Razprave 
GOK: 1761 (Betula pendula): 174.7 (Picea excelsa in Abies alba) : 497.12 • 05 (Snežnik) 
Breze v okolju gozdov smreke in jelke v snežniškem pogorju 
Birch tr·ees in the Norvvay spruce and European fi r forests' surroundings in the Snežnik 
highlands 
Izvleček: 
Košir, ž.: Breze v okolju gozdov smreke in jelke v snežniškem pogorju. Gozdarski vestnik, št. 3/1998. V slovenščini s 
povzetkom v angleščini, cit. lit. 16. 
Razprava obravnavana vegetacijo na rastišču breze v snežniškem pogorju. Obsežneje obravnava breze. ker se 
morfološke razlikuje od navadne in puhaste breze. S primerjavo z z.nanimi srednjeevropskimi brezami in mortolaško analizo 
po uslaljeni metodologiji ugotavlja. da zavzema intermediarni položaj med obema brezama in se s tem približuje karpatski 
oz. muritijevi brezi. ki imata veliko morfološke variacijsko širina. Morfološki videz povezuje brezo z njenim rastiščem; 
nakazana je introgresijska hibridizacija breze v tesni povezavi s suhim rastišCem v okolju ekstremno visokih padavin na 
meji visokogorske in subalpske stopnje . Potrebno je nadaljnje raziskovanje in razširitev proučevanja brez in njenih rasti~c. 
da bi dobili pregled nad vrstami naših brez in povezavo med oblikami brez in rasliščnimi razmerami. 
Ključne besede : snežni~ko pogorje, rastiMe breze. vegetacija, oblika in vrsta breze. 
Abstract: 
Košir. ž.: Birch trees in the Norway spruce and European fir forests' surroundings in the Snežnik high!ands. Gozdarski 
vestnik. No. 3/1998. ln Slovene with a summary in English, liL quot. 16. 
The article deals with the vegetation in the birch tree natural site in the Snežnik highlands. The birch has been dealt 
with in deta il sin ce il differs from Betula pendula and Betula pubescens from the morphological point of view. By m eans of 
a comparison of the known Central European birch species and morphological analysis according to the methadolagy 
practised, il has been established that its position is intermediary, between both birch species, thus approaching Befula 
carpa!ica or Be tufa murithii, which evidence high morphological variation breadth. The morphological appearance of this 
birch is related to its site and the introgressive hybridizalion of the birch is indicated, closely related to a dry natural site in 
the environment with extremely high precipitation rate , which borders that of high mountains and subalpine region . ln 
order to gel a survey over the species of Slovenian birches and the relation between birch forms and site condit.ions 
further detailed research of birches and their sites will be necessary. 
Key words: Snežnik highlands, birch natural site, vegetation, birch form and species. 
UVOD 
INTRODUCTION 
Pri proučevanju gozdnih združb v osrednjem delu snežniškega pogorja, 
ki je bilo po umiku ledenika glacialno preoblikovano, smo naleteli na osam-
ljene breze, ki po svojem videzu odstopajo od navadne in puhaste breze. 
Naseljujejo ekstremna rastišča na karbonatni podlagi, kot so skalni vrhovi 
in g!acialni ali tektonski narivi skal in blokov, ki so obtičali na izpostavljenih 
vrhovih, v neposredni soseščini združbe Sorbo - Abietetum ali Calama-
grostio (variae)- Abietetum in še ekstremnejšega rastišča združbe Va/eria no 
tripteris - Piceetum. Take rastiščne razmere je bilo težko uskladiti z dose-
danjim poznavanjem rastiščnih zahtev obeh naših brez. Ker je breza po-
memben člen v postglacialnem razvoju naših gozdov, smo ji posvetili nekaj 
več pozornosti . Ob koncu zadnje ledene dobe je namreč breza vodila 
ponovno poraščanje z gozdom. Ob umikanju ledeni kov se je oblikoval pas 
svetlih subarktičnih brezovih (ali brezovo- borovih gozdov), ki so značilni 
za srednjeevropsko pozno glacialno obdobje. Pri tem je verjetno puh asta 
breza, kot toplotno manj zahtevna vrsta, prehitevala navadno brezo pri 
osvajanju rastišč. 
GozdV 56 (1998) 3 
* Dr. ž. K., dipl. inž. gozd., 
Turjak 34, 1311 Tu~ak, SLO 
13 1 
132 
Iz razši(jenosti eurosibirskih brez nam je znano, da se areala navadne 
breze (Be/ufa pendula Roth) in puhaste breze (Betula pubescens Ehrh) 
prekrivata. Razlika v arealu je zaznavna šele na severni in južni meji njune 
razširjenosti. Medtem ko 8 . pendula seže na južni meJr do Elne na Siciliji, 
se 8 . pubescens ustavi na južnem podnožju Alp. Posamezna nahajališča 
so še v Ligurskih Apeninih ter v hnbovju okoh Parme, na vzhodu seže še v 
južne Karpate in na Balkanskem polotoku v gorate predele Srbije in črne 
gore. 
V sosednjih deželah NemčiJe, Avstrije rn S vice je 8. pubescens razši~ena 
v nižinah rn sredogor1u ter sega v predalpe, v alpske doline in v subalpski 
stopnjr Visokih Alp pogosto do gozdne meje (Fomogletscher v Oberegadinu 
do 1.950 m. Taschachgletscher v severni Tirotskr do 2 200m). Tu naseljuje 
le silikatne substrate. Na ap neni pod lagi se pojavlja le lokalno. in sicer na 
substratu, ki vsebuJe manJ apnenca. Na teh rastiščih ima redko tip ično 
obliko in so mnogo pogostejše hlbridogene mešane oblike, ki po enem ali 
več znakrh spominjajo na B. pendula. 
Ne glede na to, da je že Regler (1865) ugotovil da: »rod Betula prršte-
vamo k tistim težkim rodovom, k1 privedeJO raziskovalce v dvom, IJ. dvom v 
možnost, da bi tu naredili trajni red« smo v preteklih letih sistematično po-
iskali podobna ekstremna rastišča in dosledno naleteli na to bre.::o. Najpo-
gosteje se pojavlja kot osamljena drevesa. rastoča v karbonatnem skalOVJU, 
kr ga ni moglo povsem osenčiti okoli rastoče drevJe (Pleča, Čaša , Obramec, 
Požar). Le na dveh mestih· na Obramcu rn Požarju- se pojavlja pogosteje, 
ker se rz svojega pnmarnega rastišča spušča tudi niže na rastišče omenjene 
združbe smreke, ki je bilo v preteklosti očitno razgaljeno. V tem okolju do-
segajo posamezna drevesa breze zavidljivo višino, do 15m, vendar zaradi 
pomanjkanja svetlobe izgubljajo vitalnosl rn postopno odmirajo. Na izpo-
stavljenih skalnih vrhovih ln v pečinah. kjer so življenjske razmere izjemno 
težavne, ima kržljavo drevesasto rast in se obnavlja s poganjki iz korenič­
nika. Na takih mestih naletimo na odmrlo drevo breze, ob njem rastoče 
drevo in rzrastke iz koreničnika, ki bodo verjetno nadome strli sedanje drevo. 
2 VEGETACIJA NA RASTIŠČU BREZE 
2 VEGETATION INA BIRCH SITE 
Goli skalni vrhovi. bloki in neustaljeno skalovje pretežno iz kompaktnega 
apnenega dolomita 1n dolomita so le slabo obrasli z mahovt 1n lišaji (pred-
vsem: Torte/la inclinata, Ctenidium mol/uscum, lsothecium viviparum, Cla-
donia rangiferina, C pyxidala). V razpokah ali razjedah strmih skalnih slen 
so se naselrh rjavi sršaj, pozrdna rutica (Asplenium trichomanes, A. ruta 
muraria). sladka korenrnica (Polypodium vu/gare) in smrdljička (Geranium 
robetrianum). V razpokah na skalah se je ugnezdil Senec10 squa/idus. ki 
ga sicer ne zasledimo nikjer v sosednjih gozdnih združbah. {Ta skalni grint 
~e ni zanesljivo določen, ker ni zaznavnega neprijetnega vonja listov, ki je 
sicer zanj značilen.) Zeliščna in grmovna vegetacija je skoraj izključno 
omejena na vmesne prostore med skalami, ki so le delno zapolnjeni s 
surovrm humusom in prhnino. Tu imata večjo pokrovnost in stalnost jesenska 
zlata rozga (Solidago virgaurea) in lepki osat (Cirs,um erisithales). 
V grmovnem sloju je redno prisotna z večjo pokrovnostjo kranjska 
krhlJi ka (Rhamnus tala x). Našo posebno pozornost pa pritegne sibirski brin 
(Juniperus sJbirica), ki ga najdemo v tem okolju daleč od njegovega strnje-
nega areala. 
Ocenjevati d revesni s loj je veliko težje. Rastišča , ki jih porašča breza, 
so površinsko skrajno omejena na le nekaj deset kvadratnih metrov ali še 
GozdV 56 (1998) 3 
",.r4 Boo;A raur lu ~mezi'O alo Ic v mar>ti• sKvP'r.l Ras1l&č! Z3$1ora 
• 11.-w<~ ~. u_.,• • ._...c!N okolo<.J llld:ufbl smreke ~'1 ,elKe 
~«0111'194 use<>tenja se bren P<>QOIIO obnavlja le v neposredor 
blttr<'• P•,..," korenltnoh olo korenoruklh pogon1kov ln 1~ "" tako uresn1e 
"""'r.w~u JlOIIOSCO vKlteoelna. Tak~no rut POvezujeJO "~~alon bvlor1o 
1 
IJ'3bi'o•lto karpatA~e br11ze N' klor."- breze smo r.Dicteu ro v enem 
pti~N'" , .• e<)lno neka) v.t,. povliinl nrocenoze .• ,., ,. pnsolen ludr srbrrakr 
brin Na Qdmnlh detllill 1• PO<J0$1~ te vrdnn hrt lova gobo 1 Poploporu~ 
batv/Jr.:,S !BUD ex Fr Karli). 
Na tem :aslr!tu breze 5t pOjaiiiJOiO h dnJOD drevosnt vrsto ki nn~azu. 
)elO inrC'arn& ra.M/.M Mzmere. P~leg llBfPOQOIIftiA~ • rtrr eklloo lu A•PQ-
samrcno on uazlrl:no stalnosqo prrsolnr mokovec jerebika (Sorllusllrio on 
$. auwpJ~a). lipa, (rodke1e llrpovec ( Ti!m pl•lyp!JVI/r).< ( t:OrrjDID\, gorski 
bre•t ll)lmus scsDra). gorskr1avor (Acer psoudopla!DIIrJ~· •. !IBO !Tntvs bo 
ccalai r. ruci že 1elka {Ab1•S 811JB) 
GIYliOVf\<:1 •n ze!,~čna vegeraCIJil $kupno ne pol.;d ... ata ve~ kot 1 O do X. 
odslotkc,.., povr~ine drevtJsnl &lOJ te •r.otno trahr,an 1n poknva nskaj nae 
60 oosrolkov povr~rna. l 'T1ahavl skromno PO~ fi lO S~DIOV)t on Oof'f\;111 gCIIt 
petire r.b opisani vogeladjski sestAvi dn1010 CCIOlrl• PO\I'"n' .tnlleAI i.atel· 
nega pr.•aščan,a z gozdom Podrobnejlr pogl•d v telnrno vagel&e•lol<o 
sestav" tell fi;ocenoz •an ko pov'Zamemo r% fitoconolotke r.l>elttP< IIOQh t 1 
2.1 Koeficient podobnosti fl1ocenololklh poplsov 
2. 1 s.milanty coefficienl of plani tnvenlones 
Fll:.,cenozo n.a lem ra!itl~fu smo Ultasno po.rneno'<iili kat~ u.ad!J 
Bewtn' · Prcea abies da ;>rrdotlllr popiS<! s w di\Jglh 'anlja~ b•eu 
Povr, rne popi sao ih ploskev $0 llj<!<'lnO "''ljtiNI Čop. av ID k<Htflt:lent po-
dobnosti (n<'d popisi v dobrem delU VI $jo od 60"' tPO Sc.er.,..."., • 6J ,..., 
JO le t•oba prrdobtu še dooatne popose Ul u-•ev polo!.o,. 11 fr10<»nc>u 
2.2. Ekološki spek1er 
21 Ft.ological spectrum 
RA<firnsk<'wsl: vfrtoce-slu ta!>el ""'~v-....".,. 
po k•tenh Je podan tudi ekološki spekler ~ b<eu Iz~ tal1ko 
;>ov;amern~ •Oa goe na vseh po:>prsa<W'Ipc>.'drna/t .<al!!ID poda!Jr.., rasmtne 
ra2me·~. ""Mar je nalea2<'f'>.' poskocn:> l'"'lltfŠe"3"tl' sušno6rr ra~a., 
2 3 • s & 7 
3 
• 
s 
6 
7 
8 
& 
... 
o 
'2. • 
' ,. 
< 
~ 
3 
. eo.go 
•~ao 
asc.;ol 
05<l·60 
1140-.501 
1 l''" 1 
S.m.~ttt<, C(;ltffof'W",, ot 
liUMI!fS ~ ro$.,"..,.,., 
at!Xl')'dP:n~· 
tl) 
l(oi;ir 2' Bre>ze 'okol u g ... LtL.v ~rnre~e n 1el~.to v sm:ln ~~em cogorJU 
---- --- -------
G'č!h<or. l E.<oloSki spekter po-
pisav sladija Betula x - Picea abies 
Grapll 2 Ecologica/ spectnJm of 
surveys of thA Betula x - Picea 
ab/es stage (Ure sequence of sur-
veys by a phyto-coenotic table) 
134 
----zakisovanje tal s kopičenjem slabih oblik humusa. Prevladujočim vrstam 
zmerno suhih rastišč in svetrh rastišč se pridružujeJo vrste z razmeroma 
veh kimi zahtevami po trajni vlažnosti Za to poskrbiJO izjemno visoke pada. 
vine in padavrnska voda , ki se preceja preko golih skal ln se zateka v razpoke 
s humusno posteljico. Ta kot goba dolgo zadržuje potrebno vlago za razv(!)j 
praproti. Po drugi strani pa poleg nevtrofrlnih vrst ž~ uspevajo acidofilne 
vrste. kr uspevajo v prhninrrn surovem humusu. ki nastaja in se nabira med 
navaljenrmi skalami zaradi zadržane mineralizacije Kratko lahko označimo 
ekološke razmere na tem rastišču kot suho rastišče v okolju ekstremno 
vlsokrh padavin na mejr visokogorske in subalpske stopnje. 
)t ~ 70 r 
>"' 60 .... 
): .. 50 
~to .. _ 
c: c:: 
~! 30 
1! 'a 20 
:;!e> 
~~ 10 · 
o 
la lb 11 111 IV V VI 
Zolo suho 
~xtrttmly dty 
Mokro 
Wet 
~ 
2 3 
Nevtralno 
NttutJal 
5 
3 SPLOŠNA MORFOLOGIJA IN ANATOMIJA BREZ 
3 GENERAL BIRCH MORPHOLOGY AND ANATOMY 
-+-1157 - 2 161 -l>-3 156 
--4 145 
- v- s 144 
--6155 
6 143 
Breza, ki naseljuje ta rastršča, se morfološke in anatomsko razlikuje od 
navadne in puhaste breze. Da bi dobili čim popolnejšo podobo o morfološ-
kem videzu breze v snežnrškem skalovju. smo poskušali pridobiti listje, veje 
in plodove čim večjega števila brez v tem okolju Nalogo je oteževala 
raztresenost še neznanih (mikro )rastišč breze nil obsežnP.m ter; toriju, skraj-
no težko prehoden teren ln težak dostop do vej zaradi visokih drevesnih 
krošenj. Tu obravnavamo material, ki smo ga zbrali z devetih dreves na 
šestih :akacijah (Obramec, Požar, Pleča. Čaša, Sladka voda in Grajševka). 
3.1 Primerjava z navadno in puhasto brezo 
3.1 A comparison with Bet ufa pendula and Betula pubescens 
KrašnJa breze snežniškega skalovJa je široko razpostavljena, s tem 
spominja na puhasto breze. Kjer jo utesnjuJe okoliška drevje, se krašnJa 
metlasto prebija do svetlobe Vejice so togo pokončne in štrfeče kot pri 
puhasti brezi, včasih so pri vrhu kratko previsne. Poseben videz daje krošnji 
drobno listje, na daleč ovalne oblike. Skorja debla Je v spodnjem delu grčava. 
temno srva z rdečkastimi razpokamr rn sega nekaj metrov v višino debla: 
porasla je z ma hom in lišaji (Hypnum cupressiforme, Brachytccium ve/ufi· 
num. Cfadonia rangiferina). 
Lubje debla je belorumenkasto ali sivo, lubJe vej glavne razvejitve J6 
belorumeno, ki prehaja na spodnji strani v rdečef)avo do temno rjava barvo. 
Lubje ostalih vej je qavo do temno čmorjavo, ki prehaja na zgornji strani v 
sivo barvo Mlade veje so svetlejše in le redko slabo puhaste ter z redkrmi 
smofnimi bradavicami. ki jih pri puhasti brezi pogrešamo 
Listi v osrednjem delu veje so trikotno okrog/asti, na kratko priostrenr, 
redko top1, le malo daljši kot so široki. pogosto so tako širokr ali širši. kot so 
GozdV 56 { 1998)3 
1 v tem Y! tud• ra711ku)etO n<t '"'o' ounaste hf•ze. "' 50 ""'09~"'' dol~113h o•• ~· Velikostl.stne plo,,.,. teh oslOv le med 2 "' 5 Cli' dol l.,. 
ft tift>* ""' crevi~!O dtobnt ltJo te P<>vt><&Mlt llellkost 11$10• te oil Ol 
~011 Stohl ~tM!jOIISia se • tzl~<uteod pu...we tnoc --Otta 
lJIII'I p~n>tov"' •edno ~ ' ~ 1~. w fi!IU"'"f'f n.1 
~ t••LO t..>~ 16n plol.<r" It~ >'lllnill,. 51)110v u. Mt<~,.". 
ao,. ~'" ~-<12tllun ~'""'.-.o"'- zaoolie,.., rtOtll<mtmll '**"' I)IYP"~"' -..no iiiii/ČHIO L "'11 h ~OOIC:II<Sta ;8 •on.e-.nt 11• VIOJ 
~ V lo."" poe ..uma otA! kO e><I\Uie l>te:o, medtenl kO SO Usli nt•&dnt 
(IIC1t •IY'"""' zdol90 pogosiO~>alltan Uj)OQnjeno •onltO. pa.ptrnatotMkt 
,. Zli"'"'"''"' s•-.dett se. na spcxln, 'vttlete zl'len• Lontjl n kQn·C• t•s~ 
navadne " eu p konka.ma. le redko rav'a 
LtOCn> m1>1c ~&kome mo ai grObo . .Us•n en~"'mo pogosto lud• d•otno 
~· 1l> ~ait no Pf&hodnoollli<O "*1 navadno •11 puhaslObrOU> Ll$1nt 
1*'1' zryomto/1 •n osredn.ilh '"'"" 00$"1)•1" pOiov1c.o dolttne kliN p~Qal. .. 
( 1 oa 1 8 ""'" 'oo b<ez .-n oradt·< ZooM,a w•n 0$10\ Jii *"""'JU 
., 1,.gtn< " ... "" s:>Od""' stran 1" ~ u.o ~ Ufll\l Po 
113"' k,:;a,. ~ :10;1\Ha '"' na"/3CII'> (;<~2 l tl oo '~godili"'~ 
IJoJO"'' WICUA z cliMČI> smolO ".".",tate ...,.,. motne ~" ., pogo&l<l 
~·•••'"o oot"' s~ .. b so po~, s:~,.."""'~ l "'.....,bet~~> o.: 
,_", , . ........ .mcM ....... lhtSU<Int w. ... ~ ", P""ll~ &Quh, •• 
f1011Mi.1 Naoepe l....,e .boe n~ SPO<Jn!' wtno '"""" ont~o ~ hrM ro-•· 
...".ce ne<:~tetn '-.o P'• Ol,l'lasu treZ.t iZta.b!O tlSIOQatO Ra:·1•t1 llb so skor,. 
""""*.:.ml gol• 1ft lstne ltle OS"''a!O famotule V lom se riUIIkuJ" od 
puhz>"O bt&ZO ln SI rnhhl.uje na•ll<!nl bctll '•thlct ttzi .. '>Q\1 medloSt• pO 
oblik• '"vo!! tk OSli nt 4st&l!'l C•evesu )e ZII.X.Inoit ten D<ez 
Ltsto• 1'4'eJJt ln mlodt pog:•ntkl '10 zelo •azl~tJV> dlako" •• lm.>IU lf(MIII!I 
ogot•t~ •ot pn nav~Unl t>rtv fo.oll~d· pog&n)U ~.51 t.nntJti~ZV'fi!O so bolj 
gosto o1Likavo on dl~l\aVOII <10100 OhranjiijO ;>odOI>no )Ol oolane,c> dolg<> 
c.sa ounasb nJdt •cxin• POQanJI.• ~vaone b<eu 
L"kena httnon poplu,.,$0 l)avUS~ !lbdane s ktatklml •tllc(Jm•. ~·~J!Im• 
101"" OUIIa$ll bnll•. pQOI<• 10 ~~o 1<! ob ro!AII •" tm~l" v~o sm,>lnn 
<X:OcJg<; \01 .. znt(Wne za n<~·•acno bfezo 
J.2 Pumerjava rulltčnlll razmer 
} 2 A comparisoll ol St te condotoons 
N "'l\dN br ua na MOto •tt' ""'bolj """"' ., sunalll C•ll Ih ~ 3 .".,., >tnon Ul 
"' 141 ~auh s ~""""sto ~·suno .., 209 w • nt~"' ~ p 
"''QeTO W l!.ol ui>OQO 1 fNI'clnl ot\<aslo C·~•...c8 .. !lf"' li.,_,. trelJi 
oho: za tlo-et.om• ,., .., ...CI'IC CIOIIOO'"IO ~Mio~_., •z(r.)an h 
<rl>h·,.."" <~"' ~• ~ z.atcv-e SU00!1 I'OI\O'o.".O.t l.Ot~ld z 
9Qltb" 
"V>.lss.1 eoeu pout~ u ·u..,. f'leP'P"'-'0 ll'al/\1 da p,.,,~ ". 
::.,.. ~te' ltfWt · -otnn,-t.llllnO •iCI9'>"' < IAtm PQSP<'Wje rtl\q111SI..., 
"...,.te,a,o • ..:,., •.alno \'lagr;l T•o na<41~U)e moe-' '"' bilJ.,. Ika teina 
millr(WI\CI tla od r~YI"'Ir'loft 'wil \t gotO\i~, M $evtmJ se prdrul:t IMfekl 7na6lr\al 
JI~ 1kuptn.:l &SOCtiCit 1\tlor>Skth OrUOVih bin) Z Vaec"""m utlgot\OWm 110' 
H()lro - B~t(tJetOJm. 1n tudt 1.11 (drutbe lletufo . Ooctt<ttu,., ne dt~ltun 
tlovnal•h tloh z zos11)3JOCO 'OdO V gorah a~ •;ztlodnl S••OI>J• Evtopo ,e 
P<>Q0$1a pr9dv6em 1\11 viOOh h '"''Ph • l<ll\ltbt lycopoctoc A.'IIOOMI • ~­
t~.;m v ravtunah seh 1uJ! v ,en • ..,,. ror~"'" ~Qnr.p ~' IIM~'tK 
A!nel""'! ~ 'fl!\Odu ""Ml" St~ E .-rooe v te w • Dot•--~ 
9QWOYe tn na DOlO"<• DOti' 1 s Pttlus s,....._ ., P mupo ~ ~~ bau Int> 
lU 
Kos,· Z Breze v of~OIJJ ;.;ozdov smref.e 1 Jelke " ;n.::zmškem pogor u 
----------------------------~~----------~----------~~-----------------
Slika 1· Prime~ava listov brez: 1 -
B. pendula: 2a-i- B. pubescens x 
,D8ndula; 3j, k in 1 - B. pubescens 
Figwe 1. A comparison of birch le-
a ves: 1 - 8. pendula; 2a-i - B. pu-
bescens x pendula: 3j, k and 1- 8. 
pubescens 
136 
borovih gozdov jo najdemo pri nas posamično v združbi Vaccinio myrtilli -
vitis ideae - Pinefum sylvestris. 
Končno ima drevo določeno vlogo tudi v sredo in visokogorju ter tudi-v 
rušju na gozdni meji ali v borovi združbi na subarktični gozdni meji (Vacinio 
- Piceetefia). 
Po indikatorskem pomenu uvršča Ellenberg (1986) B. pubescens (?xx.-
. x.33') med .vrste, ki nakazujejo kislost tat. Uspeva predvsem na kislih tleh
1 
toda uspeva tudi še vse do nevtralne meje. Pogosteje naseljuje z dušikom 
revna tla, kot tla, ki so z njim srednje ali bogato preskrbljena. B. pendula je 
po indikatorskem pomenu domala neopredeljena (?xx-xxx) le glede zahtev-
nosti za svetlobo sta obe vrsti uvrščeni med pol svetlobni vrsti, ki uspeva ta 
najpogosteje pri polni osvetlitvi, toda tudi v senci. Drugi avtorji (npr. Hempel} 
navajajo, da puhasta breza za svetlobo nekaj manj zahtevna kot navadna 
breza. 
GozdV 56 (1998) 3 
F --3 pnmerJ3va z drugimi drevesastlml brezami 
~3 A a>""parrsoo wrtn other tree-like b•rches 
zaraa• pnoM~ave morlciO!~ih značii"OSi i breze sneioot kega ~kalov1a 
bO(nO OtJISall ' C druge dreve1as;e breze, ki r.D hJb-ndogen&gA porakJa tn Jih 
gbravna...-ar1~0 ko1 samostoj"e vr$te ali kOl podvrs-te .n s,.cer 8 Ciltpabe..f. 
S. pob!UC<Jf'.S $Si) munuv/ ln 8 0)1:1<Mf'IUIS 
8 ~f'iii'CA il e! K. on Wold. katpal•ko br'ozo p~amdzn1 sv~e-r1 1 dok&j 
e~zfilnc oDtJ~~t..,O!O Natho JO opiSUJe a okoltce barja Grnal · Mllrilze;, kJRr 
naJ bo 08s1~1a avtohtono s nib:>cJiza o•jo, kot Qm1 all grčavo robate dre·•o s 
1f!(l1110. rjavo IJO ')aVO rumenkasto skorJo VF!je 1n l1$li, nKl• v t•lruh ~uha/t. 
10 go~~ l <1 1" nekaJ nao oolo-oooro na~r~ L~tnl rob spotnol'lji"" navaono twezo. ~'\C,\t pe r-.azobčanost OOOJla- V ost:lb.tt znatrln0$bh sPQmtnJa na 
p<JII.SIO br tull Kot v"' taJ~ ~On$tantno 10 talilO opredeljena. Ne glede na 
10 , da Je vdl')etno n.astsla s f\tbrld iz~aio. jo zaradt lasmosfl obuwnava 'Kol 
samOSIOino vl\10 Karpats~t breze zato ne v~l,ul.ul" v s~uprno baslatd<W 
ist'W.C jo !lbtavru va ko! san'<ISiotno vts 1o poteg :><Jhasle ., ruovadne bre:e. 
He\'1'-"''avnava ~arpaiSko br'ero kot podvrsto. B pul>e&~ftfls sso car· 
plltK.d (\'llilldst. ol t<Jt ) on navo1a. da 1e pre••tno gnnilsl~ ODlike on redi<e1e 
<ltev•soe, oogostc 1e 1 do 2 (3) m visoka, z grča·...,m oeblnm 1n svetlečo 
~·lonllr,eno do od~rjavo SI<Ot)O Ml;xle vel~ (poganjki) so dlakave ln kmalu 
ogo~11o •Jeje &o .časih upogn)ftl18 10 obdane • I<Tall<IITI ""J'CA'A1I Celo4na 
oCio"" ~r:;:a ,e §.rol«> ol<roglll dti J,llOko Ol<rcogll;-rombočna li$1i so da~~. ltot 
!.ril. ""Jsdr pog0$10 na "odi na v<:lll pflo~tlenl rn 10 redl<o topi, ob onu 
11•nasr1 a•, l<"Okrotenl, na robu eHkri=\1, redkeje dvojno nažagen•. včasih tudi 
r.areza~>o natagani, 2.5-S :m dolo:JI. 2 • 4 cm (4.S) Cl!'. šlfOMo Ola~ice kmalu 
po~em odpadeJO el1 oslanf>IO il! ob !ilar •. Barva ~sta ,e rnoii>O zelena. LAIN 
pe<~~ :e ' ·'do 7 c:m <k*,l 
H•91 \ • S$7) pouoa~a. da VllroZilkcvatn. zna~l niso vedno enako jasno 
ralootnavnl Kot značilne OZI'ake omenJa predvsem !Jelorumeno du rdeč6 
kas lo tuo;e. nagnjenost k preotasnemu odpa:mn1u dlačic ln prooli1evanje ~ 
romba.;\1 osnovni obJ1ki 1610'- Ke1 se oojavt1a v ra~cl:tuh ~r&JU\ pose~no na 
~rovzhodu,JIJ poQ~ rn pre•'l3du~. ~J8 ~oi~!Uiras • .jan ranq 
podvr>IO Č49f'O• JO ve~"""' n•tlllia po ooltog••alp~r hobodiucqo 
Pr.Jatk, o ra:-:lll)f!nosu karpmske breze nakazujejo. da F)Ji;lll are al še n1 
~Ovolj preuten Po Hegiju je rntro;lsec.a v -.it i r.ah na vl~tnih ban3nski~ 
l&i\avah, pogOS.leJSa je predv$em na obati Sevarnega maqtt Raztreseno 
s.e 001avija ~e • \'l!.jlh leg<!h room~a sr~. pogostOj!e na \IZhodu. 
prOii lahodU '" pq3'h,a - tc<!~eje Po Nauru re •az~it}ena predv~em v 
MOM)cem VtSokngo'JU. v vet.,th V1.$1r.ah sredogorJa. redkf.Htt v ni~•nah '" 
oarpr· 
tllenberg (19861 obramava B. carpalica • oycoviensts, lori![ kol SlllOI1lm 
"n?.Vi>jd nfono rad•rjenost" Talro, kjer se ptiotvti kot poOIW S'~""'" 
"""""""""" ljClldu. Po) FournterJV ( 1961) (FtanQJ'I) naseljuje Slralovje v Alpan kol redka vrsta 
(RR • Drugače kol drugi aviOfll navaja za t\lflno značilnosl th.Ue . k1 so šir~. 
kot o:Mij~1 on goh VeJe on vej•CO so pcsevno ookontne. črnosrve enole1ne 
\1Cpce pa so d• ollno ·:lla~av& 
\10i<V1ru kalfl81$1.e br'ua ·~ol>ravnav~liUo.ir 9 m~IIJ/Iro Geud (18JO). 
l.&r rna veVka podo()no$ti z nfo Jn ,o zato r>e~atero avtol'}o (NathO) uv<šca1a 
'rokv.re velike vanabllf'lOsli karpats~e breze. l-legl1o obravnava kot podvrst o 
8 Qubescefls subsJ) muri!lm. Muri lijeva bre:zn !~ 1edko drevesast& (do 5 
no) t o~roglo·jajčaslimi prislljenlml ~sti . ki so pooos1o srr5r (do A cml kol 
OOiq1 LJsU so l QOtilf o11vn02elern l malo ra .. ?lfesMrm~ d'.abcaJm, ~paddj oreM<o 
13T 
138 
Kostr. Z. B1eze v okOlJU gnz:o:w mreke Jn jelke v sne_ž:n_i_sk_e_m_p'---o_,g,_o-.!...qu _____ _ _ 
svetlejši, skoraj povsem goli, ob žilnih pazduhah bradati Po KrOssmaruJ 
(1960) so listi najširši.pod sredino lista, grobo naža9ani s kratkimi PeClji. 
Kot rast1šča navajajo visoka barja v Alpah (Natho), v Svici v kantonu Wallis 
v Bagnes-Tal, kanton Waadt v Vallee de Joux, oziroma kot zelo redka 
(RRRR) v S2vojih. v skalovitem alpskem svetu (Fournier). 
Vendar poreklo muritijeve breze še ni razjasnjena. Nekatere značilnosti 
te vrste nakazujejo, da je pri njenem nastanku bila udeležena tudi 8. nana 
ker je bi la dana možnost ta kega k riža nja zaradi njene ra zši rjenos ti (NA THo 
1964 ). 
Breza na Snežniku ima po velikosti, obliki in barvi lista še največ skupnih 
morfoloških značilnosti s karpatsko in tudi z muritijevo breze, vendar se Od 
njiju lahko mocno razlikuje po rastni obliki (hab1tusu). Če upoštevamo veliko 
variabilnost karpatske breze, na katero vsi avtorji opozarjajo zaradi morto-
loških znakov (tudi v habilusu) in rastiščnih razmer. potem je naša breza 
na Snežniku še najbliže tema dvema vrstama. k1 pa sla obe blizu B. 
pubescens. 
8. oycov1ensis Bess., je grm ali drevo z gosto razvejano krošnjo. List je 
rombičen do široko rombičen in majhen (1 ,5 do 4 cm dolg in 0,8 do 3 an 
širok). Rob lista je pretežno enojna nazobčan. 
B. oycoviensis se zelo približuje navadni brezi, vendar jo obravnavamo 
kot samostojna vrsto iz istih razlogov kot karpatsko brezo. Vrsta je zelo 
redka. 
lntrogresijski hibrid B.pendula x pubescens Wmkler. ima številne oblike 
iz katerih je jasno viden prehod med starši. Značilnosti teh hibridov so 
intermediarne ali pa se približujejo balj enemu ali drugemu staršu. Zata se 
zajema vse te križan ce v isto skupino. Vendar ni izključeno, kot navaja Natho 
(1956/57), da bodo nadaljnja raziskovanja teh oblik pokazala, da jih je 
potrebno obravnavati kot samostojno vrsto, B.rombifolia Tausch (1938), 
kot sta obravnavani 8. carpatica in B. oycoviensis. 
3.4 Plodovi brez 
3.4 Birch fruits 
Pri določevanju brez se pogosto opiramo tudi na krovne luske plodov, 
in sicer na položaj stranskih krilc. Toda položaj teh krilc je priB. pubescens 
tako raziJčen, da sežejo celo v območje, ki je značilno za 8. pendula. Za 
navadno brezo je značilno, da so stranska krilca vedno štrleča na stran ali 
upognjena nazaj in nikoli obrnjena naprej. kar je sicer pogosto pri puhasti 
brezi. Natho meni, da se plodovi 11čistiha vrst brez dovolj razlikujejo, vendar 
jih ne vključuJe v morfološke značilnosti za določevanje hibrid nega indeksa. 
Osnovna značilnost stranskih krilc krovne \us ke pri B. pendula je, da so 
skoraj gola. široka in upognjena nazaj, medtem ko je srednje krilce tri kotno 
in kratko. Krilca semena so 2 - 3 krat tako široka kot eliptičen orešek in s 
tem dokaj širša l<ot pri B. pubescens, kjer so le tako široka ali malo širša 
kot ovalen obrnjena jajčast orešek. 
Krovna luska B. pubescens Je močneje dlakava, kar lahko najbolje 
opazujemo na celem p!odu. Srednje krilce je pogosto malo podaljšano, 
stranska krilca so navadno ožja, štiri ali trikotno zaokrožena, malo po-
maknjena naprej ali štrlijo na s1ran. . 
8. carpa/ica in 8. pubescens subsp. murilhiiimata stranska krilca krovne 
luske ploda trikotno zaokrožena in nekoliko nazaj potegnjena, srednje krilce 
je široko ali razširjeno. 
GozdV 56 (1998) 3 
Košir. Z : Breze v okolJu gozdov smreke in jelke v snezniškem pogorju -----8. oycoviensis ima srednje krilce plodne luske le malo podaljšano, orešek 
. pogosto malo razširjen.Ta vrsta je zelo blizu navadne breze in po skupnih 
18 
orioloških znakih ima mesto na robu svoje siceršnje variabilnosti. 
rn Plodove breze snežniškega skalovja smo lahko dobili le z enega drevesa. 
Slika 2 prikazuje krovne luske in oreške dveh mačic in primerjave z našo 
navadno in puhasto brezo Ljubljanskega barja. Na podlagi prime~ave lahko 
sklepamo. da imajo plodovi intermediaren položaj. S puhavostjo krovnih 
lusk 1n krajšimi krilci semen se nekaj bolj približuje puhasti brezi, z obliko 
ploda pa bolj navadni brezi. 
3.5 Anatomske razlike 
3.5 Anatomy differences 
2 3 4 5 6 
Anatomske razlike v zgradbi lista (prerez lista in spodnja povrhnjica) med 
navadno in puhasto brezo obravnavata Hegi (1957) in Natho (1956/57), ki 
pa za taksonomsko raziskavo niso povsem zanesljive. Večjo zanesljivost 
daje le izoblikovanje epidermijskih celic. 8. pendula ima manjše in so v 
primerjavi 2 njimi zapiralke še enkrat večje. 8. pubescens ima bolj grobo 
strukturo bistveno vecjih epidermijskih celic. večje so tudi celice zapiral ke, 
toda v primerjavi :z epidermijskimi celicami približno enako velike. Ugotovitve 
o anatomskem videzu spodnje povrhnjice veljajo tudi za naši brezi z naha-
jališča na Ljubljanskem barju. Za brezo na nahajališču Obramec, ki smo jo 
primerjali z brezami na Ljubljanskem barju, smo ugotovili, da so epidermijske 
celice tako velike, kot so reže, kar je sicer značilnost puhaste breze (slika 
3}. V primerjavi z anatomskim prikazom spodnje povrhnjice navadne in 
puhaste breze, kot jo je predstavil Natha (1957), lahko v primeru naše breze 
(Obramec) še dodamo, da so celice povrhnjice zelo neenakomerno okro-
glasto oblikovane, medtem ko so pri navadni brezi (Ljubljansko barje) 
izraziteje oglato oblikovane in vrstno povezane pa tudi manjše. 
3.6 Moriogrami in hibridni indeksi 
3.6 Morphograms and hybrid indices 
Pregled preko navedenih morfoloških razlikovalnih znakov nam dajejo 
morfogrami. Vanje bomo vključili podatke, ki jih navaja za glavne samostojne 
vrste drevesastih brez Natho (1956/57) in jih primerjali z mofogramom brez 
z Ljubljanskega barja in Snežnika (preglednica 1 ). Uporabili bomo 
Froilandovo metodo hibrid nega indeksa (HB). ki je delno modificirana po 
Na thu (1956157). Razlikoval ni znaki so navedeni v tabeli. Vrednosti za 
posamezno oznako so izbrane s petstopenjsko lestvico, in sicer tako, da sl 
kot ekstremi stojijo nasproti značilnosti puhaste breze (vrednost O) in 
značilnosti navadne breze (vrednost 4). Vmesne vrednosti se označujejo z 
GozdV 56 (1998) 3 
Slika 2: Krovne luske plodcv in 
oreški brez: 1-2 Befula penduJa, 3-
5 Betula pubescens x pendula, 6-
7 Betu/a pubescens 
Figure 2. Cover fruit sea/es and 
nul: 1-2 Betulapendula, 3-5 Belula 
pubescens x pendula, 6-7 Betula 
pvbescens 
139 
Pr~r 11 t ~ .rr.abl· 
""" :\1'11 .. • -";;111~ Cf\ai'BC[~ ... 
f.1odDk:llb ~rui!ltnolt! 
••• 
vred110stmr od 1 do 3. '·i Sota vseh uvrednotemh ra zlil<ovalmh zn;:tkOv dAJe 
vr~dnos( hjbrk1neg~ •ndeksa 
Med morfogramt navadne on puhasJe brez• ki jih podaja NRihO (19~1 
5 Tt, 11"1 n;U1m1 UJ brtt:-lt t llllb'ta.nsteega har1a ne mo remo ugo1ovill b1SI\Ieni~ 
•azjik Komet ~ven ,e odl<lon ~ Sfll<ln manj~~ lrpi~sb prr B .oubeaqn• 
To nam omogot.a nadaljnto pnmel)llvo sne truške breze z brezam• v Sredrtj 
Ew<C'I" 
Morphologk;. ch~tradfK;,,Jo5 
l BradO!.ice na nt ecf.h ~~~h 
W .._ (ln )'OOrlg btaoc:tiol. 
'1 f)MQ na mladil\ ~M 
H#a on )'OlP'Ig bral'lchN 
~ --­l<l'y.., .... • ce,... __ .__ 
T~ hW'~t ctlmltJ, ftllfr 
$. llbloo ... >g. ... .".. •""" -
T ri:b. aa V<~! vp andlcwtJi .ar ttatt 
6 ~t.11na-~~kiclrrtt 
Ve;t cootr.-st OD the Dftf t..r Pili 
7. Te1cshnllsta 
Lea/s te.xrure-
8. Oblika .. nva: u,,3 
l..ufJfl0$.1 /I.Jrm 
9. l.zd::&:ll'o'&nje •trans"" IOOt.W 
-SlapJng of ufe edg9J 
10. l.Jnp. n 'kootcfhU1 
l.Jne !OwW!INil'IJ 
11 Cer;iAa abilr.•lltta 
T-leolfMn 
rl, Olole....,V. ""'-
__ .....,._ 
13 S• ' t ~~ ---~ Oroot..q. 
80!'<-
15. Oblib.~· 
Tref!CYOIM\IIWII\ 
16 Vejeudnil'Q• nk'U! 
l.Ost~"O.,_ 
l llbtlctl>ll- • HB 
/l'tl!rld-x HO 
' .. (j (1 o ' ' 1 C: o ~ 1 
. ~c .t .O\J ~.t l0 1 oi14)1} 4 
•) 4 }l!~ lt Jll • )J~.)J~ 
1 3 ~ 1 1 u 1 :1 ,, ' Il o ' 11 o 1 n o o 
9 ) 22001JJ00 1 0 l t tl 1 1 
ID 4 :.! 2 j , 2 ] 
J ' ' ' ' ~ ' 1 
11 ' 3 .. Co o ' l • o O G o ' 1 1 ' ' 
!2 • J J ' 1 3 l 
t1.t. II Q.31 ~ .4 0 1) l t, tOO 1 
1S-~ 2 J:Ct01• c • OO •, 1 : o 1 
' • 2~0 11 .11J (I('1 111 1t 12 
6J 4l 5t " 11 li, 5$ 6'1 T S » 2S 2:9 M 22 22 27 3 1 
> 
~ j. ~-#.. · 1; / - " ' / .;c • •;;x . . .. • 
1 \ ./ '-. ·· -·: · ~.> :\x ·~ ·; -"":-.. . ') -:;:- •- >" -.. S~~t~ - ... a pet"tCU, 26 
." 6 • • '- ·-= · .. .:- . ..." ... ... 
f , , : ' /.· ' '• - c - . ~,-;:(1 ... ., • •• 1 
l 1 ' \ ~ •••• · .,... • ... - •• - ··-
'2 , '~· .,. ... "' ... $. r. - ------ "" "!tt-- ' ....., ' -----------· 
- - - - a fJIUOtu:..n. J 
0 Clll~tlt14t 
2 3 • s 6 7 8 9 10 11 12 1) ,. ~~ 16 
Morfo lot• • r.n~tllnottl 
ltl Ol phOJOgft: Ul•r ~~ri;~; 1!/l U 
v ll'orfogram za bteze- na Sne!naku S.m() noknlK!no vld)Ueltl tvdr breze. 
1111 knwe srno nalelell"" 2ara~y.lČ1h se lfavn,klh P" Gra1~vkl1n gozdnem 
robu v p01mr•t1~tu Slad~~ vooe 
1<1on(lm lndei'.S za br~2o sne1ni&k~a ~alovja j& v mejah od 22 dc l l 
la ..".Qdn()Sijn uvrSCa v vanabilno S1nno hibndnega 1nl1eksa B ca..-patJC• k1 
~ .t ~-x -x-x-x--x-x -x x-:~: -x-x-• · · X 
~ ·. " / .·· . . · 
• u c•Pfflc:• •o 
l '"""'"00,..,.1 u ~~~ 
~·I'Q~ bl014 OO~~I'IfiiAIN 
;.. "' 1 4 ~ krMid· 
r1.1t &t1lX'ftl1 ~ A:(Vrdr'l?IU 
NI Ih 
• 1" /S .. ~ .. Vtf ' ~ ~ ' /\. " "" "-:-: .·· " 
j~~.·~--~ 
_ _, -4 ,..""" ... a..-... " 
---B M n t'Y"'ft,..\1' "' 
1 2 3 ol 5 D ._, 8 9 10 l' 1? Il ~· 115 t6 
Wll)r foln"k• z:roai!dn o$11 
Morphologir. Ghar ac..retJSlJc.s 
1n v me!<lh HB = • do 2o ob socer o>ajp09QSIO~I \ll'&r:lnoso HB • 11 S 10 
v•Nlnoslj<> J• HB br11ze s Sne.!mka znatno pod spodJ1"m lnle<valam...,. 
~QiiO oOsil B oendvl• (2bl s HB ~ 62 oo ~.} 1e1 s wn •ud• POd h.b'IO""" 
.. lo\ 1om 8. oycov•MSJ$ s ><B = 51 B. putoesr:ens 'P'e-4.>0\J~"' '-ks· 
nur nc:tek&om HB = 4 1ma tntervalnc w~ti od HB; 1 oo 19 Iz gaftkona 
, • • 1 
• 
"'-·~'l-.. / • ...._ . --lJ <.:.. .... ? ' . ....,. 
... )(.... .......#>.'/ ' · 
1 " '4 11 •. ) u ,. 1\ 11 
Morloloi h u'.Kinou.l 
lti(Npno/OfJIC'I t c~r•ct.",'Slln 
6 '"' raZVIdne """lolc!ke zrBUnos• na~.n on sreon,eewoosklh c;oz pa 
<.llerrh M u-.ntaJO • Ot'le"l""' ~:>li "terva' t atNtsko breze ak pa DM<I· 
1ollovtlaJD rwtwldogeno $k"'J<(IC) B publ>scMs c B. ~~ 
Sna!rvila bleta o:pnminj3 po glnl>alno c.blolll drevesa .. momo >e~·· 
lW!Mtista na i)UhasiO blezo .dtobn• Joso z ..cjosonnc kOldol!IOO '" t~časl"'' 
dr'l()m pa r-elO M pn:llkavn 1><620 Cli)Jik;> ~Stnoga m1>a1• tlftiJll I)Lihan b<no 
an :ar ad o grobe e<W!fle nazvb(<>nosb, karpatsk• al•murr11e"' O<ozo Y8<'da• 
A puaaa.c..M~~ • t 
J • ~us 
porcMo " B  ,. 1.1> 
~boolu 
G. t .& nopJiitY•·• br 8 
~ ..... ~ -
-C...• 
- )1' - Clor*""C l ( 
O,.,.....; 11 
Pl:.l• 141: 
- -~· t ] 
••.,...u•- '" 
.- Or lili...-ka< ... 1 ~ 
- ~"'- 'Odlil 11 
.. ,,., ... ,"~". ltY .. ,. 
t>tdw "" "'" SN.•,.. 
·~ t 
1\ošir. i .. Bre:ze v okolJU gozdov smreke 111 jelke v .sne.tn1bkem pogonu 
B. pendulo 2a 
B. pendula 2b 
B. oycoviensis 1 
•Jtedoost ("s.otFH.3) 
Value (sum H5} 
H pubesc~ns 3 4 
3 
2 
1 
o 
B. carpetica 4a 
Grafikon 6: Primerjava morfogra-
mov navadne tn puh aste breze ter 
htlxidni/1 vrst Srednje Evrope z bre-
zami na Snežniku 
Gra ph 6 · A wmparfson of morpho-
grams of B. penduta and B. pubes-
cer.s end fhe hybnd species of Mid-
dle Europe with the birches on the 
Snežnik 
t42 
4 
7 
13 10 
18 MJrf . :značilnosti 
Morpl'Jo!ogic 
characlenstics 
je pogosto tudi prehodna k navadni brezi. Z ozjim krilcem oreška se približuje 
puhasti in pritlikavi brezi. Na navadno brezo spominjajo več a\i manj žlezaste 
mlade vejice. Barva in večja ali manjša dlakavost mladih veiic in listnih 
pecljev pa jo približujejo puhasti brezi. Hitro odpadanje dlačic na vejah in 
listih jo približujejo navadni brezi, žametaste žile in listni peclji bolj k puhasti 
in pritlikavi brezi . Na stran rastoče glavne veje in pokončne veje in vejice. 
ki se s kratkimi poganjki prepletajo skoraj v mozaik. ji dajejo habitus puhaste 
breze. Groba anatomska struktura spodnje povrhnjice jo uvršča med pu-
haste breze. Kromosomsko število ni ugotovljeno. 
3.7 Pogostost hibridnih indeksov 
3.7 Occurrence of hybrid indices 
Pogostosti ugotovljenih hibrid nih mdel<sov za brez o na Snežniku ne mo-
remo ugotavljati. ker obravnavamo tako malo dreves. Zelo širok Interval 
hibr\dnih indeksov za našo brezo lahko prim~rjamo s pogostostjo za večje 
število dreves B. pubescens in B. pendula, ki so ugotovljeni v zadnjem času 
na Saškem (Sachsische Schweiz) ob kartiranju rastišč breze. HB so izra-
čunani po Schmiede~evi metodi (1996), ki uporablja za izračun hibridnega 
indeksa enajst morfoloških kriterijev in tri stopenjsko lestvico za vrednosti. 
Za morfološke razlikovalne znake uporablja iste kriterije kol jih uporabljata 
Fro1lein in Natho (1956/57), led~ ne upošteva vseh raz\ikovalnth znakov. 
Taka primerjava v relativnem odnosu povsem ustreza in Schmieder ugo-
tavlja, da tudi pel stopenjska lestvica ne daje zaznavne drugačnih rezultatov. 
Iz grafikona je razv1dna veliko večja variabilnost puhaste breze v primerjavi 
z navadno brezo. S to metodo se lahko razlikujeta osnovni drevesni vrsti 
brez s 96% natančnostjo. · 
Na podlagi te analize ločijo na Saškem le dve brezi: puhasto in navadno. 
Vendar Schmieder poudarja, da je v intervalu puhaste breze zajela tudi 
karpatsl<a breza, l<i se moriološko dobro loči od preučevane puhasle breze. 
vendar z razli kovanjem v le nekaj vrednostih v okviru vseh drugih še vedno 
GozclV fi6 ( 1998) 3 
r .:41. ~ t:ii"Lt' """~ 2C--"(((• , •• ~ 
v obfTIC4" sp~o>~e vanabolnoSb puna54e breze ~. po<Sag> tob< odl109e 
Ml~ ."' mo~'oO Ianesi11V() razlll<ovau B. put>es.:ensod B ar~ 
~d-S• 
-' KROMOSOMSKO ŠTEVILO IN HIBRIDIZACUA 
4 
CHROMOSOM'-L NUMBER <INO HYBRIOIZ. . TION 
po kromosom<kem šle"lu st< ~ IITSie btel tasno razlltujeln S 
ndllll 1ma .,,."o:;omsko šte·•ilo 2n : 28. 8 l)(.d)esceM ln : 56 ~ 
:,1Y10$0MSl<C ~'""10 '"'3 tul) B CN{)aiiCa Za kntaOGe S oo~' ' 
~,. Ndth01t!l!>6.'57) ugotov• vrednos~2n: ~'· '"" koornosomsko 
~ oma :1J4o ~- oycoii>6<>SIS Prt dreveSih z v.~jlm ~ibrldnomllev11o<n HB 
• 2lcla )1·k&qej)rorr"'r ludl po o našthsnetno~h bleun-Je bllougolo'.1,oi'Q 
~' !levilomed 2n • 35 jo~a 50 Te pod•lkll n3'''1" kol neza· 
neslJr't· ke< 1 h ,e ~rebOO dopell\llo z nG'.-.. lli e>IOlošktml•aZJskavAmt vefl(!ao 
cjapU!ta rMžn0$1, da obslaj~jn ooleg 2n • 42 tudi druga kromll•omsJ<a 
&loda 7a k•ol<>noe Zatado pnmerjave nava)&tr•C> !e kromosoms~o tlevlio 
prilld<a'd ~-.ze (B nano L ). k• 1• po um1ku leoenoka ve<JI!Ino ""'<!lJeval• 
ludJ 18 !)IP.deiP 2.1 • <'8. tore, en oKo kol navadna oren• 
-· t 11 1) ·~ 17 It 21 2J 25 21 211 31 l3 35 
Kbrldni lncMtla , ..., 
H>fO'Id o•du (Hll} 
l nbsetno ~~o drll"'eu>lll brez • AJpoh "9QQAIItJA H.bSdl·.leHor 
1 t%4). oa ~ $OCe< I'I)Olno ~()(<·· ~ ae-.esa " '""'"' I'OiClloš>co 
"'"'""''""""'~  Vft'lM' "'.,....,., ... ' 8 ~ 12n . 181102B' al 
~ B p.-l)esceM (2n • 50 oo 561 Zalo ne - ~ pomena 
l'ltlndll• "''• DL l'i'ogrt .. Pil OOI•o-~n,.. "ot on lot> 1e B Pll•dula ., B 
~.,. . .,.s. ~·JO z •et ~ 1 ~ ~SCMt$. wt>o<o U~I>a~>ea 
1~p MVrnrm., ouD•P 1 
Po LHsonomsl<emOI)J_.,...,.. dobtenl..-.18 sa -edno~IJI>I\t.le\<-a 
~t<l"''$0M>~O !l~ilo. Vendao na.-IJQOIOV'Ivt Ntll\a 119561!>71 "'jon 
j)OClpu~jOiu(ll ugo!D\IM druiJihB'.ri"'J"Y (TISUlle< Md~) da. •l>"VUj 
OO<>oo'~' U POznavenjaiJomosomskega lle>'lla. 54! t&h ra~•,.. ne~ 
ll't-..e· tlt Nf! glede na to . .., JO ravno p11 rodu Betula ptelnno IM!IJ3V1IO 
UI>Oitn-,arie 1eh ~rednoSir on velJalo je ~a so drevesa 1 kromosoms~<•m 
i~Mu11 2.1 • ~8 B pendufa in z 2n ~ 56 B pubescens Pri lem pogoslo 
noso ~- le u~1evane morfolo~Ke razl1ke. Na podlag• ugota,!lta<>1a ••omo 
1.3MS•ft9a 'tev1la (~tetje na kc1en1nskem v1~ičku vZki'IIJ&nih semen) 1• 
ugo~o-AJeno. oa kromosomsko ~te-.lo la,ko dobro podpora morfolo~o o~a­
•zo. cu PI s.o numerr. za1ad1 mtrogJes1vr.e hlt:.nd,;;acrJe pogof;IO Ielt) 
Gr.J(IUlt\ 1 POQOODI --"'<llk•• n~ S.>tii<Aim ($a,.-
5wea' 
v~ ; Oce~ ol t;yc;r<! r,.. 
(JO-Y~ &J.rrr.y (S_.,,,,~ 
.  ,
zabrisane. Križanci imajo pogosto kromosomsko število po eni ali drugi vrsti 
kot tudi intermediarno vrednost 2n = 42. Zato kromosomsko število.11j 
brezpogojno znak različnosti osebkov << 
lntrogresijsko hibridizacijo je Anderson (1 949) definiral kot. »ponavljajoČe 
medsebojno kri~anje ~astardov v na.ravnih razmerah s starši in med seboh 
kar končno vod1 k oblikovanJU ene h1bndne skup1ne, k1 več ah manj (konti-
nuirano) povezuje 5larše.« Nekateri drug: avtorji uporabljajo tudi druge 
izraze npr. »Večkratna transgresija« (SCHWARZ 1937}, JENTYs. 
SZAFEROWA ( 1938) - ))complicadel hybnds«, ali »omeJena hibridogena 
infiltracija genov« (DENFFER 1971 ), itd. Zaradi različnega časa cvetenja 
brez in zaradi kratkega časa možne oprašitve (2 do 3 dni). so mnenja 
avtorjev zelo različna o tem. ali je v naravnih razmerah križanje meda. 
pendula in 8. pubescens sploh možno. 
Na Finskem v okolici Helsinkov cveti puhasta breza 6 dni kasneje ko~ 
navadna breza (SARVAS 1952}. v okolic i Varšave 10 do 12 dni kasneje 
(J ENTYS-SZAFEROVA 1938). Na razdalji od Geisenhe1ma/Rheinlande. (8" 
vzhodne dolžine) do Moskve (38• dolžine) je ugotovljena za breze kota, 
alba L. povprečna razlika v cvetenju 25 dni. Za razmere v okolic; Varšave 
ugotavlja Jentys-Szaferova . da v naravnih razmerah praktično ne pride 
do križanja med tema vrstama brez. 
Natho (1956/57) je mnenja. da se čas cvetenja obeh brez od zahOda 
proti vzhodu diferencira skladno z večjo geografsko dolžino in širino. Raz. 
korak v času cvetenja puhaste breze 1n navadne breze se od zahoda proti 
vzhodu povečuje za 0.5 do 0,9 dni za dolžinsko stopinjo 1n z. geografsko 
~irino za 0,2 do 0,3 dni. Omenja tudi ugotovitve Mea Il istra ( 1993 ), da (čeprav 
se navadno obe vrsti ne križata ·umetno križanje med diptoidno navadno 
brezo in tetraploidno puhasto brezo daje predvsem le sterilne potomce) 
lahko pride do oprašitve cvetov B. pubescens s pelodom 8 . pendufa, pri 
čemer redukcija kromosomskega števila izostane. Po navedbah Schmidta 
(1996/97) je v Srednji Evropi med drevesnimi vrstami brez ugotovil Nalho 
(1989 in 1993} 30% bastardov, Schellhammer pa je leta 1989 med 150 
brezami v Zadlizbruchu (Dubenerske resave - Saška) naštel celo 48 % 
križancev. 
V okviru ožjega območja , kot je snežniški masiv. nastopajo velike kil· 
matske razlike že med južnim in severnim pobočjem. Pt> Manohinu (1957) 
v ekstremnih razmerah v mirnem vremenu predvsem pozimi . padajo sončni 
žarki na južnih pobočjih z nagibom 30• pod enakim ko tom kot na 15• 
zemeljske širine, na severnem pobočju pa kot na 75• zemeljske širine. Ob 
teh skrajnostih moramo dodati še hladne vrtače in doline ter mrazišča. 
Skratka, v razgibanem kraškem terenu osrednjega snežniškega pogo~a je 
bila v postglacialnem času, tako kot je tudi še danes. dana vsestranska 
možnost za oblikovanje zelo razlicnih lokalnih klimatskih razmer in s tem 
tudi za zelo različno fenologijo breze. Znano pa je. da je produkcija peloda 
brez zelo velika in da je pelod zelo lahko prenosen. Zato ni izključena 
možnost, da so se tudi v tem okolju oblikovali knžanci z lastnostmi, ki jim 
omogočaJo, da se na lem rastišču z nadaljnjo lntrogresijsko hibnd1zacijo 
ohranjajo in dalje razvijajo. V tem primeru j ih moramo obravnavati vsaj kol 
ekotipe, če že n iso samostojne podvrste. 
Tako možnost nakazuje tudi Natho (1956/57), ki ugotavlja, da določene 
oblike križancev nastajajo ali se ohranjajo le na določenem rastišču . Kot 
primer navaja brezi B. carpatica in 8 . oycoviensis. Ti obliki brez sta dobro 
omejeni in kažeta na lastnosti obeh vrst brez (puhaste oziroma navadne). 
8 . murithii in 8 . oycoviensis se pojavljata le na ozko omejenem rastišču . 
GozdV 56 (1998)3 
- Stt ...... -~ 
oe da.-..8 "_veqe~Yeq<>VIIf1&CI!Sko<lmo1018 Oyro<'le.'lSIS 
Z4 ~..,... ..".~~tq 81"&11 poleg $!eoogo.)8 naseljuje lud• ca•fa '" •avn•oe 
S. r.e~ potekle kaZtJO $~~!vine obli~e. v kalonh ~ pojavlja 
1'18 ::-' posb"&&l pnmer navaja Nalllo (195615?)' azsirjenost b1o2 v IJO"eza'll 
s~ v()bln()(ju Peenelal (MI!!<;klent>urg'J Po rasiiseruh zahtevah loC<jo 
: "'vrst. !J(CZ Il mmulls.l<i zahteva onoiu a barja !\Ska da. B ~er>1 
". "eJ<Sf -x>' ull<l> oa<$l<oh !Jell. n".edlem •o 8 oen<:Va ra.,. na suhih lat; Ih 
..,. Kn!o">:> 'Md lult.rvrt pr~<aclu!t 1\a\'aMa breza s. nal'lllf<ltJO "' na 
.,...olh '- so 1211» ~So<e b~ bolj s" ha. ~ot rast• ~ič<! s listo 
~ -.rezo K otta"" B hurrtiisx pu:>es""ns se pOJav1taio Jo na rasllš6ih, 
kiW se 8 •.umo~~S ne moro polnO uvelftlvili Tn:>jn< ~rl!anci B ~umli!s • pendu/a 
i puN<~'s nasellu!&JO •asUšla po zahttvah p<evladuJOtegJt st.arSa Tu 
ugolll\41~hlbri<l<ac;o broze <lesn. pov~za"' z rastišlam 
5 ZAI<UUČEK 
S C()NC,USION 
s lo ·aL.pra·.ro s,rr,o l~lell opozqnt; "' svojevrstno~t bf(tZe na na!em 
v<$01<"'" ~ .. su Vseio,akOt Q1 e v snezm~kom poqorj1J za brez o lu Je ne 
mortmn ubtavna"flll kot ostala breze v S.Oo~en'J' Hoteli &mo ugotovm 
pUO··ll"'e It obl<ko O<ezo z oposan..nl run!Q>m. ra:znwa"" Vse na 
_.,. .lfiO'O"'""" o tauanon10kem rangu le oblll<.e bl ete J\8 AodtfO v lo 
~ 
Pol'•ono ti 1>110 nadaljevali preučevan,a le brezo. za k~r sedat tal 
~ oogo~· Velik prispevek k ;>reučevan1u brez bl btlo !e ib•nlnJe 
helbN ''"eoa motenete ·~tega'" sosednjoh Obfllii(JI 
()jY<rn11h ve111 da 01 b<lo llOllell<IO bolJO o.c>Otl'OU tudi l>feze na ~)Ih 
ti<JUtn '"" ras.ttlt<h (npr mo..'w)~ M Bto$la l)la~)ln blko dObili IIPQ<)~ 
v OO•"'""" ~dot*~""' orez1n raSlJso To f'll>&kilve bo Olle OQI'I\embne 
za ~ • :wMf' ()IIIOine I)IOblerMIIko roctu broz. por< ob no, ker smo na obrobju 
ro.:SIIf"<·OII• obe" glavn~h drevesnoh brez Zola!< t• tudi. da Oi OOl(:~~· P" 
•.oo~" tll'.u v ~ozclu posveuloveč pozou'IOSIJ r;r~t~m na ekstremnih ta$:1~· 
bn. llo~<$1 v numidnem skalovliem ali moewnom svetu ln v "J•90"•'" 
oorob1v ki•• OObijO ot>tuno mo! nost p<ehOOoe uv~tlf41111Ve Na<lai"..o ta-
ZISI<I•t bodo omog<ll:tte bolJe OOtrod<thb ot>moqe kjer ""1 bl breze wr..,o• 
, . flo)< AmO ~<Stino 10 "" zalti\11• 
BIRCH TREES JN THE NORWAY SPRU CE ANO EUROPEAN FIR FORESTS' SURROUNOINGS 
IN ThE SNE.tNIK HIGHLANOS 
Summary 
Whole Sllld)lfl9lorest a$$0<:-•ln 111e e""" .ol ~~~ ot M>e S<\~t1111k req<On we ca me 1\etoss sorT"' lll'che• 
wlln<o aopear~nce was drlfe.-.nttrom 11\al ol B penrJitlo end IJ~Iula PllOe<ctn$ Th<ly grow ln e.rren>e slles 
on <a<OOMBle gtwnd sucn u roc~ to ps and gloclnl or teclonlc push moraori8S It ms 1\&I"Y posslllle 10 
bnng ,.,~so 51~ condit<ons on to Ilne woth the presen! knOWlo~ge reg•rdlng "'- donwxls ol !)()Ih bird! soe· 
ties: :•.us th•s •pecies was givo11 son'le mote auen~on 
BN6 rock tops block• and uns~b'e rrx:JT;y .".,,.,,.., -· <Xlml'6d ""-''ne dolt'n>te ...., dofo<Nte 
tve•.til a1e pool1y overg•own Dy ~ aod ilc "eM Tile <Jad<s andcOfl'ooed f&~orti olatHp •oc:~<v rac:es 
~ 1:<eoen oopulate<l by mcl<y l!!m$ end Ser....-.o aquolidua. tNI ta Mer not lletng tnuna m any ot the "eiQII· 
boto<>r9 lotut HSOCtdti<>ns ln ooo• humus lotrns ln roc~v blocks hiQhe• canQfly and compklle stab~ty ol 
the ;:~uwmf'l Soltdsgo virqavres and CJrstom errSJitlalt:!C 
.. , 
ln the shrub stratum Rhamnus falax is regularly present with greater canopy, special attention deserves 
Juniperus sibirica. which can be found in this location far from its coherent occurrence area. 
ln a very narrow site only individual birches can be found in the tree stratum, surrounded by Norwa~ 
spruce and individual trees of Ulmus sabra and Acer pseudoplatanus, Abies alba, Sorbus aria , Tilia 
platyphyllos and Sorbus aucuparia. We carne across birch seeds only once, in the only a little larger 
phytocoenosis area, where Juniperus sibirica was also presen t. 
As to the area, the sites of tlils birch are extremely limited and scattered within a large territory. Tl\e 
material studied originates from nine trees of six locations (Obrarnec, Požar, Pleča, Čaša, Sladka voda and 
Grajševka). 
The morphologic description of the birch occurring in these si!es has been compared with other tree 
birches of Central Europe and presented by me ans of monograms according to the methodology of Froiland 
and Nath ( 1956/57). It has been established !hat this birch of the Snežnik rocky reg ion s differs from Slovenian 
Betula pendula and Betula pubescens as well as from other birches in Central Europe. As to morphologlc 
criteria it is closest to Betula carparica and Betula murithii, both evidencmg very broad variability, indicating 
their hybridogenic origin. Consequently it might be possible that in this environment as well hybrids with the 
ch<~racteristics enabling lhem to be preserved and developed by means of further introgressive hybridiza-
tion have been developed ln su eh a case they have to be treated at lea st as ecotypes, if not as independent 
subspecies. This presumption is also confirmed by Nath, who has established !hat certain form s of hybrids 
emerge or are preserved only in a definite site. As an example he cites the already sta ted Be/ufa carpatica, 
The birch of the Snežnik region certain ly deviates from other birches ln Slovenia. It would be necessary to 
cont1nue its stud1es, the presen! situation. however, being unfavourable therefore. 
VIRI 1 REFERENCES 
ELLENBERG, H., 1986. Vegetation Mltteleuropas mit den AlpP.n.- Stuttgart, 989 s. 
ELLENBERG, H., 1996. Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen.- 5. Auflage. 1 095s. 
FOURNIER, P .. 1961 . Les Qualre llores dc la France.- Paris, 1105 s. 
HEGI, G., 195'! lllustrirte Flora von Mittel- Europa, Band 11 111 . Tei/.- MiinchP.n s.150-159. 
HESS, H. 1 LANDOLT, R., 1983. Flora der Schweiz.- Basel und Stuttgart. s. 683-686. 
HIBSCH-JETTER. C., 1994. B1rken in den A:pen. Taxonomisch · čkologische Untersuchungen an Betula pubescens Ehrh. 
und Betula pendula Rolh .- Conlr. Biol. Arborum 6. 
KRUSSMANN. G., 1960. Handbuch der Laubgeholze.- Berlin und Hamburg. s. 237. 
MAGDEFRAU, K./ EHRENDORFER. F., 1971 Lehrbuch der Botanik'fur Hochschulen.- Stuttgart. 
MANO HIN, v .. 1957 Podnebje Sne.lnika in okolice, IGLI S (Institut za gozdarstvo in lesno induslnjo)- 4. Prebiral ni gozdovi 
n<J Snežniku.- L)ublj,;~r.;;~ s 17-22. 
NATHO, G .. 1956157. Vegetatiosbreite und Bastardbildur.g be1 mitteleu"opaischen Birkensippen. Feddes Repertorium 
sperierum novarum regni vegelabilis.- Band 59, Berlin. s. 211·273. 
NATHO, G .. 1964. Sland und Problemalik der Belula-Taxonomie in Mitteleuropa.- Biotog1sChes Zentralblal , 83. Band, 
Leip7ig, s. 189-195. 
OBEROORFER, E ., 1992. Siiddeulsche Pfianzengeseflschaflen. Tell IV: Wiiider ur.d Gebiische 2. Auflage.- Stuttgart· 
New York. 
OBERDORFER, E., 1994. Pflanzensociologische Exkursionsflora, 7. Auftage - Stutcgart. 
SARVAS, R. , 1952. Ein Beitrag zur Femverbreitung des Bliitenstaubes einiger Waldbaume.- V: Zeitschr;ft Forstgen. u. 
Forstpflanzenzuchtung, 4. 
SCHMIDT. A. P .. el all., 1996 - 1997. Zur unlersuchung von Hange-Birke (Betula pendula Roth.) und Moor-Birke (Belula 
pubesccns Ehrh.).- Sach.sische FI.- Mitteilungen 4. s . 148-160. 
WEICHE, K , 1972. August Garcke -lllustrirte Flora Deutschland und angrenz.ente Gebite.· 23. Auflage, 1607 s. 
WILHELM, K. 1 HEMPEL, G., 1896. Baume und Straucher des Waldes. 11. Band.- Wien, 148 s. 
GozdV 56 ( 1998) 3 
-
Clo!dVS. 
• 
, .. ~·· · P'U~~sw.d1 
iio'•M - --->U/9« 
~ ~~.._ .............. ==---------~ 
1"Wl' 
.... ....._. ,.~ .. ~~ ___. .... ...._~..._-J4to1 
...... Mr .... 
~·- ~ .. _-
,.,, ...... ".._ 
, ... t.! .. -·~ ~ ... .....,_ 
lilO ..__._ 
···~ ~..:..........-....... -;­r:•.._._..., __ ....... ~ 
···-~ ---
!!•-.-
~, .. ....",.._ ........ 
u-----.... 
,.".c-y..,.. ........... .---·------
h .."_ ·-·"'·- ..... 
z.m- .... , • .., ·-'· 
.w.M'f!)l ............. " 
... ~~~·· ... 411 ....... , ... 
nevu~·.~t•~~; .... •• 
~J! "~-... , •••• 
·~) liJII.o ... ~. 
,il~'!"_ 
... ~ ..... ......-
.";;-,;.",..........__ 
,,~.-.:.. 
~.., ............... 
--'.'!"!---_"... .. , ... ~ 
-~~ 
·.a-~-~ 
liMe..-...-..~ - · u:.., .. olll_ ,, \llrohll>tlll--· 
· ~ 1'1110... ~ ........ 
, .. "<:-......... ,~ .. 
ttJ .:.:..~·"· ....... ""' .. 
~'"9""" .~'""''-A 
4l r.••ill'!llllo ~ ""''""'" 
~ti \111111 \)"-M'!_III ,.., ................... ,... ...... 
.. 
• -• 
" 
.... 
_ .. s ,,. ' 
~ · , . . ' ., 
" ' -. c• 
~ 
'j •• .. , • • 
.... 
• 
J • • 
~· •• o • .. 
" ,. , " .... 
'1 
'1 
" . , 
.1 
·' ou ou ·~ '" . .. • •• " 
w f 1 : s ;; gi 
ft ft • .. \:1 .. .. •• ,, .. " ... 
'!' ~ - •• oo: ... i· • 
• • ,- ' ! ,- !-
' 
s 
o -;· 
r 
' 
.! 
~ 
.. 
.. 1 •• 
: ~ • 
-----
.. 
u• 
148 
Koši r, Z.: Breze v okOlJU goz.dov n1reke ln )elke v snefmskem poa•rJu 
A 1 .!. . 3; -~ 6. 7 8 c 
150 145 144' l.S3 157 155!'161 lD-
563 ViCJ_a_~rCb':li~~-
1_2.6 Cralal!gL• rMno;!yna 
380 OmphaiO<I_!S ·~~~-
11 -2 
11-2 
-- ------
11 2 
13 
.. - 1_3 
___ !_~ 
r 13 
... >msmo k/~Jo, prh'!_ln_a;_ _ _ _ __ __ _ __ ________ __ _ _ _ 
. . modurate •dd, moder humus: 1 ------------ . ------- - --- - ----
~~-~H_d•go ~-<jla_'-"~ _ ·- _ ~::! _ _l_ 1 1 1 • IO<l 
~~--~~a~':!~ sy1vau~~- __ _____ -~ ---~- • _ _ _ _ _ __ _ ____ y 
'~I._D~opteriS ni':".~_ ---· _ __'.::?.__:: _ __ ~ + _ ___: SO 
38'S O><t~li~ ~oe:osen_: __ . _ 11~ _ _ ~. _ -~ . - _--, ---~ _ -~ ~ 
480 Sente :o luc !'Is ii 11- 3 • ~ ~ 
---- ------------------ ----- - - - - - -------------
~-,Q;~;;;~~~~~SI~J ~~-3~~~~---~~ ~-~ - ' - ' - ~:-:~---- • ---~=-~ 
~~Pr_~~~nlhe! P;'.'E.."-~~-- ____ 11-3 -- - ---- _____ -----r-!? 
~O_!'ol';ulu~_lro_m_~lo _________ __1~-~ ____: _ 25 
4&7 Sambu~us racemosa 11-:l 25 
-- ·- .. - -·-· 
260 HOf!~OW"" ~yi~~~~!:;'___ -
~~ _P~tz'~?n_a_(_~m ve~~o!l~u.m. ... __ 
-.:_:.'!~!O: _s!~b5__~-~'!~.!.':a;_ 
11-J 
Il~ 
----~---- ----~ 
- - - ..__----- --- __ 1] 
~- C~":'~9!_MI.s_ar~~~~---­
Ze/o s~eiti do zmorno .-/dno: 
11--1 ------- --- - -- 13 
---------~·~---··-
v_:e~ ~;,- ~:!!'?'!-;rate ~olst; 
---- ~~''"'!!?~-~-:!!~" 1<15/~; 
:::f!.e_!!Uailoweek<Jcrd0 _____ ___ ___ ·-
3 Aclaea sp<Cata 111-t 3S 
~~-§!!.~"'~'.'!-~~~...:::.~---- __ 111-1 _,, 13 - --- - --·---
532.T~~~--~'.I<E~yUos ____ _ _ 111·2 1 25 --- -.. --··---- ---
BA!"ll_~P~ .1!_1_:_2- -- - _!. 25 
~~4 Ru~s _ _!11~·J~ 
~-~C!~-~~!•~a n_Qd?_?~ _ 
... zm&mo kislo tk> kislo: 
111-2 ---- --------'- ' 13 
- - -
".moderutB sc.id to ocid: 
664 Ab'~' arba 
666 P1 ce a abie s 
2~3 Genrran_a asclep1adt.a 
Prer.edrra vo dae 
.... ne~tra/no dl> ~lk:.lno: 
... neut~llo al"• lin<>: 
26 Asclenium itkhcm;rMs 
- .!1!.:3. - - - - --- -~-,--------- _!3 
111-3 
111·5 
liH 
IV-l 
1 100 
+ 88 
13 
• 100 
~~~-~e~~LI_~~t;_>er1ian~~----- _1~·_1 __ _ _ _ _:__ _ _____: ~ 
~~-~~o~l~gl_"_~~sccs_a ____ ~!__ 1 1 _! ___ ! __ _____2 ___ -~ 
608 Aspl~n·u~ _ru_ la m~"'n" _ IV-l' _1 •l • Bli 
~~-~---U~'!~_Ia~~ ~m~otafl-.'1 =•~ IV-1 ~: __ t; _ .~ -~ 
3~ l<_c~čr_P_~_d_~pl~la_!'_U_~ - ·- ·- IV-1 • __ .___. __ .::___ ___ _ -:__ '1-~ 
~~-::;'?l~n_v~.o~:ca_~~"'-- _ _1y-1 __ • ~ 1 1 ' -~ 
5 Ad~nC>Siyle~ g_labra =a:~~- __ ~ ____ ~ _ _<_ _ __ _ ___ 25 
4~2--~~·~~~~ rotur;~~CII~ _ ~: 1_____ __ -~- IJ 
... ~labo ki~lo: ·-- -·-···-·' 
461 S"neclo t.~mor~nsiS IV-/ 
- ---------------- -- '--· ------ - - -----
1_~1_Sai_"'C~P!B3 _ IV-2 __ . ---~ 
2tg f'lll).lna !"os~~a\a -~-;raliOI IV-2 
"::~J:~---~!~i8_1>_fh_n~na: ___ ________ _ __ .• __ 
.:..:!_cJ!!,__I7_!_~~Jr hum~-~'!!':"'_h!'_miJ._~; _ _ _ 
5~ B:eru_l~ _pub~lce!:S_( ~~~ !,!1 2_ V-4 
~3.'-~:'riJium __ ".q!!,_l~~~----- _v~ _____ _ 
A Ekološka skupina 1 Ecological group 
25 
tJ 
~-- -
----
B Dolomit in dolomitni apnenec; skalovit grušč 1 Dolomite and Dol. limes.! one: Stony rubb!e 
C Stalnost/ Permanency 
GozdV 56 (1998) 3