Leto XI.
V.b.b.
Dunaj, dne 10. junija 1931
Št. 23.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom : »Koroški Slovenec",
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. ia gospod, društvo, Klagenfurt, Vlktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
I Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
I Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g I Za Jugoslavijo
| četrtletno:	Din. 25'—; celoletno: Din. 100'—.
Problem asimilacije narod* nih manjšin.
Tudi naše čitatelje bo gotovo zanimalo, kaj niše pod tem naslovom »Mariborski Večernik Jutra14. »Večernik44 pravi:
Težnja po asimilaciji (prilagoditvi) narodnih manjšin, in tudi celih,podjarmljenih narodov Do vladajočih, je že stara. Pojavila se je naj-brže že takoj, ko je nastal prvi imperijalizem (težnja po osvojevanju), vendar so bile oblike in tudi metode (postopki) zelo različne. V časih, ko še ni bilo narodne zavesti v današnjem smislu in ko pojem narodnosti sploh še ni bil točno opredeljen po načelih etnologije (narodo-slovja), je asimilacija stremela samo po čim večjem izenačenju čustvovanja ljudstva ali ljudstev, ki so tvorila poedino državo. Široke ljudske mase (množica), ki so vsled fevdalnega sistema (načina vladanja po plemstvu) bile brezpravne glede javnih državnih vprašanj, tu sploh niso prihajale v poštev. Važno je bilo le Plemstvo in meščanstvo. Zato vidimo, da se nihče ni brigal za to, da bi se stvoril enoten državni jezik. V naših krajih je n. pr. državni iezik bil celo tuja latinščina in šele pozneje nemščina. Vendar so sloji, ki so stvorili državo: Plemstvo, meščanstvo in vojska bili tesno povezani v enoto in globoko prežeti z državno zavestjo. Da so se tudi ljudske množice tedaj Potujčile, je bila kriva kolonizacija (naseljevanje) tujcev. Tako smo na pr. Slovenci izgubili severno Koroško ter severno in srednjo Stajerskq samo radi tega, ker so avstrijski oblastniki naseljevali tam neprestano nove tisoče Nemcev.
Druga doba asimilacije, asimilacije v današnjem smislu, pa se je pričela z nastopom narodnega preporoda. Tedaj vladajočim ni šlo sanic za to, da vcepijo državljanom državljansko zavest, ampak da jim vsilijo tudi svoj jezik, na skratka napravijo iz drugorodcev člane lastnega naroda. Ta pfizadevanja so dovolj znana •z bivše Avstrije in Ogrske, Nemčije, Španije, Belgije, Rusije itd Vendar so bile metode potujčevanja manjšin in majnšinskih narodov zelo različne. Tu bi lahko navedli vse stopnje od neprisiljene asimilacijske politike do očitnega nasilja. ki se je najbolj razbohotilo v Nemčiji pri zatiranju Poljakov ter ponekod v Avstriji in Ogrski pri zatiranju Slovencev, Čehov, Slovakov, Romunov itd. Daši je to potujčevanje trajalo desetletja in je bilo izvajano skrajno siste-Piatično (po določenem načrtu), vendar ni uioglo zaznamovati kakšnih velikih trajnih uspehov. Ko so se ob koncu svetovne vojne te Pianjšine osvobodile, so se pa še oni uspehi, kar iih je bilo, hitro zabrisali. Saj vidimo sami, kako Prazna je bila bajka o nemškem značaju Spodnje Štajerske.
Ko Se je na mirovnih konferencah na novo urejevala Evropa in se je na najvišjem mestu Priznalo načelo narodnosti kot podlaga za sa-rnoodločbo in tvorbo novih držav, se je obenem mislilo tudi na narodne manjšine, ki ostanejo v sklopu držav drugih narodnosti. Žal pa načelo zaščite teh manjšin ni bilo priznano za vse, ampak samo za one majšine, ki ostanejo v Premaganih in na novo nastalih državah. Zato so tudi manjšine v Italiji: slovenska, hrvaška, nemška in grška, ostale nezaščitene. Zaščito nad zaščitenimi bi moralo izvajati Društvo narodov, toda iz raznih ozirov se je, kakor je Pokazala praksa (izkušnja), omejilo samo na ruzna teoretična razmišljanja. Zaradi tega je Praktično (deljansko) ta zaščita takorekoč brezpomembna. Narodne majnšine so tedaj odvisne s'éj ko prej le od dobre volje držav, v katerih
žive. Vendar moramo konstatirati (ugotoviti), da se je večina držav sama in prostovoljno postavila na konciliantno (spravljivo) stališče.Ta-ko so na pr. Jugoslavija, Češkoslovaška, Romunija in nekatere druge države same izdelale zakone, ki omogočajo narodnim manjšinam nemoten razvoj in zabranjujejo vsako nasilno asimilacijo.
Popolnoma drugačno stališče so pa zavzele napram narodnim manjšinam nekatere druge države: Madžarska, Avstrija, Nemčija, predvsem fašistična Italija. Te države streme še vedno popolnoma odkrito po popolni asimilaciji svojih narodnih manjšin. Avstrija na pr. ni dala našim bratom na Koroškem kljub vsem obveznostim nobenih manjšinskih pravic. Madžarska ne Slovakom. Nemčija ne lužiškim Srbom, Poljakom itd. Vsem pa prednjači Italija, ki narodnih manjšin sploh ne priznava in proglaša javno in neženirano (brez sramu), da je njen cilj, da jih popolnoma iztrebi. Kaj je vse v ta namen storila in stori, ni treba navajati, znano je dovolj. Vendar pa je zelo veliko vprašanje, če bo s to taktiko (postopanjem) dosegla svoj cilj. Po zmagi načela narodnosti so taka nasilja za trajno nemogoča, obenem pa tudi največja nevarnost za svetovni mir. Zato se bodo prej ali slej zadušila v lastni napačnosti.
POLITIČNI PREGLED
Avstrija. Po odstopu ministra dr. Schiirffa je začasno prevzel pravosodno ministrstvo dr. Schober. Dr. Schober in dr. Schurff sta iz iste volilne skupine in je zanimivo, da je odstopil samo eden, drugi pa ostal v vladi in glasuje z vlado. — Po drugi obsodbi dr. Strafelle je stopil ta zopet v ospredje zanimanja v javnosti in v tisku. Večina javnosti je za to, da mora dr. Stralcila odstopiti, ker je nemogoče, da ostane glavni ravnatelj zveznih železnic človek, ki ga je sodišče spoznalo za »nekorektnega44 in »nečednega44. V glavnem odboru se je razpravljalo o službenih pogodbah z osebami, ki jih je nastavil dr. Strafella. Dr. Strafella*na-primer dobiva na mesec 5000 S plače, poleg tega še od graške cestne železnice 2000 S na mesec; po šestmesečnem službovanju pri zvezni železnici pa dobi mesečno pokojnino 1500 S do smrti. To je res nekoliko veliko in si krščanski socijalci z dr. Strafello niso postavili najboljšega spomenika. Zanimive so tudi pogodbe z drugimi osebami. Glavni odbor je z večino glasov sklenil, da mora dr. Strafella izginiti iz vodstva zveznih železnic. Še te dni ga bo nadomestila druga oseba iz uradniškega strokovnega osobja. — Mednarodno razsodišče v Haagu je naprosilo našo vlado, da s pravnega stališča objasni načrt carinske unije. Mednarodno razsodišče se bo bavilo z zadevo v juliju. Lahko smo radovedni na izid.
Jugoslavija za narodne manjšine. Pod tem
naslovom piše ljubljanski »Slovenec44: Medtem ko nekatere države programatično izvajajo krivičen pritisk na jugoslovanske narodne manjšine, je Jugoslavija že neštetokrat pokazala, da hoče biti pravična napram svojim lastnim manjšinam ter jim deliti ista prava kakor državljanom jugoslovanskih jezikov. Nedavno je vlada izdala naredbe, glasom katerih dobi nemška narodna manjšina nad 50 nemških šol in svoje lastno učiteljišče in ki urejajo tudi položaj nemških otrok, ki posečajo jugoslovanske državne šole. Danes, ko morajo jugoslovanski škofje klicati narod k molitvi za preganjane krvne brate in ko koroški Slovenci zaman čakajo na kulturno avtonomijo, ki bi jim dovolila
samobiten kulturni razmah, je jugoslovanska vlada zopet šla naprej in uresničila načrt, za katerega se je nahajala že postavka v zadnjem proračunu. Ustanovil se bo manjšinski inštitut pri pravni fakulteti v Subotici. Prosvetno ministrstvo je že 30. aprila dalo, nalog pravni fakulteti, naj pripravi vse potrebno za inštitut, nakar je fakulteta poslala dr. Iliča na Dunaj, da prouči tamošnji manjšinski inštitut in prenese morebitne dobrine na zavod v Subotici. Profesor Ilič se je vrnil z Dunaja in manjšinski inštitut bo otvorjen v najkrajšem času kot oddelek pravne fakultete. To bo prvi inštitut te vrste, ker bo namenjen v prvi vrsti za narodne manjšine v državi sami in ne, kakor manjšinski inštituti v Nemčiji in Avstriji, ki se ne brigajo za svoje lastne manjšine, ampak imajo predvsem nalog zasledovati usodo in gibanje nemških manjšin onstran meje. Tem svrham služi inštitut v Inomostu, oni v Heidelbergu, na Dunaju in v Berlinu ter madžarski v Pečuhu ob jugoslovanski meji. Vsi ti so ustanovljeni za manjšine izven .lastne države, medtem ko bo subotiški namenjen v prvi vrsti za narodne manjšine v mejah Jugoslavije. Po načrtih prosvetnega ministerstva bo manjšinski inštitut obsegal tri ločene oddelke, in sicer pravnega, zgodovinskega in statističnega ter bo začel delovati s pričetkom prihodnjega šolskega leta. Sodelovali bodo kot dopisni člapi vsi oni, ki so se že v manjšinskem vprašanju udejstvovali. V nemških krogih, posebno v Novem Sadu vlada veliko navdušenje za ta nov zavod, ker pričakujejo od njega mnogo koristi za dosego novih privilegijev in ugodnosti. V političnih krogih mnogo razmotrivajo o manjšinskem vprašanju in slišalo se je že, da hoče Jugoslavija spontano in iz dobre volje ugoditi vsem upravičenim zahtevam svojih narodnih manjšin, da bo potem mogla s čim večjo moralno silo zahtevati zaščito za jugoslovanske manjšine po pravilih in predpisih, ki jih je postavilo Društvo narodov. Gotovo je, da nemška narodna manjšina v nobeni drugi evropski državi ne vživa enakopravnosti v toliki meri kakor v Jugoslaviji. — Posebno poročilo k temu vprašanju z Dunaja pravi: Na zunanje ministrstvo je došlo poročilo o ustanovitvi manjšinskega inštituta v Subotici, ki naj bi bil namenjen za obrambo interesov vseh narodnih manjšin v Jugoslaviji. Akoravno merodajni krogi z zadovoljstvom ugotavljajo uspehe nemške narodne manjšine v sosedni Jugoslaviji, vendar pa ne morejo povsem prikriti bojazni, dajifi. bi nekega dne Jugoslavija na mednarodnem forumu nastopila z zahtevo po enakopravnem ravnanju z jugoslovanskimi manjšinami. Ti krogi se popolnoma zavedajo, da niso storili svojo dolžnost napram Slovencem na Koroškem. Mnogi izmed njih bi radi ugodili najnujnejšim zahtevam, toda vsi najboljši nameni so onemogočeni vsled intransingence Nemcev na Koroškem in vsled pomanjkanja energije od strani avstrijske vlade same.
Politične vesti. Spor med Italijo in Vatikanom je dosegel pretekli teden višek. Italijani so zaprli vse domove Katoliške akcije in zaplenili imenike članov. Kaj takega si papež pač ne more pustiti dovoliti in je v par govorih fašizem prav ostro napadel. Položaj je bil tako napet, da je bilo pričakovati prekinitev diplo-matičnih odnošajev. Papež je vložil protest proti razpustu .in aretacijam voditeljev Katoliške akcije. Prišlo je do pogajanj, ki so dovedla do zbližanja. Pripravlja se pogodba, po kateri bo Katoliška akcija na novih temeljih zopet oživljena in sicer na ta način, da med voditelji ne bo nobene osebe, ki je bila med
pristaši bivše katoliške stranke ali pa se je sicer udejstvovala s protifašistično propagando. Katoliško akcijo bodo vodili zanaprej samo škofje, pravila pa bo objavil vatikanski list. Prostori Katoliške akcije, ki so bili zatvorjeni od policije, bodo zopet odprti. Sestal se je tudi veliki fašistični svet, ki je naglasil svoje globoko spoštovanje napram katoliški veri in njenemu poglavarju, njenim uslužbencem in njenim hramom, toda izjavil je, da je čvrsto odločen, da ne dopusti, da bi se pod katerokoli zastavo, staro ali novo izpremenila cerkev v zatočišče za antifašizem. Brez dvoma bo prišlo do sprave med obema, ker Italija ni v takem položaju, da bi mogla iti v tem vprašanju do skrajnosti. — Pretekli teden so se vršile volitve v Romuniji. Udeležba je bila skrajno slaba, komaj 30 do 35 odstotkov. Vlada je dobila, kakor doslej še vedno, ker ima ves aparat v rokah, večino. — Začasno se mudita na Angleškem nemški državni kancelar dr. Briining in minister za zunanje zadeve dr. Curtius, ki sta se odzvala povabilu angleške vlade. O čem se bo v resnici razpravljajo, to bomo šele izvedeli kasneje. Govori se, da bosta poročala o gospodarskem položaju Nemčije in kako težko je Nemčiji izpolnjevati ob-veze iz Youngovega načrta.__________________
II DOMAČE NOVICE ~]
Volilni imeniki so razpoloženi cel mesec junij. Letos 18. oktobra so volitve zveznega predsednika, ako se volitev istega ne izvrši na drug način. Predvidena je volilna obveznost. Volilno pravico imajo vsi državljani, ki so dopolnili 21. leto in so v volilnem imeniku. V tekočem mesecu se morajo vpisati v volilni imenik vsi, ki so ali bodo med 1. februarjem in
30.	junijem dopolnili 21. leto in vsi oni, ki so po
31.	decembru 1930 menjali svoje stalno bivališče. Pravico vpogleda, prepisa, reklamacije itd. ima v tem času vsak državljan.
Landbundovska zborovanja 7. t. m. Vsled brezobzirnega iztiravanja davkov, socijalnih dajatev itd. je prišlo v Labudski dolilni in še kje drugje do malih pobun. Odgovornosti za te upore noče prevzeti nobeden. Znano je tudi, kaj vse je doživel uradnik davčne administracije v Bistrici v Rožu. Da je kmet na kraju svojih moči, je dejstvo, vendar si s protestnimi zborovanji svojega gospodarskega položaja ne bo izboljšal. Landbund je prevzel metodo so-cijaldemokracije. Vendar soc.-dem. v vladi nimajo svojih ljudi, dočim jih Landbund ima. Bilo
bi pametnejše, če bi organizacija sporočila želje in zahteve svojemu zaupniku ministru, ki bi jih zastopal na seji vlade, če se sploh da še kaj pomagati pri teh razmerah. Protestna zborovanja v Trgu, Šmohoru, Celovcu, Špittalu, Treibachu, Beljaku, Velikovcu in Wolfsbergu so bila izključno landbundovske strankarske prireditve, ker je gotovo polovica kmečkega prebivalstva organizirana v drugih strankah, ki pri tem niso sodelovale. Landbundovci so na zborovanjih zahtevali od vlade, da sme sprejeti le tako trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo, ki bo izdatno izboljšala gospodarski položaj kmeti-škega ljudstva. To velja tudi za druge trgovinske pogodbe. Poleg tega se je na zborovanjih zahtevala carinska unija z Nemčijo.
Cirkus Hagenbeck pride v Celovec. Ima
pri Hamburgu svoj zverinjak, iz katerega črpa živali za svoja gostovanja po vseh večjih mestih sveta. Zverinjak je zelo zanimiv in je tako ustvarjen, da odgovarja življenju živali v divji naravi. S seboj pripelje s svojim posebnim vlakom z 80 vagoni opice, leve, slone, antilope, žirafe, povodne konje, morske pse, medvede, čebre, pavijane, pingvine, noje in razne druge ptice in živali pragozdov. Za otroke je posebno priporočljivo, da si ogledajo zverinjak, pa tudi predstave bodo zanimale malo in veliko, ker bodo kazale,' kaj vse se da doseči s pravo dresuro.
Radiše. (Razno.) Pred kratkem smo spremljali k večnemu počitku našega cerkvenega ključarja Jožefa Šušnika. On je opravljal svojo službo 27 let. Rajni je bil pravi steber sv. vere, izobražen in zaveden mož, kakršnih je le malo med nami. Šel je po svoje plačilo. Slava njegovemu spominu! — Na binkošti je g. župnik o-znanil, da se vrši nova volitev ključarja v pon-deljek po maši. Radi birme in romanja na Gospo .gveto, je bila udeležba slaba. To priložnost so porabili nekateri farani, da so g. župnika ozmerjali in opsovali. S tem nastopom pač niso pokazali svoje najboljše lastnosti. Saj je duhovnik, ki je v svoji službi osivel in nikdar česa zagrešil, vreden spoštovanja. Lepo ni, če hodijo farani, ki postajajo največkrat zunaj cerkve, sirovo napadat g. župnika. Mi smo bili z našim g. župnikom vedno zadovoljni, drugi pa se nad vsakim duhovnikom spotikajo, ker bi imeli naj-rajše takega, ki bi nièesar ne videl, neslišal in vedno le molčal. Vsak pravi duhovnik jim je trn v peti, ker jih svari in opominja in zbuja njih vest. Priporočali bi dotičnim, da pometejo prej pred svojim pragom!
Drobne koroške novice. Na Koroškem je bilo sklenjenih lani 2697 zakonskih zvez, to'je na 1000 prebivalcev 6.8. — Delavska zbornica
ima 20 potujočih, 10 stalnih in 2 mladinski knjižnici. Lani je izposodila 28.400 knjig, letos v prvih štirih mesecih pa že 46.300. Zbornica vzdržuje 11 tečajev, ki jih obiskuje 410. Primeroma to ni mnogo z ogirom na veliko število članov. — V tednu pred 30. majem so našteli na Koroškem 7008 podpiranih brezposelnih. Število je padlo za 599 oseb. — Stolni šolaster Janez Vidovič je 6. t. m. dopolnil 89. leto. Da bi mu bilo usojeno še prav dolgo življenje! — Neki Filip Slanski iz Vogrč je za „Kredit-schutz“ pobiral od strank denar in pri tem poneveril 300 S. Kreditschutz ga je nato odslovil, a je kljub temu iztirjal od 14 strank 253 S in tud'-.te poneveril. Dobil je 5 mesecev strogega zapira. — Deželni šolski svet je upokojil ga-liškega nadučitelja Franca Wuchererja. Nadučiteljem v Dobrli vasi je imenovala deželna vlada Josefa Holzerja, šolskega vodjo istotam. Učiteljem v Ribnici je bil imenovan Jakob Koss, učiteljicam v Šmartnu na Dholici Marjeta Heide-Mattkey in v Škofičah ob jezeru Eleonora Kriessmayer. — V Celovcu se sedaj zopet prepirajo, katera stranka bo dala župana, ker zadnje občinske volitve položaja bistveno niso izpremenile.
Šmarjeta nad Pliberkom. (Dve smrti.) Pozimi, ko le malo rož cvete, je umrla Osrbanova mati. Osrbanova mati je silno ljubila in gojila cvetlice. Polna so ji bila okna, poln vrt. In koliko jih je razpečala. Vsi, ki smo jo poznali, smo jo imeli radi, zato nam je težko, ko je ni več. — Pomladi pa, po je zaživelo in zadehtelo v naravi, se je odprl nov grob, v katerega smo položili Kolenikovega očeta. Ni zastonj živel. Življenje mu je bil delaven dan. Pridno je kmetoval na svoji kmetiji v solnčni Šmarjeti in skrbno čuval šege, navade in poštenje našega slovenskega kmetiškega doma. Bil je značajen mož — značaji so danes tako redki — v narodnem in verskem prepričanju. Umrl je, težko nam je v srcu. Toda tolaži nas, čast in hvala mu, da je tako, kakor je bil sam, vzgojil tudi številno družino in da bodo vrli sinovi in hčere, kjerkoli si ustanovijo svoja ognjišča, sami to, kar je bil nepozabni oče in bodo v tem duhu vzgajali tudi svoj mladi naraščaj. Obema pokojnima daj ljubi Bog večefl raj!
Bilčovs-Hodiše. Dne 21. junija napravi izobr. društvo „Bilka“ izlet v Hodiše. Igralci uprizorijo tedaj v Domu sv. Jožefa Finžgarjevo igro ..Razvalina življenja11. Odmore izpolni pevski odsek z izvajanjem naših koroških slovenskih pesmi.
PODLISTEK
Kovač Franc:
Izprebod na Djekše.
Lepi pomladinski dnevi so me izvabili na daljši izprehod na visoke Djekše, najvišjo in najsevernejšo slovensko faro na Koroškem. Od prijazne želinjske cerkve zavijem proti severu po ozki poti, obdani od obeh strani od strmih, poraščenih gorskih obrankov, peljajoči skozi Smihelski graben ob Trušenjskem potoku, ki drvi čez skale in dovaja v dolino vse studence in pritoke iz grabna tja od Št. Urha. Še enkrat se obrnem na-žaj in opazujem slikovito, sanjavo okolico: lepo urejeni, veliki sadni vrtovi Vun-cfrovega veleposestva, drevesa, vsa odeta s pomladanskim cvetjem, kot da bi jih zapadel prvi sneg. In tam na strmih hribih razvaline Srednjih in Zgornjih Trušenj, na desni sivi Važen-berg z razpalim' zidovjem — vsi ti snivajo o minuli preteklosti in stari slavi. In tam so Štri-holČe in Želinje vse zakrite med sadnim drevjem. Slikovit pogled!
Počasi korakam v prijetnem hladu po polagoma se vspenjajoči vozni poti. Tu in tam me sreča s hlodi težko obložen voz. Kmet sega po rezervi. V sedanjih, gospodarsko težkih časih potrebuje denarji za davke, popravila in domače potrebščine in zato tudi v oddaljenih in od prometnih sredstev odrezanih krajih in strmih gozdih poje sekira. Popolna tihota vlada. sliši se samo žuborenje potoka, vijočega se ves čas poleg pota ter skrivnostno šiistenje smrekovih in bskovih gozdov na desni in levi strani. Čez dobre pol ure se dolina v tem grabnu še bolj zoži: na obeh straneh pota se dviga strm obronek. Nahajam se pfi Rebernikovem
mlinu. Bolj samotnega in zapuščenega kraja si pač ne morem predstavljati kot je tukaj. V ozki dolinici, kjer je komaj prostora za pot in sumeči potok, je stisnjeno v gorsko pobočje starnavo, sivo poslopje z majhnimi okni v prvem nadstropju in ob vodi zapuščena, na pol razpala žaga. Majhen, obdelan vrtič, kjer je nasajeno v strmem bregu nekaj borne salate in cvtuMce na oknih svedočijo, da tudi to žalostno poslopje ni čisto zapuščeno. Stara žena samotar! v tej samoti, kamor samo po leti pririje solnce — a danes je ni doma. Podala se je naj-brže na pot in prosi po dolini miloščine.
Od tod pelje pot dalje k podružni cerkvi v Šmihel (765 m) in v Št. Urh (1000 m). Od Re-bernikovega mlina zavijem po strmi stezi na desno proti Rebernikovi hiši, da pridem do kolovozne poti, peljajoči pod Rebernikom na Djekše. Polagoma stopajoč višje in višje več-krar postojim. da se oddahnem in opazujem o-kòlico. Pred menoj se širi košati in zeleni Bukovec (880 m) in mi zapira razglèd na šentjursko faro. Mičen je pogled na kopasti hrib s smaragdno zelenim bukovjem. In na njegovem odrastku proti severozapadu ležijo raztresene hiše vasi Trpeče, ki spadajo že v šentjursko faro. In ondi na najvišjem hribu me pozdravlja lepa in obširna Vertjančeva hiša — priljubljen izprehod za ljudi, ki imajo še smisel za nepokvarjeno naravo, da uživajo od tam krasen razgled na Podjuno, Karavanke in Kamniške planine. Proti jugu se mi pa že polagoma odpira razgled na šmarješko faro in tam v daljavi opazim obrise Kamniških planin»
Grem počasi dalje in hoteč pod Reberrtiko-vim hlevom zaviti kar naprej, mi Jurče, moj učenec in želinjski ministrant zastavi pot.
..Hvaljen Jezus!“
„Amen. Kaj pa ti 4ukaj čakaš ?“
„Mama so rekli, da morate malo k nam iti.“
Pri Reberniku so izvedeli, da nameravam iti danes na Djekše. Da bi ja ne šel kar mimo, je stal Jurče celo dopoldne na straži in prežal na mene in zavoljo tega celo izpustil šolo. Nisem se hotel ustavljati — bila bi zamera in huda razžalitev. Stopil sem z Jurčejem nekoliko v hišo, da se z dobrimi ljudmi malo pogovorim-Rebernikova mama so ravno devali orehe iz peči, otroci so se drenjali okrog matere, komaz pričakujoč, da dobi vsak svoj del, in najmlajši je hotel zlesti naravnost v peč. Gostoljubno so mi postregli z moštom in domačim prigrizkom Tudi gospodar, ki je imel opravka na skednju, je prišel za nekaj trenutkov v hišo, da pozdravi gosta. Pred več leti jih je zadela huda nesreča: pogorel jim je hlev in pet glav goveje živine. Polagoma si bodo z neutrudljivo pridnostjo in varčnostjo zopet opomogli.
Toda dolgo pot imam še pred seboj in treba je posloviti se od prijaznih ljudi. Ker je po djeških hribih toliko potov, ki vodijo do posamezno ležečih kmetij in raztresenih selišč, se tuj človek prav lahko izgubi in zaide. Zato sem vzel Jurčeta s seboj za kažipota, da me spremlja do Slamanika, odkoder se že vidi na Djekše, da ni mogoče več zaiti.
Jurče je stekel na dvorišču k studencu, da se umije, čez nekaj časa je prišel zopet v sobo v — nedeljski obleki, kot da gre v cerkev! Izpod vrata so mu gledale zelene naramnice, katere mu je posodil starejši brat. Samozavestno se je postavil pred mamo, ki ga je s kritičnim očesom presojevala od glave do nog. Mama je bila z vspehom zadovoljna, samo rekla mu je še, naj se nekoliko počeše. Potem mu je odrezala velik kos kruha in kos mesa in utaknila v žep. Jurče si je nabasal še polne Žepe orehov in odrinila sva.
(Dalje sledi.)
j ZADRUŽNI VESTNIK
Stanje In bodočnost kmetijskega zadružništva.
Ko so se pa ustanovile zadružne mlekarne, klavnice in organizacije za zbiranje jajc kot skupna last vseh kmetovalcev, vidimo, da se izpopolnjuje kakovost produktov, morala kmetovalcev pa raste. Zelo redko se dogodi, da bi se med jajci, ki se izvažajo v Anglijo ali Ameriko, našlo kakšno pokvarjeno. Če se pa to dogodi, morejo posebne kontrolne organizacije ponavljanje takih slučajev preprečiti. Vsako jajce, ki gre iz zadružnih organizacij, nosi številko organizacije in številko člana, ki ga je dobayil. Na ta način morejo krivca takoj prijeti in kaznovati. Če se pa tak slučaj ponovi, je izključen iz zadruge.
Pokazali smo, kako velik vpliv imajo zadružne organizacije na moralno in materijelno izboljšanje v vasi. Toda ta vpliv, ki ima mate-rijalistični značaj, ni zadosten, da popolnoma razloži moralno izboljšanje pri kmetovalcih. V tej vzgoji je igral veliko vlogo škof Gruntwig, k je bil istočasno tudi filozof, moralist in vzgojitelj. Njegove nauke je danski seljak, ki je v bistvu pobožen, rad poslušal. Potrebno je tudi opozoriti na vlogo šole.
Tako je z ozirom na vse te okolnosti kal zadružne organizacije našla pripravno in plodovito polje. To je vzrok, da je Danska postala vzor celega sveta. Na koncu smatramo potrebno, da opozorimo še na eno gospodarsko Posledico, ki je nastopila po vplivu zadružništva. V vsaki vasi obstoji najmanj ena zadruga, navadno mlekarska, ki omogoča materijelno blagostanje kmetovalca, kateremu ni treba, da gre v mesto in si išče tam dela. Danes pa spada Danska med tiste redke zemlje, kjer mesta ne naraščajo na račun dežele. Ravno-tako tudi nima izseljevanje v inozemstvo. Vse to je delo zadružništva.
Preidimo sedaj na Irsko, kjer je nekdaj zadružništvo zaustavilo močno izseljevanje v Ameriko in kjer je preprečilo pretirano zauži-vanje alkohola, ki še danes predstavlja veliko nevarnost za vso zemljo.
Kmetijske kreditne zadruge kakor tudi zadružne mlekarne so ustanovile več kot 50 narodnih domov, ki vodijo boj proti alkoholu in skrbijo za narodno zdravje. Sirovo maslo zadružnih organizacij osvaja londonski trg. Zadružništvo povečuje proizvajanje lanu in rešuje od propada stare vrste domačih obrti, kakor izdelovanje čipk, sukna itd.
Obstoja mala dežela, v kateri je razvito zadružništvo vseh vrst, to je Finska, v kateri polovica celokupnega prebivalstva pripada zadružništvu. Dočim pa na Danskem kreditnih zadrug skoro ni, so na Finskem zelo razširjene. Razen tega pa ima Finska celo tudi nabavne, mlekarske in gozdarske zadruge, Dva razloga sta za to, da se Finska, ki je zemlja z nepo-voljnimi klimatskimi in etniškimi pogoji, nahaja v svetovnem zadružnem pokretu skoro na brvem mestu.
Industrija in trgovina se je nahajala v rokah Švedov, upravo pa so imeli pred vojno v rokah Rusi. Z ozirom na to so morali mladi Finci iskati za življenje druga sredstva. Tedaj se je pojavil zadružni pokret profesorja Gep-harda, to je pred 25 leti, ki pa je dovedel do ustvaritve zadružne trgovine in industrije, v kateri ima mesto samo domači finski živelj.
K številnim zadrugam, ki so obstojale, so Pristopali domači izobraženci, ki bi drugače morali iskati mesta v uradniški karijeri ali kaki kapitalistični trgovini in industriji. Ta boj je dovedel do hitrega uspeha, t. j. do ustvaritve industrije vžigalic in sirovega masla na zadružni Podlagi. V razvoju zadružništva na Finskem je igrala važno vlogo Fincu prirojena lastnost, spoštovanje tujega imetja in nacijonalna zavest, kar je dovedlo do medsebojnega zaupanja, brez katerega zadružna ideja ne bi postala nikoli tako močna.
Na Češkoslovaškem je politična in narodna borba do neke meje preprečevala razvoj zadružništva. Število političnih strank je zares fantastično, saj jih je po 33. Vendar dobimo na češkoslovaškem razne zadružne oblike kot u. pr. zadružne elektrarne, ki so številnejše in važnejše na deželi kot pa v mestih. V severni češkoslovaški je mnogo zadružnih elektraren, m Popolnoma nadomeščajo privatno kapita-
listično industrijo. Te zadruge dajejo potrebno električno energijo za razsvetljavo in za gonilno silo v kmetijstvu.
H koncu omenjamo še dve drugi deželi, ki se nahajata daleč od mej Evrope.
V Kanadi predstavlja izvoz žita na zadružni podlagi tri četrtine celokupne žitne produkcije. Interesantna lastnost zadružnega pokreta v Kanadi se pojavlja v mnogoštevilnih krožkih farmarjev, ki širijo zadružno idejo in vzbujajo pri ženah interes za kmetijstvo.
Končno so zelo razširjene kreditne zadruge v obeh Indijah. Zadruge v tej deželi, čije podeželsko prebivalstvo je nenavadno močno, vršijo poleg nalog kreditnih zavodov še razne druge naloge za pospeševanje kmetijstva. Med drugim skrbe tudi za izboljšanje zemlje z izsuševanjem močvirja, z borbo proti malariji itd.
Pri vsem svojem hitrem razvoju se kmetijsko zadružništvo še vedno nahaja v prvi fazi. Pri vsem uspehu kreditnih zadrug, s pomočjo katerih se je Nemčija popolnoma osvobodila vaških oderuhov, še vedno nista zadovoljiva ne število, posebno pa ne kakovost kmetijskih zadrug. Ugotoviti moramo, da je zadružna prodaja sadja in zelenjave še vedno slabo razvita. Tudi v deželah, ki so bogate na teh produktih, kot so Francija in Italija, je zelo malo takih zadrug. Še manj pa je zadrug, ki se bavijo s konzerviranjem sadja in zelenjave, čeravno je to zadružna oblika, ki ima zelo velik pomen za vse južne dežele.
Bodočnost ne pripada industrijskim zemljam. Te nimajo dovolj produktov za svoje prebivalstvo in tudi nimajo toliko sirovin, kolikor potrebuje njihova industrija. Bodočnost pripada agrarnim zemljam, ki imajo dovolj živil in cenih sirovin za svojo industrijo. Vendar se male dežele nahajajo v težjem položaju kot pa velike, ki morejo z manjšimi težkočami razvijati razne vrste kultur in imajo boljše predpogoje za razvoj lokalne industrije.
Ne mislimo, da bo to dovedlo do omejitve trgovine in trgovskih zvez med posameznimi deželami. Primer Danske nam je pokazal, da razvoj zadružnih organizacij pospešuje uvoz in izvoz, ker so pač povečane potrebe kmetovalca. Potreba je tudi naglasiti, da zadruge izvršujejo svoj vpliv, tako v moralnem, kakor tudi v mirovnem smislu.
Eden izmed ustanoviteljev zadružništva v Nemčiji, Schulze-Delitsch, je ob neki priliki rekel, da pomeni zadružništvo mir državi in na svetu. Če je točno, o čemer pa mi ne dvomimo, potem bo krepak razvoj zadružne ideje v vseh državah olajšal ustvaritev velikih sanj, a to je večni mir med ljudmi, o katerem je sanjal nekdaj filozof Kant, kakor tudi ideja ustvaritve zedinjenih evropskih držav, o kateri sanjajo da-našnji ljudje.	Narodni gospodar.
II NAŠE KNJIGE |
Dr. Mihael Opeka, Knjiga postave, petinštirideset govorov o božjih zapovedih; II. zvezek, Ljubljana 1931; zal. prod. Ničmano-va; cena 22 Din. (s pošto 1.50 Din. več). Prvi zvezek Opekove ..Knjige postave11 smo pred par mesci napovedali, ocenili in priporočili. Kakor je pisatelj v uvodni besedi k prvemu zvezku naznanil, izide knjiga v treh zvezkih, ki vsi tekom tega leta izidejo. Hitro nas je presenetila založnica z drugim zvezkom, v katerem obdela naš klasični tolmač božje misli in besede 4. in 5. božjo zapoved. Četrti zapovedi posveti devet govorov, v katerih obravnava z ozirom na razmere in potrebe našega časa problem avtoritete, dolžnosti otrok do staršev, staršev do otrok, poslov do gospodarjev in obratno, oblastnikov in podložnikov. Peto zapoved razloži v šestih govorih, izmed katerih tretji: o moritvi še nerojenih, pretresljivo razkriva najbolj grozečo, po samoljubju zadeno rano civiliziranih narodov. Mojstrsko je v ..Knjigi postave41 predočena alternativa večnega zakonodajalca: Ali se ukloniš zapovedi in izvoliš življenje, ali se upreš in greš v smrt.
Okrasne spenjavke za vrt In dom. Spisal ing. agr. Ciril Jeglič, Založila Družba sv. Mohorja, natisnila Mohorjeva tiskarna v Celju 1931. Z 52 podobami. Cena broš. izvodu za ude Din. 21.—, za neude Din. 28.—, vez. za ude Din 30.—, za neude Din. 40.—. Jegličeva knjiga ..Naše prijateljice44 je zbudila resnično zanimanje. Saj res ni hiše ne hišice brez rož in cvetja. So pa to Živa bitja, ki potrebujejo
ljubeznjive nege, sicer omagajo in poginejo. Za cvetlicami je napisal isti strokovnjak drugo knjigo: ..Okrasne spenjavke44. Čemu te? Danes že kar več ne grade mnogo stanovanjskih hiš brez vrtov. Vsak si postavi dom, še tako skromen sredi vrta. Krog takega doma in na tak vrt pa spada mnogo zelenja in mnogo cvetja. Koliko sten, pustih ograj in plotov, koliko golih senčnic lahko poceni spremenimo v resnično življenje, V pisano ubranost, ako jih obsadimo s spenjavkami. Te hitro rasto, premnogo lepo in bujno cveto ter spreminjajo pusti dolgčas krog hiš in vrtov v samo pesem. Ker je torej še mnogo domov tako pustih in golih, mnogo vrtov brez pravega zelenja, zato je Jeglič hotel povedati in svetovati, kako naj si odpomoremo z umno gojo spenjavk. V tej knjigi so zbrane vse za naše razmere prikladne spenjavke (pojasnuje jih 52 slik). Dano je navodilo, kako in kje naj jih uporabljamo, kako oskrbujemo. Po tej knjigi si lahko vsak izbere prav tiste plezavke in spenjavke. ki bi bile za njegovo hišo, vrt, uto, ograjo, balkon itd. najbolj prikladne. Zato bo ta knjižica res kažipot in svetovalka za vsakega posestnika vrta, hiše, da tudi najskromnejše bajtice, ki jo bi lahko okrasil, neprijetne stene zakril in jih spremenil v ljubo cvetje. Res: kar nepogrešljiva knjiga za vsako hišo. Pisatelj pa ni opisal vse nekam pusto, suhoparno. Iz sloga žari njegova ljubezen do teh božjih lepo, iz vsebine pa resnično strokovno znanje. Knjigo dobite pri Družbi sv. Mohorja v Celju. Za ude Mohorjeve znižane cene. Naročilo vseh Mohorjevih knjig oskrbi tudi Družba sv. Mohorja v Celovcu, Viktringerring 26.
Jože Pogačnik: «Sinje ozare44. Založila Družba sv. Mohorja. Natisnila Mohorjeva tiskarna v Celju 1931. Str. 72. Vezana knjiga stane Din. 15.— za ude in Din. 20.— za neude. — Pesnik Jože Pogačnik se je med prvimi pojavil v mladem povojnem literarnem svetu; že nad deset let smo se srečavali z njim v naših najboljših revijah, predvsem v Domu in svetu in davno je bil že čas, da nam pesnik pokaže svojo celotno podobo. Zato smo veseli njegove zbirke „Sinje ozare44. Pogačnik pa je zbral izmed velikega števila pesmi le tiste, ki so se mu zdele za zbirko nujne. Pesmi so res vse skrbno prebrane in pretehtano uvrščene v štiri značilna poglavja: Jaz — Bog — Zemlja — Človek. Povsod v celi knjigi, v vsakem poglavju, v vsaki pesmi pošebej je pesnik otrok naše duhovno najbolj Hemirne dobe in ureja sebe in svet iz rozvrvanosti teh dni v skladnost dobrega in močnega človeka. Če je pristen lirik le tisti, ki s svojim osebnim čustvom vzbudi, da zadrhte in harmonično zapoje tudi tuja srca, potem je Pogačnik izrazit pesnik naše dobe in njen dober kažipot. Iz današnjega nemira in trpljenja se dviga v gledanje in razumevanje: časnost in večnost se tareta med seboj, marsikdaj se utrga krik človeka, ki se je zgrozil nad seboj in vesoljstvom, pa od onstran vedno po-sijejo zlati žarki večnega solnca. Pogačnik-ni lahkokril pesnik. V njem je vsa teža časa, ki se bori za red in izraz, a njegova lepota je tiho opojna in močna. Noben blisk v temi, zakaj duša preseje in prečisti naval čustev in skozi njo siplje sama drobna zlata nebeška luč. In . še radi nečesa je Pogačnik značilen. Morda ni med sedajnimi pesniki nikogar, ki bi imel po-
26. avstrijska
državna dobrodelna loterija
Žrebanje 7. julija 1931
1 srežka S 3'—	1 srečka S 3-—
52.000 dobitkov in 1 premija Glavni dobitek S lOO.OOO*—
Na 10 srečk s tekočo zadnjo številko mora odpasti najmanj on dobitek I Poslovalnica razredne loterije!
GeschSftutelle]- PROKOPP, Saden. N.-fi.
Razpošiljalnica za zvezne dežele.
leg intimne prisrčhosti tudi toliko prave domače svojstvenosti kot on. Najlepše se nam ta domačnost kaže v poglavju „Zemlja“, kjer Je našo zemljo res zajel v vsej njeni mehki lepoti, prazničnosti in delavniški resnobi, v vseh njenih sladkostih In bolečinah. Pesem „Domača zemlja44 je izmed naših najboljših pesmi. S Pogačnikom je naša povojna književnost dobila
nov in izrazito pozitiven dokaz svoje vrednosti in Mohorjeva družba je izpričala, da bolj in bolj na široko pojmuje svojo nalogo v sloven-skem založništvu.
M GOSPODARSKI VESTNhTM
Pridelovanje žila.
O izplačljivosti pridelovanja žita v splošnem ne moremo več govoriti. Žito pridelujemo običajno z izgubo. Če upoštevamo, koliko dela imamo z oranjem, žetvijo, mlatenjem itd. in koliko gnojenja potrebuje žito, ki nima nobene cene, pridemo do zaključka, da nimamo niti dela plačanega. Kje so potem še davki, so-cijalna bremena in kje čisti dohodek?
Ker pa je izguba tem večja, čim manj ga pridelamo na hektar, moramo pač gledati, da nudimo setvi vse pogoje za ugoden razvoj. Kot smo že slišali, je potrebno njivsko kolobarenje, dalje da se izogibamo čim bolj ko mogoče sejati žito za žitom, ker žito močno izmozgava zemljo, ki rada zatravi, in ker se tudi zemlja za žitom nekako sprime in se ne drobi tako kot za drugimi rastlinami, posebno za okopa-vinami. Žito tudi slabo vpliva na življenje v zemlji. Znano nam je, da je v zemlji vse polno bakterij in sicer koristnih bakterij, ki razkrajajo gnoj, in celo bakterij, ki zbirajo redilno snov dušik iz zraka. Bakterije pa potrebujejo hrane: gnoja in zraka, rahlo zemljo, v katero more prihajati zrak.
Geslo sedanjega časa se glasi: Manj žitnega, mesto tega pa velike pridelke. Nič ni slabšega, nego velike planjave žita z nepo-voljnim pridelkom. Glavne izdatke pridelovanja žita tvori delo. Gledati moramo zato, da dosežemo z istim delom čim več pridelka na oral ali hektar. Pogoji, da bo pridelek večji, so v glavnem sledeči: pravilna priprava njive, pravilno in izdatno gnojenje, pravilno njivsko kolobarenje, zatiranje bolezni in škodljivcev, čiščenje semenskega žita in, kjer so dani pogoji, uporaba visoko vzrejenih vrst.
Priprava njive.
V domačem kraju je navada, da se strnišča za jesensko setev takoj preorjejo. Je to čisto pravilno in celo nujno potrebno, ali za naarja-nje bi bilo treba imeti dvolemežne pluge, ker se pravilno naarjanje vrši plitvo: prvič, ker se strnišče na ta način boljše razkraja, drugič, ker bi plevel hitro vzklil in bi ga lahko zatrli s poznejšim brananjem. V nasprotnem slučaju pride seme plevela pregloboko in ne vzklije, pač pa čaka do jesenskega oranja, da ga spravimo zopet na površje. Potem požene istodobno s setvijo, kar gotovo ni v prid setvi. Plitvo naarjanje gre tudi hitrejše od rok in imamo več priložnosti, da ugodimo pravilu, naj za srpom takoj sledi plug. S plitvim oranjem (luplenjem) tudi boljše ohranimo vlago; če zrahljamo gornjo plast zemlje, vlaga pod njo ne more tako hitro izhlapevati kakor tedaj, kadar orjemo globoko in spravimo vlažno zemljo na površje, kjer se močno osuši. Naarjanje takoj za srpom, oziroma koso je lažje, ker je stoječe žito ščitilo polje pred nepotrebnimi solnčnimi žarki in ga ni preveč izsušilo. Poleg tega je stoječe žito ščitilo zemljo pred neposrednim padanjem dežnih kapljic in se tako zemlja boljše drobi, kakor če je kot strnišče zbijejo poletni nalivi.
Ko vidimo na naorani njivi, da je plevel večinoma že ozelenel, povlačimo z brano, in po potrebi pozneje še enkrat.
Preorana mora biti zemlja posebno za rž vsaj 14 dni pred setvijo. Rž potrebuje sesedeno zemljo, drugače je lahka in pridelek semena ne bo ravno najboljši. Radi tega nam tudi rž za krompirjem in kapusom ne uspe dobro, ker smo s tem sadežem zemljo preveč zrahljali in ker te sadeže spravljamo šele pozno jeseni in zemlja ni imela časa, da se sesede. Temu pa deloma lahko odpomoremo z večkratnim valjanjem (rolanjem). Rž tudi ne prenese, če jo zamažemo kakor včasi pšenico. Tega se moremo ubraniti, če njivo pravočasno pripravimo, ker se pravočasno pripravljena njiva hitrejše osuši nego sveže zorana. Kar se tiče zemlje, uspeva rž najboljše na lahkih in sretjnjih zemljinah. Pridelovanje rži na težki ilovici rajše opustimo, kar bo deloma zadovoljila le ob posebno ugodnem vremenu.
Pšenica zahteva težjo in rodovitnejšo
zemljo in se seje radi tega pri nas v deteljišča ali za močno pognojeni koruzi. Zahteva veliko bolj očiščeno polje nego rž, ker spomladi dolgo ne požene troblje in se plevel radi tega lažje razvija, ki potem pšenico lahko uniči. Posebno jo duši pri nas srnica. Zato je nikakor ne kaže sejati na zasrničeno polje.. Če imamo deteljo opleveljeno s srnico, jo moramo na vsak način prej preorati in pripraviti njivo s kultivatorjem.
(Se nadaljuje.)
Celovški trg. Živina: krave 1—1.20, pitani prašiči 1.10—1.30, plemenski prašiči 1.20—1.50S za kg žive teže. Leča, 1.40 S. fižol 50—60 g, krompir 16—18 g, sladko seno 14 g, kislo seno 7 g, slama 8 g, goveja mast 6 S, sirovo maslo 5—6 S, prekajena slanina 4.50 S, sirova slanina 2.60 S, zaseka 3 S, mleko 40—44 g, smetana 2.40—4 S, jajce 12—14 g, trda drva 6.50 S, mehka 4.50 S meter, j
RAZNE VESTI
Drobne vesti. Pivovarne stalno tožijo, da se popije vedno manj piva. Poglejmo, kakšne plače imajo vodilni uradniki te industrije: vodilni upravni svetnik ima na leto 175.000 S, glavni ravnatelj 200.000 S; Braubank A. G. plača ravnatelju 190.000 S, drugemu uradniku 175.000 S, tretjemu 54.000 S, četrtemu 24.000 S na leto. Poleg tega izplačujejo pivovarne dividende od 10 do 20 odstotkov. Od letne plače v znesku 443.000 S, ki jo dobivajo štirje vodilni uradniki, bi moglo živeti 123 drugih uradnikov s 300 S na mesec. Pri takih razmerah se pač ni čuditi, da gospodarsko tako krasno stojimo, — Primanjkljaj v italijanskem državnem proračunu za leto 1930/31 znaša 1.900,000.000 lir. Največ denarja gre za vojsko, s pomočjo katere se drži fašizem na površju. — Hudo neurje s točo je povzročilo v Tesaliji in Mecedoniji veliko škodo. Mnogo hiš je bilo porušenih. V povodnji je utonila družina petih oseb. — Močno deževje je povzročilo v Turčiji velike poplave. V okolici Bruse je voda razdejala 40 hiš, pri čemer pa na srečo ni bilo človeških žrtev. V Navsi je utonilo 15 oseb. — Blizu Southamptona nìà Angleškem so zgradili prvo veleletalo, ki bo lahko preletelo Atlantski ocean. Letalo je opremljeno s šestimi stroji, ki razvijajo skupno 5400' konjskih sil. Letelo bo s hitrostjo 145 milj na' uro. Ima 5 ločenih salonov za 40 potnikov, lùksurijozne celice in kuhinjo. — V Berlinu je prišlo preteklo sredo do plenitve trgovin. Plenitev se udeležujejo predvsem brezposelni. Policija je mogla prijeti samo eno osebo. — Pteko reke Bordone na Francoskem so zgradili viseči most. V zadnjem času so ga preizkušali s prevozom 6 voz peska. Ko sta bila 2 voza sredi mostu, se je nenadoma podrl s strahovitim truščem. Na mostu je bila zbrana uradna komisija, ki so jo razvaline pokopale in vrgle v vodo. Iz razvalin in vode so spravili 13 mrtvih in 12 ranjenih. — Pri zadnjih vojaških vajah ruske mornarice se je potopila podmornica; Na podmornici je bilo 45 mož, ki so vsi utottili. — Velika nesreča v rudniku zlata v Kolarju, v državi Mysore v Indiji je zahtevala 39 mrtvih, 28 ranjenih in 12 pogrešanih. Vneli so se plini. — Na vojaškem vežbališču v Košicah rta Ceškolovaškem so se igrali otroci z nerazpočeno granato. Granata je eksplodirala in raztrgala enega otroka popolnoma, drugih 15 pa tako ranila, da menda niti eden ne bo ostal pri življenju. — Peturno neurje nad Berlinom in okolico je povzročilo pravo povodenj. Vihar je lomil drevje, podiral brzojavne droge, odnašal strehe, rušil dimnike in polomil nešteto izložbenih oken. Mnogo ljudi je bilo ranjenih. Lesene hišice po predmestjih je voda deloma odplavila. —Vojni minister Vaugoin je dobil večtedenski dopust. Dopust je v zvezi z odpoklicem dr. Strafelle.
Kdo naj Nemcem verjame? „Stahlhelm“, organizacija rajhovskih frontnih bojevnikov, je priredila v Vratislavi 31. maja veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo 150.000 stahlhel-movcev. Politični govori voditeljev so bili polni maščevalnosti in groženj ,kar bo posebno podžgalo Poljake in Čehoslovake, pa tudi ogorčenje v državi sami se bo stopnjevalo proti Stahlhelmu. Prvi voditelj Seldte je na primer izjavil: „Borba za življenje in smrt nemškega naroda bo odločena tukaj na vzhodu. Nikdar
ne bomo priznali meje, ki jo je določila verzaj-ska pogodba. To je naše obljuba, ki jo izrekamo na današnji 12. skupščini frontnih vojakov, da ne bomo prej mirovali, dokler ne bodo vse dežele, ki so prepojene s krvjo mnogoštevilnih nemških pokolenj, zopet vrnjene nemški drža-vi.“ Po angleških vesteh so stahlhelmovci sklenili, da spravijo na nemški prestol bivšega nemškega prestolonaslednika. Za enkrat so se odločili, da ga kandidirajo pri prihodnjih predsedniških volitvah. Da bi mogel biti izvoljen za predsednika, ni mnogo izgledov, ker je treba za izvolitev 20 milijonov glasov.
Konzum materinega mleka v Rusiji. Iz Pariza poročajo o kolektivizaciji materinega mleka. Z ozirom na to, da v Sovjetski uniji umre 70 do 80 odstokov dojenčkov vsled umetne hrane, se je odločilo ustanoviti v Moskvi zbirališče za materino mleko od mater, ki imajo mleka odveč, da ga oddajo za one, ki ga imajo premalo. Prva taka zbiralnica je bila otvorjena leta 1928 in se je pokazal jako dober uspeh. Zato je bilo sklenjeno, da se bo v bližnjem času uredilo več takih zbirališč po vsej državi. V oktobru 1929 je dalo 30 žen 722 litrov mleka. Za liter se je plačalo 5 rubljev, razen tega so dotične žene prejemale večjo množino hrane.
Število prebivalstva na Češkoslovaškem-
Po dosedaj znanem kosmatem izidu ljudskega štetja na Češkoslovaškem v decembru 1930 ima Češkoslovaška republika 17.4 milijona prebivalcev, t. j. za 1.1 milijona več nego leta 1921. Prirastek znaša 8.2%. Češkoslovaška je s tem stopila na 9. mesto med evropskimi državami. Gostota prebivalstva je narasla od 97 na 105 oseb na kvadratni kilometer. Zaradi velike gradbene delavnosti znaša porast v številu hiš več ko štirikrat toliko kakor v preteklem desetletju. Našteli so 400.000 novih zgradb. Kot posebnost je treba omeniti porast prebivalstva v Zlinu, kjer je sedež Batine tovarne čevljev. Zlin je imel leta 1921 le 4678 prebivalcev, danes pa jih ima 22.000, kar pomeni 361 odstotni porast. S tem stoji Zlin na 27. mestu med češkoslovaškimi kraji. O narodni razdelitvi prebivalstva še ni bilo doslej nič objavljenega-
Med kot zdravilo. Dr. Dardain piše v „Le Rucher Belge": Kot znan zdravnik se smatram poklicanega izjaviti naslednje: 1. Ako namočimo palec in kazalec v med in z njima drgnemo dlesno in zoberce otrok ob času dobivanja zob, prederejo zobje dlesno brez običajnih težkoč in napadov mrzlice. 2 . Med je edino neškodljivo sredstvo proti zaprtju. 3. Med, razredčen z dobrim vinom (m pr. Malaga), je sredstvo, ki spravi bolnika po težki bolezni najprej na noge, ako ga vživa bolnik po malih žličkah večkrat na dan. 4. Med in odcedek zelenih orehovih lupin je in ostane najboljše zdravilo proti bezgavkam (skrofulozi) in mehkosti kosti (rahitis). 5. Med, razredčen z odcedkom natrganega surovega korenja (del medu. 3 dele odcedka) ozdravi neverjetno naglo takozvane kraste mleka dojenčkov, ako jih izpiramo s tem večkrat na dan. 6. Nekaj kapljic medu, razredčenega s čisto vodo, ozdravi vnetje oči pri od-rastlih in pri otrokih. 7, Med je pravi morilec glivic, ki povzročajo trebušni legar.
Vabilo
na
redni letni občni zbor
„Južnokoroške gospodarske zadruge v Sinži vasi registrovane zadruge z omejeno zavezo", ki se vrši dne 21. junija 1931 ol) 3. uri popoldne v zadružnem poslopju v Sinži vasi.
Dnevni red:
r,r, 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem
občnem zboru.
■ 2. Revizijsko poročilo.	’
3.	Poročilo in odobritev računskega zaključka za leto 1930.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako občni zbor ob napovedanem času ni sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je pri vsakem številu navzočih in zastopanih zadružnikov sklepčen.
Načelstvo.	9®
Lastnik: Pol. in gosp. druitvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska Lidova tiskarna Ant. Mach£t in družba (za tisk od ovoren Josip Zinkovsky), Dunaj. V.. Margaretenpatz 7.