BRIGADIRJI PO 40 LETIH
Gradili progo, kovali trdne vezi
Slovenskl brlgadlrjl, kl amo pred 40 letl gradlll progo Brčko—Banovlčl amo se maja apet srečall v Brčkem. Kako so takrat dožlvell progo amo se pogovarjall 8 treml našlml občanl. Za vse trl Je blla brlgada nepo-zabno dožlvetje, kl Jlm \e oatalo v trajnem spomlnu.
Milica Černe: Delovni polet me spremlja še danes
V Brčkem sem bila s IV. Ijub-Ijansko brigado, ki so jo sestavlja-li dijaki tedanje poljanske gimna-
zije in srednje tehnične šole. De-lali smo v Bukinjah.
V Bukinje smo prišli ponoči. Čakali so nas veliki šotori. V šoto-rih so bili skupni pogradi. Name-sto žimnic smo imeli posušeno praprot, preko katere si pogrnil deko. O blazinah ni bilo govora. Prvi dan smo na ryivah, kjer naj bi tekla proga, pulili koruzo. De-ževalo je in bili smo blatni, da je bilo joj. Nato smo začeli z odko-pom zemlje in trasiranjem. Na trasi smo delali po 8 ur dnevno. Po kosilu smo malo počivali, nato 80 bila predavanja, priprave na fizkultumi zlet, pisanje za stenski časopis, pospravljanje šotorov, čiščenje tabora.
Disciplina je bila zelo velika. Bog ne daj, da so našli fanta in dekle v bolj skritem kotičku. Po kazni sta morala takoj v Ljublja-no. To pa je bila največja sramota, ki je lahko doletela brigadiija.
Za mene so bili ti dnevni en-kratni. Kako smo si pomagali med seboj! Če ena četa ni zmogla dnevne norme, je priskočila na pomoč cela brigada, tako smo do-poldne opravili svoje -delo, po-poldne pa še pomagali četi, ki ni zmogla norme. Oba meseca nas je preveval tekmovalni duh. Ta duh in ta delovni elan sta tne sprem-
Tjala vse življenje. Družbi sem ho-tela nekaj dati, tako kot so nas učili v brigadah.
Ljubica dr. Brus: Vode smo dobili eno menažko za ves dan
V  Brčkem sem bila z II. Uub-Ijansko brigado Majde Šilc. Se-stavljalo jo je mladina tedanje če-trti Vič-Rakovnik in sredrge teh-nične šole.
V živinskih vagonih smo se pri-peljali   do   Slavonskega   Broda, kjer smo presedli na ozkotirno že-leznico. V Bukinjah so vse briga-diije ostrigli, fante kar na balin, nato pa je sledilo v posebnem šo-toru »zapraševanje«, to se pravi razkuževarue proti ušem, ki so prenašale pegavi tifus, ki je tedaj v Bosni množično razsajal. Zato je bilo tudi absolutno prepoveda-no piti vodo in jesti slive, ki jih je bilo okrog nas vse polno. Naša trasa je namreč vodila skozi ne-pregledne slivove nasade. Kar za-misli si, kako ti je bilo ob srcu, ko ti čisto izsušenemu od vročine zrele slive bingljajo tik pred no-som, ti pa jih ne smeš utrgati. Tu-di za tak prekršek si šel kazensko v Loubljano.
Neko noč je divjal silovit vihar, ki je podrl oba šotora. Vseh 250
brigadiijev je ostalo brez strehe in tudi brez vsega, kar so imeli. Vo-da je odnesla vse.
Brigada je dala nasip in usek. Izredno je bilo razvito kulturno živjjeiye. Brigadiiji so vsak dan izdajali   stenski   časopis,   pisali
dnevnik brigade, prirejali kultur-ne večere, kjer so se srečevali z drugimi brigadami. Delali smo v izredno težkih pogojih. Vodo so nam vozili s cisternami. Vsak bri-gadir jo je dobil za ves dan le eno menažko. KJjub temu smo delali z izrednim zagonom in elanom. Otf' koncu nas je 6 brigadiijev prejelo udarniško značko, kar je bilo naj-višje priznanje za brigadirja. Na to sem ponosna še danes.
Dušan Žilič: Lep spomin na našo mladost je to
Na progo Brčko-Banoviči sem odšel s I. ljubljansko brigado To-neta Tomšiča. Nastanjem smo bili
v bližini Tuzle, 600 metrov od Ma-jevice.
Delali smo na nasipu pred ma-jeviškim predorom. BHi smo tri-krat udama brigada. Kako ponos-no smo prišli v Loubljano, kako strumno smo korakali po Ijub-Ijanskih ulicah! Pozabljena je bila neznosna avgustovska vročina (36° v senci). To so najlepši spomi-ni, to je bila naša mladost.
Še sedaj ne morem veijeti, kak-šen delovni polet je bil tedaj v nas. Tisti, ki so vozili samokolni-ce so že do konca izmučeni odpe-ljali poslednje kubične metre v delovni izmeni, pa so še vzklikali: za Tita, za partijo. Nalagalcem sa-mokolnic pa so vpili: daj hitreje, danes moram potolči rekord Jan-ka, ki jih je včeraj zvozil 370! Če-stokrat sem v tej vročini imel ust-nice tako suhe, da še sline nisem mogel požreti.
Tovarištvo takratnih dni nam leta, ki hitro minevajo, še danes niso vzela. Lep spomin na našo mladost je to!
Z BRIOADIRJI SE JE POOOVARJALA Tatjana Pust