.45
Re*. $3.50 do $5
v skoro vseh salonih.
Slovita $20 Vita Creme TRAJNA $7.95
STRIŽENJE $1.95 BARVANJE IN POLAGANJE $5.95 ČESANJE LASULJ $3 NAPIHNJENE PRIČESKE KOSMATENO STRIŽENJE
BELJENJE -FROSTIRANJE ZGLADENJE BOČENJE IN BARVANJE OBRVI O D ST RA N J E V A N J E
OBRAZNIH KOCIN (Z VOSKOM)
ROUX	Pet., sob.
BARVNI	pred praz.
PRELIVI 50c več.
NA VZHODU
c 408 Euclid Ave. 2nd fl. 781-3161
NA ZAHODU
O Opposite Southland, 845-3400
•	Opposite Westgate, 333-6646 O North Olmsted, 777-8686 e Parmatown, 884-6300
•	Elyria Midway Mall, Elyria 324-5742. Loraii. 233-8020
POSLUŽITE SE NAJBOLJŠEGA POSEBNO ŠE, KER VAS STANE MANJ!
o Southgate 5399 Warrensville 663-6346 C Opposite Eastgate, 449-3435 d Severance Center 382-2600, 382.2569 ft Shoregate. 944-6700. Lake Shore Blvd q Mentor, 255-9115, Next to Zayre’s
je na solncu.”
“Povej, kaj je z želodcem več! pri moji hiši?”
“Daj mi koso! Ivan te preteče, ali ne vidiš7 Ko te poprime veselje do košnje, mi povej!”
Ritoper hoče po sili iztrgati Horvatu koso iz rok.
“Kaj pa začenjaš, če nočeš povedati do konca?” Horvat ne da in ne da kose iz rok. “Mariška, tvoja sestra, se je
vrnila iz Budimpešte!”
Horvatove roke odpovedo. In Ritoper ima koso v rokah in mora kositi, če noče pokazati, da mu je bilo rvanje za koso le šala.
“Mariška, sestra, vrnila? Kako...?”
(Dalje prihodnjič)
------o-----
'UDJUllAJ l tt SLOVENSKE TRGU Vi,*
mm HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway
Maple Height«
Naznanjamo, da bomo odslej nudil! kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina.	Se priporočam«.:
HOČEVAR ia S1H0VI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912

'^psu
sl
K
I
*
I
I
1
P
fiS Draga nevesta!
šz
I?	Poročni dan naj bi bil najsvetejši,
p	najveselejši in najlepši dan
p	Tvojega življenja.
'|5 Poročna vabila, s katerimi boš p povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so f2 na j večje važnosti.
Vg
‘čs	Poročne predpriprave zahtevajo
ogromno časa in skrbi.
S
I
p
»ižr
$
S?
I
n
a
Is
m
i
1
i
1
I
§
1
S
|
P
P
i
i
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejsih || katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, sžj papirja in črk.	||
I
Naše cene so zmerne, postrežba <
1
Na svidenje!	^
AMERIŠKA DOMOVINA g 6117 St. Clair Ave.
g	Cleveland, Ohio 44103 fj
is
1914
1970
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE, MAME,
hčere sestre in sorodnice
FRANCES GLAVIČ
rojene KOTNIK
Rojena je bila H- julija 1914 v Clevelandu, svoje blage oči pa je zavedno zatisnila dne 16. marca 1970 v Floridi.
Pozabili Te ne bomo vse do konca naših dni, v srcih bomo Te nosili, dokler nam življenje tli.
Spavaj mirno v tihem grobu,
Bog Ti večni daj pokoj,
Upamo, da v svetem raju združimo se spet s Teboj.
Za blago pokojnico žalujoči:
HENRY GLAVIC, soprog,
HENRY GLAVIC, sin; HELEN, poročena BASSELL, hči JEAN. snaha, JAMES, zet,
FRANCES KOTNIK, mati: MARY KUHEL, sestra. JAMES, vnuk in OSTALO SORODSTVO.
Brandon, Florida, Cleveland, O., dne 15. marca 1971.
OTROCI OSTANEJO OTROCI! - Ko razjezeni borci za enakost in pravice katoličanov na Severnem Irskem de-m.onstrirajo, se fantiča zabavata po svoje v med prejšnjimi demonstracijami in nemiri uničenem avtomobilu.