\T
PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI
V	tej številki, ki ima 44 strani, pričenjamo z Uvodnim modrovanjem, nato sledijo speku-lativne novice O vesolju, življenju in sploh vsem (hvala Douglas Adams!) ter sčepec planeta Humorja.
^ Več na straneh od 3 do 7.
Obiskali smo GobliCon 2015 v Mariboru v
njegovi tretji izdaji in pripravili kratko
poročilo.
^ Več na straneh od 8 do 9.
V	rubriki Pogledi sta objavljena prispevka Tihomirja Jovanoviča Tike iz Beograda o Vesoljskem rocku in Andreja Ivanuse o Sto-parskem vodiču po Galaksiji, drugi del.
^ Več na straneh od 10 do 17.
V	Dražilniku objavlja Andrej Ivanusa odlomek iz romana Svetovidov rod, poglavje Sled črnih mravelj.
^ Več na straneh od 18 do 25. Literarni del obsega zgodbi Bojana Ekselen-skega Predsednik vlade in 9. maj. Andrej Ivanusa je »izvalil« dve zelo kratki zgodbi Poslednji sanjač in Petelinje jajce. Se krajso pa je napisal nas gost Garet D. Jones in ima naslov Gondoljer. Se en gostja je v tem JEJ in sicer Deborah Walker z zgodbo Sibila. ^ Več na straneh od 26 do 41. Na zadnji strani je znova razpis za zbir slovenske fikčije Zvezdni prah 3.
NOVOPECENI
■	Kje ste novi avtorji?
Verjamem, da je v Sloveniji precej ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Zal nimamo nobenega periodicnega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jasubeg en Jered torej orje ledino.
■	Kaj lahko pričakujete? Vsako delo bo slo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejse zgodbe. Objavili bomo zgosceno oceno vsakega prispelega dela, pri cemer bomo avtorjem svetovali, kako naprej.
■	Kam poslati umetnine? Svoje umetnine posljite na e-naslov: bojan.ekselenski@gmail.com
Jašubeg en Jered - novice iz Drugotnosti
ISSN 1855 - 6434 Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti
Izdajatelj in urednik: Bojan Ekselenski, Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje
+386 40 642 356 / bojan.ekselenski@gmail.com / pisatelj.net
Sourednik in oblikovanje: Andrej Ivanuša, Borštnikova 33, 2000 Maribor
+386 41 732 342 / andrej@andros.si / www.andros.si
Naslovna slika: Mesmer Warrior / MESMER BOJEVNICA (Guild Wars 2)
© <2012, Mark Jordan (fan digital art) Copyright © 2015 drustvo Zvezdni prah Maribor, Stritarjeva 24, 2000 Maribor, www.zvezdni-prah.si
Vse pravice pridrzane. Besedila, slike in oblikovne resitve je prepovedano kopirati na kakrsenkoli nacin brez dovoljenja izdajatelja.
UVODNO MODROVANJE
NA OBROBJU
Modruje Bojan Ekselenski

Pred vami je druga številka JeJ-a v novi podobi. Kako se je prijela? Ker nismo bili deležni besnega kritiziranja, ste ga verjetno sprejeli. Nase poslanstvo je pravzaprav boj z mlini na veter.
Slovenska spekulativna fikcija bo naj-brz za vekomaj ostala na obrobju slovenske literarne krajine. Nikoli ne bo enakopravno posegla v sirso javnost in strokovna javnost se ji večinoma izogiba. Zadnje strokovno delo, izdano v knjizni obliki, je izslo pred 40 leti.
Kdaj je nazadnje nastala kaksna diplomska, magistrska ali doktorska naloga, ki bi se ukvarjala z domačo ustvarjalnostjo na področju spekulativ-ne fikčije?
Pravzaprav domače ustvarjanje, če se mu kdaj kdo slučajno pomotoma posveti, tlači v pretesne čevlje otroske in mladinske literature. Zal tudi mnogi avtorji ne naredijo veliko za spremembo javne podobe tovrstne literature.
Postavil sem si vprasanje: »Zakaj je tako?« Zatem sem odgovor dobil tako mimogrede.
Nas solski sistem je storilnostno naravnan. Otroke in mladino polni z enorm-nimi količinami podatkov in jih sili v
pomnjenje teh podatkov. Na drugi strani zatira ustvarjalno domisljijo. Dovoljena je samo usmerjena ustvarjalnost.
V	tem svetu iz fakultet ne prihajajo generačije ustvarjalnih posameznič in posameznikov, temveč predvsem kola-boranti potrosnistva. Vzgajani so za sledenje obstoječemu. Vsi zelijo predvsem odlične in na sirse druzbene kontekste neobčutljive potrosnike. Medijski spin jih ves čas bombardira:
»Bodi sam svoj! Bodi drugačen! Kupi! Kupi! Kupi! Bodi prvi in kupi!«
Tako jih globalna medijska masinerija ukaluplja in naredi odvisne od spletnega mnenjskega spina. Brez dnevnega fiksa lajkanja, seranja ali hejtanja postanejo potrti in začutijo stres.
V	taksnem svetu hitre konzumačije vsebin seveda ni časa ali volje za ustvarjalnost. To se pozna tudi na področju slovenske spekulativne fikčije.
V	zadnjih letih je fantazijske romane izdalo kar nekaj najstnič in najstnikov. A v večini primerov gre za bolj ali manj posrečeno rečiklazo uvozenega. Celo dogajanja je po nepotrebnem takoj prepoznavno s tuje zvenečimi imeni protagonistov.	>>>
NASLOVNICA
Mesmer Warrior / MESMER BOJEVNICA; Mark Jordan (fan digital art, <2012)
Mark Jordan: Navdih za nastanek ilustračije je igra GuildWars2. Rad igram to igro. Slika je bila narisana za kolegičo, ki igra ta lik v igri.
GuildWars 2 (računalniška igra): Mesmerji so magični bojevniki, ki uporabljajo zavajanje kot orozje. Uporabljajo močne iluzije, privide, klone in fantazijsko magijo, da zmedejo in odvrnejo namere svojih nasprotnikov. Mesmerji zavedejo nasprotnika tako, da ta ne more verjeti svojim očem. Tako oslabijo njegove boje-vniske sposobnosti in prevesijo bojno srečo v svojo korist.
UVODNO MODROVANJE
Vsi se nekako sramujejo slovenske dežele, zgodovine in tudi mitologije, če smo ze pri tem.
Kaj pa resnejši, zrelejši avtorice in avtorji? Žal nas je malo, zlasti aktivnih in smo nekako na obrobju, pravzaprav zivi-mo v literarni gverili. Kmalu bomo lahko ustanovili upokojenski klub spekulativ-nih upokojencev!
Na drugi strani smo delezni poplave tujih avtoric in avtorjev. A tudi pri izdajanju prevodov ne gre za reprezentativen vzorec, temvec zasluzkarstvo na prvo roko. Vecina prevedene literature cilja na mlajso populacijo in zalozbe se temu primerno obnasajo.
Podrocje kratke proze je za spekulati-vno fikcijo se slabse od daljsih leposlovnih del. Praktimo na nobenem razpisu
ne uspe spekulativna povest. Čeprav so nase povesti primerljive z najboljsimi tujimi, kar je recimo priznala Cherly Morgan, kriticarka svetovnega formata, so pri nas vztrajno izgnane iz repertoarjev morebitnih objav.
Jasubeg en Jered je tako nekako po sili prilike trenutno edino periodicno berilo, namenjeno domacim avtoricam in avtorjem. Ravno zato smo se odlocili, da je z letnikom 8 JeJ izkljucno literarna revija, namenjena domacim avtorjem, a tuji avtorji se vanjo uvrscajo zaradi zagotavljanja pestrosti.
V tej stevilki gostimo Deborah Walker in Garetha D. Jonesa. Oba imata ogromno objav v mnozici jezikov, lahko se pohvalita z obsirnimi bibliografijami.
<>
O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM
NOVICE IZ SAMOZALOZNISKE DELAVNICE BOJANA EKSELENSKEGA
ATLANTIDA:
IMPERIJ SONČNEGA BOGA
Aprila 2015 je luc sveta ugledala tiskana izdaja Atlantida: Imperij soncnega boga. Knjiga se od e-izdaje loci samo po tem, da v njej ni dodatkov. Ti so na voljo na strani http://atlantida.center.
Knjiga pocasi kaplja v knjiznice, a v knjigarnah jo boste zaman iskali zaradi cudnosti slovenskega trga. Trenutno se nahaja samo v knjigarni Antika v Celju.
SOMRAK DRUGOTNOSTI
POVESTI IZ SAGE VITEZI IN ČAROVNIKI
V zbirki sta noveli Žadnji boj Žeolije in Duhovi Aldeverga (obe samo na Bib-
losu) z nekaj dodatki. Seveda noveli nista samo prepis obstojecih, temvec sta, zaradi upravicenja dodane vrednosti, razsirjeni z nekaj dodatnimi kadri in posebnimi, samo za to zbirko napisanimi poglavji. Žbirka je na voljo samo na e-Emka, kjer ni novel v locenih knjigah.
POVESTI OD TU IN TAM
Brezplacna zbirka razlicnih povesti. Nas Biblosu je na voljo za izposojo. Žbirka vsebuje pisan nabor povesti in crtic. Vecina so zabavne - biografske, potopisne, nadrealisticne, postmoder-nisticne in spekulativne povesti. Namenjene so smehu in tudi razmisljanju, uvodu je namenjena otroska pesmica, Uvod v palcka Bibija.
TEORIJA & PRAKSA E-ZALOZNISTVA
Prvi celovit priročnik priprave e
knjige od besedila v Wordu do e knjige
na knjižni polici Biblosa ali e-Emke. V knjigi je celovito razlozeno:
•	Kaj potrebujete za (samo)zaloz-nisko delavnico (racunalniska in programska oprema),
•	Kako pripraviti besedilo za objavo (Wordova predloga, strategija urejanja pred pretvorbo),
•	Pretvorba Wordovih datotek v HTML; skladen s skladnjo xHTML; potrebno za ePub,
•	Priprava slik in tabel (prakticni prikaz),
•	Delo z brezplacnim Microsoft Expression Web 4, ki podpira vse tehnologije, potrebne za ePub. Znova gre za obilje prakticnih napotkov s cim manj teorije,
•	Delo s Sigilom, programom za ePub authoring. Kako pripraviti ePub projekt, kako urediti vse podatke in na koncu kako najti napake,
•	Kaj so ISBN, CIP; JAK, SVAROG, vse s prakticnim prikazom in seveda, kako brez bolecin in puljenja las do samo-zalozniskega statusa,
•	Viri in literatura (maksimalno selekcionirano),
•	Seznam in lokacija programskih dodatkov.
KMALU
PADEC CESARSTVA
POVEST IZ SAGE VITEZI IN ČAROVNIKI
Padec cesarstva ze glede na moja predvidevanja malce zamuja. A zamuda je samo zaradi zagotovitve odlicne pripovedi. Odlocil sem se, da dogajanje razsirim s kljucnimi dogodki udejanjen-ja Elejle na daljnem otoku Taraf. Kako se je sploh lahko zgodilo udejanjenje najvisjega trojstva Megselema? Žatem se zgodba premakne v zadnje dneve cesarstva, kjer spremljamo beg zadnjega prestolonaslednika iz oblegane prestolnice.
Roman je zanrska mesanica. Gre za misticni triler, iskanje zaklada, vojno povest, viteski roman in dinasticno fantazijo.
Kmalu bo prvi drazilnik.
TELESKOP Z OČALI SLAVI 25. ROJSTNI DAN
V mesecu aprilu je imel vesoljski teleskop Hubble 25. rojstni dan. Prvi posnetki po izstrelitvi so vse razočarali, saj je imelo zrcalo preveliko sferno abe-racijo (50-tinka debeline lista) in so bile slike zamegljene. A načrtovalci so nasli enostavno in ucinkovito resitev. Na zbirno lečo so dodali se eno, ki je napako odpravila. Praktično to pomeni, da so teleskopu »nadeli očala«. Od takrat naprej lahko občudujemo stevil-ne odlične fotografije vesolja. /ANI/
0	11. FESTIVAL FANTASTIČNEGA FILMA IN VINA / 14. • 11. JULIJ 2015 / LJUTOMER
iS* A
Festival so lansirali leta 2005 ob sto-letniči slovenske kinematografije v Ljutomeru, kraju, kjer so nastali prvi metri slovenskega filma izpod roke dr. Karola Grossmanna. Na pobudo Filmske prakse PLAN 9, Prleske razvojne agenčije ter s pomočjo evropskih strukturnih skladov so priredili enega prvih mednarodnih filmskih festivalov pri nas, ki je posvečen zanrski kinematografiji. V njihovem fokusu so fantastični, grozljivi, divji in kultni filmi, ki predstavljajo pre-sezke ustaljenih zanrskih obrazčev.
Ob izbranem in nekonvenčionalnem filmskem programu je bila od samih začetkov na festivalu prisotna tudi večina avtorjev prikazanih filmov, kar je za slovenske razmere skoraj nepredstavljivo. To tradičijo uspesno nadaljujejo, nadgrajujejo program in spremljevalne
dejavnosti. Zdaj so ze postali eden naj-zanimivejsih filmskih dogodkov v tem delu Evrope z nepogresljivim končep-tualnim dodatkom vina, po katerem Prlekija pač najbolj slovi.
Doslej so festival med drugim obiskali Sir Christopher Lee (VB), igraleč; Frančo Nero (ITA), igraleč; Roger Cor-man (ZDA), reziser, produčent in sčena-rist; Menahem Golan (IL), reziser, produčent in sčenarist; Jose Mojiča Marins (BRA), reziser, igraleč, produ-čent in sčenarist; Ruggero Deoda-to (ITA), reziser in sčenarist; Brian Yuzna (ZDA), reziser, produčent in sče-narist; itd.
Od leta 2010 je Grossmannov festival fantastičnega filma in vina član Evropske federačije festivalov fantastičnega filma (EFFFF).	/ANI/
EuroCon 2015
23-26 April-ZD IS, Russia, Siint-Petersbl
EUROPEAN SCIENCE FICTION CONVENTION
ЕВРОПЕИСКИИ ФA H T A C TИЧЕC KИИ КОНВЕНТ
Konec aprila je bil menda opravljen EuroCon 2015 v Sanktpetersburgu v Rusiji. Vendar je iz internetnih sporočil zelo težko razbrati, kako je bilo tam. Našel sem nominacije za ESFS nagrade. Veliki evropski mojster bi naj postal Eugene Lukin iz Rusije, najboljsi avtor China Mieville (Velika Britanija), najboljsi umetnik Manchu (Francija), najbolj-sa revija Fantastica Almanac (Bolgarija), najboljsi zaloznik Gollancz (Velika Britanija), najboljsi promotor Mihaela
Marija Perkovic (Hrvaska in najboljsi prevajalec Ekaterina Dobrohotova Maj-kova (Rusije). Ob tem so se na portalu http://scifiportal.eu/ pohvalili, da so bili znova izbrani za najboljsi SF portal v Evropi. Slik in novic s samega dogodka pa sploh ni, niti na uradni strani konvencije. Slovenija se na konvencijo ni prijavila in tudi ni poslala nobenih predlogov za nagrade. Naslednji Euro-con 2016 bo med 4. in 6. novembrom v Barceloni, Španija.	/ANI/
FANTASY PLANET HUMOR
Goblicon 2015 je konvencija ljubiteljev spekulativnih žanrov, internetne kulture in predvsem namiznih iger igranja domišljijskih vlog (tabletop RPG). Organizator srečanja je društvo ZLATI GOBLIN iz Maribora. Tretji po vrsti je potekal na novi, večji lokaciji, v Vetrinjskem dvoru v Mariboru 18. aprila 2015 od 9:30 do poznih večernih ur.
Konvencija je namenjena geekom, nerdom, freakom, gamerjem in navdu-sencem nad (znanstveno) fantastiko, ... Na program so uvrstili celo vrsto namiznih iger igranja domisljijskih vlog (tabletop RPG). Niso pozabili niti na namizne igre, igre s kartami, predavanja, kvize, zabavo in prijetno druzenje.
V drustvu Zlati Goblin prirejajo vsakoletno veliko srecanje zanesenjakov vseh vrst fantazije in znanstvene fantastike ter ljubiteljev namiznih iger domisljijskih vlog, ki je nekako vrhunec njihovega vsakoletnega delovanja. Obiskovalci iz vse Slovenije in tudi iz sosednjih drzav tako vsako pomlad za dan ali dva priromajo v Maribor na slovenski unikatni dogodek GobliCon.
Dogodek je namenjen spoznavanju, druzenju, izobrazevanju in zabavi vseh navdusencev nad fantasticnim ob igrah, diskusijah, predavanjih, delavnicah in predstavitvah razlicnih dejavnosti, tako ali drugace povezanih z razlicnimi spe-kulativnimi zanri: znanstveno fantastiko, fantazijo, grozljivkami (horror), alternativno zgodovino in razlicnimi alternativnimi svetovi drugih vrst.
GOBLICON 2015
MARIBOR TRETJA IZDAJA
Zacetnikom pa tudi razlagajo osnove igralnih sistemov. Na preteklih konvencijah so zainteresiranim prikazali igre v vec kot 10 razlicnih igralnih sistemih in razlicne zanre iger, kot so klasicna sred-njeveska fantazija, znanstvena fantastika, cyberpunk, futuristicna fantazija, horror in se vec. Nekateri novi navdusenci se kasneje redno ali obcasno radi vracajo na manjse dogodke, ki jih v Vetrinjskem dvorcu clani drustva prirejajo vsako drugo soboto.
Na GobliCon vsako leto povabijo druga drustva ter posameznike, da sodelujejo pri programu in predstavijo svoje delovanje in projekte. Slovenski fantazijski avtor Bojan Ekselenski je na vseh dosedanjih GobliConih predstavljal svoje knjige. Tudi na tem je predstavil svojo zadnjo knjigo Atlantida: imperij sončnega boga.
Andrej Ivanuša je na konvencijah v preteklosti predaval o slovenski mitologiji, tokrat pa se je vprasal Le kje so vsi ti Nezemljani? Govora je bilo o moznosti zivljenja v vesolju in o potovanju po njem.
Predstavijo pa se tudi drustva in drugi posamezniki. Leta 2014 je KUD Šmaug pripravil predstavitev LARPa (Live Action Role Playing - igra domisljijskih vlog v zivo, v kostumih in s penastimi orozji). Letos je predstavnica sole srednjeveskega bojevanja Schola Pugnatoria Celeiana (Celjska borilna sola) prikazala srednjeve-s ko mec evanje. Z japonsko verzijo se je postavil Klub japonskega mečevanja Maribor s skupino Mali samuraj. Skupina
navdušencev nad strateško igro z miniaturnimi figuricami Warmachines je predstavila to igro.
Redni gostje so se ustvarjalci novih iger. Predstavil se je slovenski ustvarjalec namiznih iger: Alfred Vešligaj s svojimi igrami Fire Brigade, FiveElements, Black Diamond in Walk to Jesus. Dogodek je počastil hrvaski avtor Juraj Bilić z ekipo igre MachinaArcana. Ivan Žalac je predstavil LARP sceno na Hrvaskem. Miroslav Wranka je podal osnove kako zaceti z LARP sceno. Denis Podaj je predstavil svojo knjigo Bojevanje z diamanti. Irena Urankar je predstavila Slovansko mitologijo. In se vec ...
Ob vsem tem je bilo obiskovalcem
ponujeno veliko namiznih iger in iger s kartami. Nekateri so vse skupaj z veseljem izkoristili in si poiskali prosto mizo in ad hoc odigrali kaksno partijo ali dve.
Posebna poslastica pa je sledila ob koncu programa, ko so se udeleženci preselili v art-kino Udarnik in si ogledali mariborsko premiero slovenskega fantazijskega prvenca Kresnik in pogovor z reziserjem Davidom Sipošem.
Organizatorji obljubljajo, da bo Gobli-Con 2016 se bolj zabaven kot letosnji.
Omeniti moramo se podpornike dogodka. Najprej sta tukaj Vetrinjski dvorec in Narodni dom Maribor, ob njih pa se Proficio PS, d.o.o, premozenjsko svetovanje in Zavarovalnica Tila d.d. /Pripravil ANI/
VESOLJSKI ROCK
Igra Tihomir Jovanović - Tika
Prevedel iz srbščine in priredil Andrej Ivanuša. Biblioteka SF Portal (Udruženje građana fanovi naučne fantastike), št. 8, november 2013. Glej še: ZF in rock glasba (JEJ30, JEJ31)
Vesoljski rock (Space rock) se je pojavil konec 60-tih prejsnjega stoletja v Veliki Britaniji in je bil tesno navezan na gibanje progresivnega rocka v tem obdobju. Najbolj zgoden primer je album Joea Meeka z naslovom I hear a New World iz leta 1959. Skladbe na njem so bile inspirirane z vesoljsko tekmo med ŽDA in SSSR (Rusijo) in v njih obravnava srecanje cloveka z nezemlja-nom.
PINK FLOYD
Tudi Pink Floyd so s prvimi albumu in dolocenimi pesmimi orali ledino na tem podrocju. Tako je na njihovem prvem albumu iz leta 1967 z naslovom The Piper at the Gates of Dawn mogo-ce najti pesmi Lucifer Sam, Astronomy Domine in Interstellar Overdrive, ki sodijo v to zvrst rocka.
Na drugem albumu A Saurceful of Secret pa najdemo pesmi Let There Be More Light in Set the Controls for Heart of Sun, ki vsebujejo ŽF tematiko. Na albumu Meddle iz leta 1971 pa je najbolj znana pesem Echoes. V njej v prvi verziji pripovedujejo o srecanju dveh planetov v vesoljskih prostranstvih. A je bila lirika pesmi pred objavo spremenjena tako, da je govora o dveh podmorskih svetovih, ki se srecujeta, da se skupina ne bi definirala kot »Space rock« skupina.
Žanimiva je njihova pesem Set the Controls for Heart of Sun, ki je nastala leta 1968 leta. Žanimivo je, da je niso imenovali na primer Flying to the Heart of the Sun, ker bi to bilo slisati mnogo bolj heroicno.
V bistvu so raziskovalno potovanje opredelili kot poduk. Raziskovalci pritisnejo na gumb in avtomatom prepustijo svojo usodo. Njeno pravo bit pa spoznajo sele, ko znova vzpostavijo rocno kontrolo. Sele takrat spoznajo svojo usodo, pa ce jim je to vsec ali ne. Poduk je v tem, da nikoli nimate kontrole nad vaso usodo in vaso potjo. Lahko se konca dobro ali slabo, a o tem nikoli ne odlocate sami. Vendar pa je bistveno, da odlocate o tem, ali greste na pot ter o zastavljenem cilju. Kaksen bo izplen izveste sele, ko prispete tja. Teksti so vzeti iz stare kitajske poezije in v glavnem so optimisticno naravnani. Vse skupaj so podprli s kitarami, timpani, bobni in klaviaturami.
BEATLES, BOWIE IN DRUGI
Beatles so leta 1967 izdali album Flying, ki je bil prvotno imenovan Aerial Tour Instrumental, ki govori o obcut-kih letenja skozi vesolje. Skupina The Rolling Stones je v pesmi iz leta 1967 z naslovom 2000 Light Years From Home tudi povezana z nastetimi pesmimi skupine Pink Floyd. Ne smemo pozabiti na pesmi Jima Hendrixa Third Stone From the Sun (1983), A Merman I Should Turn to Be in Play With Lauh-gingSam's Dice.
David Bowie je leta 1969 izdal album Space Oddity, ki je najboljsi primer
space rocka, ki je dosegel sirso publiko in oblikoval mainstream te vrste rocka. Najbolj pomemben album te zvrsti pa je zagotovo Space Ritual skupine Hawk-wind iz leta 1973. To je dvojni album, ki vsebuje 88 minut glasbe. Je koncertni album in na tem koncertu so se poleg njihovih fanov nasli se navdusenci nad znanstveno fantastiko, bikerji in narkomani. Zares raznolika mnozica, ki so jo inspirirale pesmi napisane na osnovi del pisatelja ZF Michaela Moorcocka. Ta je neposredno sodeloval s skupino in pisal pesmi posebej za njih.
V zgodnjih devetdesetih so pod pojmom space rock delovale mnoge ameri-ske in britanske skupine. V tem casu je bilo besedilo posebej izpostavljeno. Vecina njih je uporabljalo stil igranja skupin Hawkwind in Gong. Najbolj znane skupine iz tega obdobja so Alien Planetscapes, Architectural Metaphor, Quarkspace, Melting Euphoria, Nucleon, Bionaut, itn.
NAJ KLASIKE
O VESOLJSKEM POTOVANJU
1)	Countdown - Rush
2)	Space Oddity - David Bowie
3)	Rocket Man - Elton John
4)	Cygnus x-1 - Rush
5)	Interstellar Overdrive - Pink Floyd
6)	Space Truckin' - Deep Purple
7)	Into the Void - Black Sabbath
8)	2000 Light Years From Home - The Rolling Stones
9)	Children of the Sun - Billy Thorpe
10)Eight	Miles High - The Byrds
11)Come	Sail Away - Styx
12)Walking	on the Moon - The Police
13)Astronomy	Domime - Pink Floyd
14)Space	Baby - The Tubes
15)The	Final Countdown - Europe
16)Silver	Machine - Hawkwind
Ob vesoljskih temah je mogoce v pesmih najti se druge. Recimo, skladba Wizzard skupine Uriah Heep je ena izmed najlepsih, ki govori o magiji in carovnistvu. Billy Lee Riley je napisal pesem Flying Soucer Rock in prepeva o letecih kroznikih. Adam and the Ants so v skladbi Ants Invasion uporabili temo o invaziji super mravelj iz filma Them. Draft Punk so napisali skladbo Harder, Better, Faster, Stronger in so zasluzni za glasbo v filmu, ki govori o nezemlja-nih, ki so bili ugrabljeni in pretvorjeni v suzenjske robote. Skupina Misfits je prispevala razne skladbe za filme Vampiri-a, I Turned into a Martian, Astro Zombies, Return of the Fly, Mars Attacks, Forbiden Zone, Lost in Space.
STRIPOVSKI JUNAKI
Zelo znan ameriski stripovski vesoljski junak je Den Derry in mnogo skupin mu je posvetilo pesmi, med njimi je najbolj znan Elton John, ki je na albumu Rock of the Esties (1975) objavil pesem Den Derry - Future Pilot. Drug junak iz filmov je Judge Dred in tudi njemu so posvetili mnoge pesmi. Heavy metal band Antrax je na svoj tretji album Among the Living vkljucil pesem I am the Law, ki je znameniti stavek sodnika Dreda.
Skupina Duran Duran pa se je poimenovala po astronavtu iz ZF filma Roger-ja Vadima Barbarela.
Seveda pa smo s tem prispevkom zajeli le majhen del obravnave spekula-tivnih tem v rockovski glasbi. Za naslednje prilike pa nas cakajo se filmski in drugi projekti rockovskih skupin in avtorjev.
<>
NI FRKCEV, SO SAMO KRČI
Naklada Andrej Ivanuša
Nadaljevanje članka DVAINŠTIRIDE-SET iz JEJ 33.
SVPG (beri Stoparski vodič po Galaksiji, orig. The Hitčhhiker's Guide to the Galaxy) je, kot pravi avtor Douglas Adams, trilogija v petih knjigah, in je radijska igra. Se posebej knjiga je postala kultna zadeva med ljubitelji spekula-čij in med člani znanstvene skupnosti. Se več, nekateri odlomki in čitati so postali del svetovne dedisčine in se uporabljajo tudi kot ilustračija k zelo zapletenim znanstvenim razlagam s področij, kot sta na primer kozmologija in filozofija.
TRI SO PRAVE REČI - ŠVPG,
BRISAČA IN ŠTOPARSKI PALEC
Štoparski vodič po Galaksiji je
naslov knjige in v knjigi je to tehnolos-ka naprava. Adams si je zadevo zamislil oblikovano na podoben način, kot so danes tabliče. Avtor pravi, da SVPG po stevilu prodanih izvodov dodobra presega Enčyčlopedio Galačtičo (EG), predvsem zato, ker je nekaj čenejsi in zaradi prijaznega zapisa na pokrovu. A o tem zapisu malče kasneje! Vsekakor pa sta tako SVPG kakor EG videti zelo blesčeča in faktografsko natančna. A to je le povrsni vtis, v resniči sta obe edi-čiji v določenih primerih fatalno napa-č ni in neprevidnemu uporabniku lahko zelo zagrenita zivljenje, v določenih primerih pa ga čelo lahko izgubi. Vsekakor sta oba zelo, zelo podobna teti Wikipediji. A takrat, ko je Adam pisal svoje monumentalno delo, si Wiki-če se ni nihče izmislil, to je bilo sele dobrih 15 let kasneje.
O brisači je ze bilo govora v prvem delu. »Brisača,« pravi SVPG, »je takole približno naj naj najkoristnejša stvar, ki si jo medzvezdni popotnik lahko omisli.« In se: »... kdor še vedno ve, kje ima brisačo, je očitno človek, s katerim je treba računati.« Citat: »Odtod tudi izraz, ki se je ustalil v štoparskem žargonu, kot na primer v zvezi 'Hej, ti gnaš tega hupi Forda Perfecta? Tapravi frud, ve, kje
ima brisačo.' /Gnaš, gnajti: poznati, vedeti za, srečati, spati z; hupi: kul tip; frud: res blazno kul tip.«
Adams je idejo za zapisano dobil na enem izmed svojih potovanj, ko je ugotovil, da njegove brisace za na plazo kar naprej cudezno izginevajo. Dan brisace (anglesko Towel Day) se praznuje vsako leto 25. maja. Na ta dan privrzenci SVPG ves dan okrog vratu nosijo brisa-ce. Se posebej pa se dan praznuje v Innsbrucku v Avstriji, kjer je menda Adams prvic zacel pisati kultno delo.
Štoparski palec je naprava za stopanje vesoljskih ladij. Ko pride katera v doseg stoparskega palca, potem ta njegovega lastnika v stilu »beam me up, Scoty« prestavi na stopano plovilo. Sestavljena je iz dveh elementov. Prvi je majhna crna skatlica sub-eta-sens-o-matic, ki pricne tiho pobliskavati, ce se 'nekaj' neopazno premika skozi bliznje vesolje in je primerno za stopanje. Drugi je - citat: »... elektronski štoparski palec, ki je kratka debela črna palička, lepo zglajena in matirana, z ugreznjeni-mi stikali in kazalci.«
Torej, nastete tri prave reci so nujno nujne za pravega popotnika med planeti. SVPG ga poduci o vsem, brisaca mu vedno koristi, brez palca pa ni stopanja.
BREZ PANIKE
Frazo »DON'T PANIC« najdemo na pokrovu SVPG. Prevedemo jo lahko kot »brez panike«, »ni panike« ali »ne pani-carite«. Ta fraza je na pokrov zapisana zato, da bi uporabnika ne bilo strah. Zadeva je po eni strani zelo preprosta za uporabo, po drugi strani pa ... Hm, no ja! Zato je fraza zapisana na pokrov z zelo prijazno pisavo. Pisatelj znanstvene fantastike Arthur C. Clarke je pripomnil v nekem intervjuju, da ».brez
panike je mogoce najboljsi nasvet, ki ga je mozno dati clovestvu!«
PRETEŽNO NEŠKODLJIVA
Prijatelj glavnega junaka Nezemljan Ford Perfect je dopisnik SVPG. Zadol-zen je bil za opis Zemlje in nasega dela vesolja. Za primeren honorar je napisal nekaj strani dolg traktat, ki pa ga je urednik poenostavil na eno samo besedo »Neškodljiva.« Predvsem zato, ker prostor v SVPG ni prevec obsezen in je kar veliko gesel zelo skrajsanih. Ford v knjigi ponosno pripoveduje, da je uspel po 15 letih dela vse skupaj dopolniti in se sedaj geslo za Zemljo glasi »Pretežno neškodljiva.« (Mostly Harmless). Hm, podobnost z zemeljskimi casopisi, enciklopedijami, itn. je zgolj slucajna!
Omeniti je potrebno se, da je SVPG urejen po abecednem redu in geslo Earth-Zemlja se nahaja na isti strani kakor - citat: »Arthur je pritisnil gumbe za ustrezno stran. Ekran seje zasvetil, se zameglil in se izčistil v droben tisk. Athur je strmel vanj. 'Saj tega gesla sploh ni!'je izbruhnil. Ford mu je pogledal čez ramo. 'Seveda je, 'je rekel, 'tu doli poglej na dnu strani, tik pod - Eccentrica Gallumbits, troprsa vlačuga Eroticona 6.'«
Peta knjiga celotne serije je tudi naslovljena s Pretezno neskodljiva. Ti dve besedi sta postali zelo popularni in veliko piscev znanstvene fantastike, pro-
gramerjev galakticnih streljacin in scenaristov razbijaskih filmov z njima imenujejo naso dobro, staro mati Žemljo. Najdemo ju v racunalniskih igrah Elite, World of Warcraft, MMORPG RuneScape (Mos Le Harmless), PerfectDark, GoldenEye 007, Cosmic Encounter, itd.
RESTAVRACIJA
OB KONCU VESOLJA
Iz SVPG: »Zgodovina sleherne pomembnejše galaktične civilizacije kaže prehod skozi tri različne in razpoznavne stopnje, Preživetje, Poizvedovanje in Izpopolnitev: pravijo jim stopnje Kako, Zakaj in Kje. Za prvo stopnjo je na primer značilno vprašanje 'Kako bomo jedli?', za drugo 'Zakaj jemo?' in za tretjo 'Kam bi šli na kosilo?'« Slednje vprasanje je pravzaprav nepomembno. Jasen odgovor je: »... v Restavracijo ob koncu vesolja.«
Vsekakor je naslov zelo pomemben, ena od besed se posebej - ne NA koncu, temvec OB koncu. Restavracija se nam-rec nahaja nekje v Vesolju (v prostoru) prav v trenutku (v casu), ko ga je za vedno in nepreklicno konec, torej ob koncu Vesolja.
Stopotje ali Restavracija ob koncu Vesolja je eno najneobicajnesih podjetij v vsej zgodovini gostinstva. Zgrajena je bila na razbitinah ... zgrajena bo na razbitinah ... se pravi, da bo dotlej ze zgrajena in tudi je - na razbitinah unicenega planeta, ki je (bo sel bit) obdan z velikanskim casovnim mehurjem in ga projicirajo v prihodnost do samega konca Vesolja. Veliki generatorji jo nato, ko si obiskovalci ogledajo najveqi sov, to je sesutje Vesolja, potegnejo spet nazaj, torej naprej, eee ... vedno nekako niha med Nicesar in Vesoljem. A ce vam to ni mar, si morate v njej obvezno naroati silcek ali dva ali tri . pangalakticnega
grloreza. Kul pijaca, vam pravim, nekatere kar odnese.
O INTELIGENTNIH BITJIH
Ljudje smo tretji po stopnji inteligentnosti na Zemlji. Na drugem mestu so delfini. Nesporne prvakinje pa so - bele misi ???! Prosim? Kako? Zakaj? Hja, ne povem. Preberite SVPG, pa vam bo vse jasno!
42 in »o življenju, vesolju
in SPLOH VSEM«
To stevilo in ta fraza sta postali pravi kultni fenomen, se posebej na internetu. Pravzaprav je fraza postala sinonim za »vse, kar je/obstaja«. V kolikor v Google iskalnik vpisete - the answer to life the universe and everything - boste dobili odgovor 42. Tudi nekateri drugi on-line kalkulatorji so programirani tako, da na to vprasanje odgovorijo s stevilom 42, na primer Wolfram's Computational Knowledge Engine. V on-line skupnosti SecondLife je sim z imenom »42nd Life«. V njem je vse posveceno SVPG, obstaja celo restavracija Ob koncu Vesolja. V zgodnjih verzijah OpenOffice preglednic (pred verzijo 3.4) je tudi referenca na znamenito knjigo. Ce v celico vpisemo =ANTWORT("Das Leben, das Universum und der ganze Rest"), nam program vrne vrednost »42«.
Številka se pojavlja tudi v zelo »resnih« zadevah. Celo v enem izmed racunalniskih standardov (ISO/IEC 14519-2001/ IEEE Std 1003.5-1999, IEEE Standard for Information Technology - POSIX-R Ada Language Interfaces - Part 1: Binding for System Application Program Interface -API), je v uporabi stevilka dvainstirideset in sicer kot stevilka obvestila o napaki, ce se programski proces zakljua zaradi neobravnavane izjeme. Vodja skupine
Go glc the answer to life the universe and everything	Bi v§/1
Splet Slike Zemljevidi Videoposnetki Aplikacije Več» Orodja za iskanje Približno 64.600 000 rez (0,46 sek.)
The answer to life the universe and everything =
42
je ob tem izjavil, da se potrebovali neko stevilko in so jo bolj za salo kot zares v resnici vzeli iz SVPG.
V on-line vec-igralski igri EVE Online je vodilni programer izbral vrednost 42 kot zacetno (semensko) vrednost za generiranje slucajnih vrednosti. Te nato izrisejo v igri vse vesolje vkljucno z vsemi regijami, ozvezdji, zvezdami, planeti, lunami, nahajalisci rudnin, itn. V racunal-niski igri Gothic je vrednost 42 vrednost kode, ki aktivira ali deaktivira goljufije (cheats). Ce v igri na dolocenih delih vtipkamo »What was the question?«, nam igra vrne vrednost 42.
Tudi raziskovalci iz programa SETI so teleskop Allen Telescope Array zgradili iz 42 sesterokotnikov v cast Odgovoru. V ameriskem TV sovu LOST uporabljajo skrivnostne stevilke 4, 8, 15, 16, 23 in 42. Njihov producent David Fury je v intervjuju zatrdil, da je zadnja stevilka res povzeta po SVPG. Tudi San-jeev Bhaskar, oblikovalec britanskega TV sova THE KUMARS AT No.42 je potrdil, da je zadevo poimenoval tako, ker je obozevalec SVPG. Skupina Coldplay je v album Viva la Vida vkljuci-la pesem z naslovom »42« in Chris Martin je revijo Q potrdil, da je referenca na
SVPG. Obstaja skupina LEVEL 42, ki obozuje Douglasa Adamsa. V britanski TV znanstveno-fantasticni seriji DOCTOR WHO obstaja epizoda z naslovom »42«, ki ni 42-ta po vrsti. V njej je polno namigov in sklicevanj na SVPG.
Verjetno je se vec sklicevanj na to stevilo in na znamenito vprasanje iz SVPG. V koliko boste naleteli na stevil-ko 42, je zelo velik odstotek verjetnosti, da avtor/ica obozuje to kultno knjigo in jo je zato uporabil v naslovu ali kako drugace. Tudi sam se nisem mogel upreti, da ga ne bi uporabil za zacetni naslov tega prispevka.
VESOLJSKA LADJA ZLATO SRCE IN
NEVERJETNOSTNI POGON
Glavno nastopano plovilo, ki nasa junaka popelje skozi vse Vesolje je vesoljska ladja Žlato srce, ki deluje na pogon neskoncne neverjetnosti.
To je »... čudovito novo sredstvo za premagovanje neizmernih medzvezdnih razdalj v ničtinki sekunde in brez težaškega onegavljenja po hiperprostoru. Odkrili so ga po srečnem naključju, raziskovalna skupina galaktične vlade na Damogranu pa ga je razvila v uporabno obliko pogona.«
Še strokovna razlaga pogona:
»Načelo, po katerem je mogoče ustvariti majhne količine končne neverjetnosti čisto preprosto tako, da spojimo logična vezja sub-mezonskih možganov Čmrlia-ca 57 z atomskim vektorskim črtalni-kom, ki ga obesimo v močan izvir Brownovega gibanja (recimo v čedno skodelico vročega čaja), je bilo seveda dobro znano ... Nekega dne je neki študent, ki je moral počediti laboratorij po posebno neuspeli zabavi, pričel razmišljati takole - Če je, si je rekel, tak stroj očitna nezmožnost, je to logično samo končna neverjetnost. Torej ni treba drugega kot izračunati, kako neverjeten je, vložiti to število v izvir končne neverjetnosti, ga oskrbeti s skodelico svežega in res vročega čaja - in ga vključiti!«
Evo, to bi bilo na kratko o neverjet-nostnem pogonu. V kolikor bi zasel v podrobnosti, bi moral naslednjih nekaj eonov pisati strokovne knjige, debele vsaj 600 strani, z mehkimi platnicami, brosirano vezane in jih prodajati po 10 evrov za kos, oziroma po 12 evrov v trojcku skupaj.
Zlato srce pa je ... nova, novcata ladja, ki se vedno disi po pleskarski barvi in prva na neverjetnostni pogon v vsem znanem Vesolju. Ukradel pa jo je dvo-glavi Zaphod Beeblebrox, galakticni
predsednik in slepar. Pika! (P.S. Podobnost z nasimi politiki je zgolj slucajna!)
Pika, sem rekel!
INTELIGENTNA DVIGALA
Eee, pravzaprav . navpicnostni osebni transporterji Sirijske kibernetske korporacije s scepcem inteligence, kar pa prinasa same tezave. Namrec, nikoli ne vozijo gor in dol. Naceloma sploh ne vozijo, temvec mirujejo. Tisto malo inteligence, ki jo imajo, uporabljajo za razmisljanje o smislu zivljenja. Zato nimajo casa, da bi vozila. Kar ima za posledico oblico reklamacij na sedez Sirijske kibernetske korporacije. Ob tem imajo se sistem 'razprsenega caso-vnega dojemanja', kar jim omogoca, da medlo vidijo v prihodnost. To so jim vgradili zato, da bi v naprej predvidela v katerem nadstropju bodo pobrala potnike preden se zacnejo premikati. Ampak, vidijo tudi vse drugo, kar jim nazene strah v kosti in se zato hodijo kujat v klet.
Sirijska kibernetska korporacija ima proizvodne kapacitete na enem planetu. Reklamacijski oddelek pa se razprostira cez sedem planetov. Ob tem imajo zelo dobro razvit telefonski prevezoval-ni sistem, ki zacne pogovor z vami z zelo zivcno glasbo, ki je ne morete dolgo poslusati in s stavkom: »Vsi operaterji so zal zasedeni. Ste trimiljon dve-stosestdeset tisoc osemsto devetnajsti v vrsti ...«
BOŽJI NAGOVOR
»Na začetku je bilo ustvarjeno Vesolje. To je povzročilo mnogo hude krvi in na splošno velja za zelo slabo potezo...«
Prav vsakdo bi moral obiskati gorovje Quentulusa Quazgarja, Sevorbeup-stry, planet Preliumtarn, sonce Zarss,
galaktični odsek QQ7 J Gamma. In kaj je tam? Baje Poslednje Bozje Sporočilo Stvarstvu zapisano v zarečih črkah visokih trideset čevljev (to je 9,144006 metrov).
V kolikor ga preberete, vas počasi in nezadrzno napolni silno občutje miru, dokončno in popolno razumevanje. Vzdihnete: »Ja, to je bilo to!« in pomirjeni odidete, se prezarčite, odletite, preskočite ali kakorkoli ze, greste pač na svoj koneč Vesolja. Potem v miru in ljubezni prezivite se preostanek vasega
zivljenja. Upam, da vam lahko pomagam, če ga zapisem ( a ni isto kot, če bi ga prebrali na liču mesta - manjka vam tista duhovna sirina in lepota gorovja), torej, tam pise:
»Opravičujemo se za nevšečnosti.«
/Se ne nadaljuje več, čeprav bi o ŠVPG lahko nakladal še vsaj skozi sedem nadaljevanj. Hvala Bogu za spodbudne besede in srečno Pretežno Neškodljiva. Vzdihnem - ja, to je bilo to!/
DOUGLAS ADAMS Based on the famous Radio series
Štoparski vodnik po galaksiji
The Hitchhiker's Guide to the Galaxy; Pan Books, Velika Britanija 1979, ISBN 0-330-25864-8
Restavracija ob koncu Vesolja
The Restaurant at the End of the Universe, 1980 ISBN 0-345-39181-0
O življenju, Vesolju in sploh Vsem
Life, the Universe and Everything, 1982 ISBN 0-345-39182-9
Zbogom in hvala za vse ribe
So Long, and Thanks for All the Fish, 1984 ISBN 0-330-28700-1
Pretežno neškodljiva
Mostly Harmless, 1992 ISBN 0-330-32311-3
SVETOVIDOV ROD
Andrej Ivanuša, Slovenija
Odlomek, poglavje: SLED ČRNIH MRAVELJ
Po dolgem kamnitem hodniku Mel-maske cesarske palace so v pozno pomladnem in soncnem jutru odmevali koraki dveh zena. Prva je bila bolj okorna, nekako obilnejsa od druge. Na glavi je nosila blescece okrasje, njena oblaa-la so bila bogata, obrobljena z dragocenim krznom in kricecih barv.
Druga je hitela za njo. Oblecena je bila skromneje in v oblacila temnejsih barv. Na glavi je nosila samo neugledno cepico.
"Vasa gnada," je zasopihala druga. "Nikarte tako hitro. Boste skodovali vasemu otro..."
A se preden je dokoncala stavek, se je visokorodna gospa zaustavila in globoko zajela sapo. Z desnico je segla k svojemu okroglemu trebuhu, z drugo pa je lovila oporo pri svoji spleticni. Ta je hitro pristopila in podprla svojo gospodarico in prijateljico.
"Vode," je zajecala noseca zenska. Sluzabnica se je ozrla nokrog in zagledala lakaja, ki je stal pred vrati na koncu hodnika.
"Vode za blagorodno cesarico!" mu je zaklicala. A ker se presenecen ni takoj zganil, je ponovila se enkrat:
"Vode prinesi, lakaj. Hitro!"
"Takoj! Takoj, vase blagorodje!" je zajecljal in izginil skozi vrata.
Spleticna se je zaskrbljeno ozrla v trpeci in prebledeli obraz svoje gospodarice. Spet je s pogledom premerila hodnik. Olajsano je zagledala klop ob steni in rekla:
"Pridite, moja draga Zolena. Bova malo sedli in si oddahnili."
Blagorodna cesarica Zolena Melmas-ka je pokimala in komaj slisno zasepe-tala:
"Prav, prijateljica moja!"
Sedeli sta tako na klopi in cesarica je lovila sapo.
Ko se je malo umirila, je rekla:
"Kmalu bo, Vesina! Popadki so vedno pogostejsi." Vesina, njena spleticna in zaupnica, je prikimala:
"Saj bo slo, boste videli, da...!" A ni dokoncala, saj so jo zmotili hitri lakaje-vi koraki, ki je prinesel kristalni kozarec vode na zlatem pladnju.
"Vasa gnada.," je zacel. A ga je cesarica nestrpno prekinila z gibom roke. Hlastno je pograbila kozarec in izpila vodo v enem samem dolgem pozirku. Ko je kozarec odlozila na pladenj, mu je odmahnila, da se naj oddalji. Potem si je z robcem, ki ga je potegnila iz nabranega rokava obrobljenega s cipkami, popila znoj po celu in vratu.
"Sedaj mi je bolje," je rekla. "A bova se malo posedeli."
"Kakor zelite," je skomignila z rameni Vesina. Na obrazu se ji je zarisala skrb. Kradoma je pogledovala k svoji cesarici. Ko je videla njen miren obraz, je tudi sama postajala vse mirnejsa.
Na cesaricinem mladem, skrbno nali-cenem obrazu ni bilo moc razbrati nice-sar. Strmela je predse in se pocasi umirjala. Skrbelo jo je, a to ni hotela pokazati. Ni je skrbelo zase ali za nerojenega otroka, ki ga je nosila.
Skrbela jo je usoda Melmaka, mogoc-nega srednjega cesarstva na vzhodu
Asmije. Ceprav so vsi prikrivali slabe novice pred njo, ker niso zeleli skodo-vati njenemu plodu, je slisala in vedela za vse. Tudi njen moz, Veselis tretji, rojenec klana Virunes, cesarost Melma-ska, svecenik prerocisca Restene, Gospodar, itd., je skrival svoje skrbi pred njo. Vedela je, da bi ji zaupal vec, ce mu ne bi branila njena osebna zeliscarica Almateja in dvorni vidovin Tolimaj, ki sta trdila, da je zdravje nerojenega prestolonaslednika nad vsem dogajanjem v cesarstvu.
Cesarica Zolena je zavzdihnila, kar je povzrocilo, da je spleticna Vesina znova pogledala lice svoje gospodarice. Bila je razdvojena. Zelela je steci do zeliscarke Almateje, a po drugi strani ni hotela zapustiti svoje prijateljice, ki je imela tezave. Ozirala se je naokrog, ce bi se na hodniku prikazal kateri od lakajev. Zaklicati si tudi ni upala, saj se je bala, da se bo Zoleni stanje zaradi tega hipoma poslabsalo. Potem je rekla:
"Ali naj grem po Almatejo?" Cesarica se je zdramila iz razmisljanja in malce zmedeno pogledala svojo spleticno. Bili sta enako stari. Tudi Vesina je bila plem-kinja, rojenka klana Marajan. Marajanci so bili dedni lastniki severne obalne province Marastan in po starih zakonih so smeli in morali eno izmed svojih hcera poslati v sluzbo cesarici kot njeno prvo spleticno in zaupnico. Mnoge od njih so kasneje postale ali cesarice ali vsaj cesarjeve prve prileznice.
"Ne, ne! Saj ni potrebno!" je rekla cesarica. "Samo posediva se malo. Poci-tek mi dobro dene." Vesina je pokimala. Se nekaj trenutkov je opazovala lice svoje cesarice, potem se je zagledala v svoje cevlje in z njimi metala senco na robove kamnitih plosc s katerimi so bila pokrita tla hodnika.
Zolena se je zastrmela cez hodnik in misli so ji znova odtavale za svojim mozem, ki ga je tako zelo ljubila in je sedaj poveljeval vojski na juzni meji cesarstva. Vzel jo je za zeno, da bi pomiril dinasticne boje in spletke med klanoma Virunes in Barones. Klan Virunes je ze nekaj rodov vladal Melmaku. A pred dvema stoletjema so bili na vrhu cesarji iz njenega klana Barones. Nasmeh ji je zaigral na licu, ko se je spomnila, da je z odporom pripotovala v Mel-maba'ak, prestolnico Melmaka. Svojega bodocega moza je najprej videla na umetniski sliki in zdel se ji je tako lesen in nemogoc. A ko je uzrla njegove tople, rjave oci in njegove gubice ob njih, se je njen odpor stopil kot sneg spomladi v Hazarskih gorah.
Tedaj je zagledala drobno crno mravljo, ki je hitro lezla v temni rez i med kamnitmi ploscami tlaka na hodniku. Ce ne bi mravlja s tipalkami tipala po robu plosce, bi jo skoraj ne opazila. Najprej je tako ali tako videla samo dve majhni tipalkici, ki sta se stegovali cez rob kamnite plosce. Osredotocila je svoj pogled in spoznala, da je v senci reze se vec mravelj. Nenadoma se je zavedla, da je tam cela vrsta crnih mravelj razli-c nih velikosti, ki so hitro in nemirno tekale sem in tja in se skrivali v rezah med kamnitimi ploscami.
S komolcem je dregnila svojo spletic-no in zasepetala:
"Poglej, mravlje!" Vesina je napeto pogledala na tla in cez nekaj trenutkov tudi sama zagledala drobno sled crnih mravelj. Refleksno je skrcila kolena in skrila svoje noge pod klop.
"Mravlje prinasajo nesreco!" je rekla zaskrbljeno.
"Crne pa se posebej!" je prikimala Zolena. Zgrozeno sta opazovali drobne
insekte, ki so hiteli po svojih opravilih v rezah med plosčami.
"Greva?" je vprasala Vesina.
"Seveda, niti trenutek ne ostanem več tukaj!" je odločno rekla česariča in se stresla po vsem telesu. Vraza je bila prehuda, da bi jo njena misel lahko prenesla.
Spletična ji je pomagala, da je vstala. Kljub bolečinam v krizu, je bila gospo-dariča hitro pokonči in skoraj stekli sta po hodniku.
Oddahnili sta si v sprejemnem salonu, kjer je nameravala ta dan sprejeti v avdienčo večje stevilo pomembnezev. Zdaj, ko je njen moz in česar Veselis III poveljeval na juzni meji, je morala opravljati drzavniske posle sama.
Seveda je večino časa samo presedela na svojem prestolu in potrjevala odločitve kosezov in grofov. Kosezi, česarski usluzbenči, so pripravljali odločitve, ki so jih grofje parlamentarči pretehtali in odobrili. Sama odločitev ni mogla spreminjati, dokler je bil njen moz se ziv. Takrat je veljala njegova in njegovih namestnikov. Zato je na odločitve vplivala le preko njega v zasebnem pogovoru. V popolnosti bi lahko nadomestila česarja le, če bi ta umrl.
Tako je bila sedaj malo nesrečna, ker se je zavedala, da ne more vplivati na nobeno odločitev, ko je bil česar nedosegljiv in na juzni meji. Mrzila je dejstvo, da ima zvezane roke in je njeno edino orozje to, da je smela prestaviti
odločitev o pomembnih rečeh na kas-nejsi čas, ko bo česar spet v palači. A tudi tukaj bi lahko soglasna odločitev vseh grofov preglasila njeno odločitev.
Toda največje skrbi ji je povzročal njen najstarejsi brat, knez klana Baro-nes, Terminijan II. Za seboj je imel močan klan in bil je vojvoda česarske garde, elite melmaske vojske, ki je imela nalogo braniti prestolničo in se posebej česarsko palačo. Bil je trdno prepričan, da si vodenje česarstva zasluzi pripadnik klana Barones in ne klana Viru-nes. Seveda je v tej vlogi videl predvsem sebe. Cesar Veselis III ga je na to mesto postavil na podlagi dogovora, ki je pred tremi leti končal tiho vojno med klanoma.Ce bo rodila sina, bo s tem zapečatila usodo svojega brata, saj bi s tem izgubil vse karte v borbi za oblast. Zato se ga je bala in skrbela jo je tudi usoda nerojenega otroka. Tako je upala, da bo rodila dekličo, ki ji nihče ne bo stregel po zivljenju. Ce bi le bil njen moz lahko tukaj!
Prva je v sprejemni salon prisla Almateja. Zelisčariča ji je prinesla topel čaj iz zdravilnih zelisč.
"Vasa gnada, danes sem prinesla malo krepčilnega čaja. Po mojem mnenju je danes zadnji dan z vasimi sprejemi. Vidim, da otrok počasi prihaja na svet. Zatorej vam svetujem, česariča, da vase obveznosti omejite na kar najkraj-si čas," je hitela z govorjenjem.
A salon se je pričel polniti z odličniki in dvorjani. K prestolu je pristopil grof Marginaj, prvi govornik parlamenta. V znamenje svojega polozaja je v roki drzal leseno kladivo, tolkalo s katerim je usmerjal razpravo v parlamentu in tukaj na sprejemu.
"Vasa gnada, blagorodna gospa in
cesarica Zolena, vidim, da ste pri moci in zdravju," jo je spostljivo in uradno nagovoril.
"Zaenkrat se, moj vrli grof Marginaj," je z nasmehom in priklonom glave odgovorila Zolena. "Je tudi vase zdravje tako dobro kot moje?" A pri tem je malo poskocila, saj jo je nerojeni otrok brcnil.
Grof je v zadregi pokimal in nadaljeval:
"Ali lahko pricnem s sprejemom, vase blagorodje?"
Zolena se je nasmehnila, saj jo je s svojo togo uradno drzo vedno razveseljeval. Ceprav je bil znacajen in pravicen moz, je imel pred kronanimi glavami vedno nekaksen cuden strah, ki mu je vozlal grlo in olesenil noge. Tega se ni otresel niti v zasebnem sprejemu.
"Vsekakor. Moj caj je tukaj, moja spleticna mi je z blazinami podprla hrbet. Tudi vi imate svoje tolkalo. Mislim, da lahko pricnemo," je rekla Zole-na. Nerojenec jo je znova butnil v trebuh. Malo se je nakremzila.
Grof Marginaj se ji je priklonil in stopil do mize na desni strani salona. S tolkalom je trikrat potrkal po lesenem nakovalu, da so se prisotni umirili in z jasnim glasom zaklical:
"Njena gnada, cesarica Zolena Mel-maska, blagorodna klana Barones v imenu presvetlega cesarja Veselisa tretjega Melmaskega, rojenca klana Viru-nes, velikega svecenika prerocisca Res-tena, nadvojvode in Gospodarja, dovoljuje, da se sprejem pricne." Ob zadnji besedi je spet udaril s tolkalom po lesenem nakovalu.
Zolena je odsotno spremljala pros-nje, priporocila in razprave prislekov na sprejemu. Vesina ji je sproti popravljala blazine, ki so podpirale njen bolec hrbet. Almateja, zeliscarica je skrbno
bedela nad njenim zdravjem. Kosezi so skrbno pisarili, grofje razpravljali in sama je od casa do casa pokimala ali odkimala. Vcasih je na kratko odredila, da se zadeva prouä ali dopolni. Enkrat je nalozila denarno kazen, dvakrat je dala izplacati manjso odskodnino. In sprejem se je pocasi prevesil v tretjo uro. Ze je hotela dati znak za odmor, ko je pred salonom nastal nemir.
"Pozar! Gori!" so se zaslisali klici.
Cesarica je vznemirjeno za nadlaket cvrsto prijela Vesino, da so ji se dolgo casa ostali temni otiscanci in jih je potem, kljub poletni vroani, skrivala pod srajcami z dolgimi rokavi. Vedela je, da gospodarica zeli, da ji pomaga vstati, saj se je po treh urah zasedela in tudi hrbet jo je vse bolj bolel. Vesina je odrinila stol, ki se je z ropotom prevrnil in pomagala Zoleni vstati. Spogledali sta se.
"Crne mravlje.," je rekla Vesina in umolknila.
"...prinasajo nesreco!" jo je dopolnila cesarica Zolena.
Navzoci v dvorani so priceli vznemirjeno govoriti. Tisti, najblizji oknom so skocili tja in vznemirjeno razgrinjali tezke, bogato okrasene zavese. Cesarica se je oprla ob naslonjalo prestola in skusala prestopiti. Med tem se je znasel tudi grof Marginaj in pricel nesmiljeno tolci z lesenim govorniskim kladivom.
"Dovolj, mir v sprejemnem salonu. Mir!" Tolkel je in se drl:
"Mir! Mir! Tisina! Imejte spostovan-je. Mir! Tisina!" Tolkel je tudi mimo nakovala. Nenadoma se je kladivo prelomilo in udaril je z vso silo z golo roko po mizi. Preklal si je kozo na dveh clen-kih in ena izmed trsk se mu je zadrla v kozo med palcem in kazalcem. Zajavkal je in se od bolecine ugriznil v ustnico,
saj ni hotel izgubiti razsodnosti pred cesarico. Tudi z ustnice se mu je poce-dilo nekaj kapljic krvi.
Ravno si je izdrl trsko iz koze, ko so se treskoma odprla vrata. Med vratnimi podboji sta stala cesaricin brat Terminijan II in njegov novi, mlad pribocnik. V salonu je hipoma nastala tisina in sli-salo se je le hitro sopenje grofa Margi-naja, ki je trpel zaradi bolecin.
Prisluzil si je zajedljiv pogled vojvode cesarske garde. Zato je skusal skriti roko za hrbet, a pri tem je se zardel v obraz in se tezje sopel. Terminijan je odvrnil pogled, salutiral in rekel:
"Vasa gnada, pozar v pristavi. A za vas tukaj neposredne nevarnosti ni. Ukazal sem gasenje pozara. Zaradi varnosti predlagam, da prekinete sprejem in se umaknete v damske prostore." Spustil je roko in s pogledom je svigal po prostoru ter ocenjeval vedenje prisotnih.
Zolena je pokimala z glavo v znak razumevanja. Pozar jo je skrbel, a bila je vesela, da se je nasel kakrsen koli izgovor s katerim je lahko prekinila dolgocasno drzavnisko dolznost. A tudi hrbet jo je vse bolj bolel. Da so jo vsi sli-sali, je s povzdignjenim glasom rekla:
"S tem nepreklicno koncujemo dana-snji sprejem. Naslednjega bomo pravo-casno najavili. Brat moj, vojvoda, poslji-te mi potem nekoga, ki nam bo natanc-no porocal, kaj je bil vzrok pozara. Prav?" Povzdignila je obrvi.
Vojvoda se je priklonil in rekel v poklonu:
"Kakor velevajo, blagorodna sestra, cesarica Zolena." Potem je pomignil pri-bocniku, ki je stopil naprej in se priklonil cesarici.
"Dovolite, vasa gnada, da vas skupaj z vasim spremstvom spremim do vasih prostorov!"_
"Prav, ze prav!" je spravljivo rekla. Bilo ji je cisto vseeno, kdo jo bo kam spremljal, samo da se bo lahko ulegla in sprostila svoj boleci kriz. Bala se je, da se bodo morda zaceli popadki, ko je dozivela toliksno vznemirjenje. Veselo je se pogledala proti grofu prvogovor-niku, ki je ves skrusen stal za ceremoni-alno mizo in ocenjeval skodo, ki jo je ustvaril s premocnim tolcenjem.
"Dragi grof, Marginaj, prepuscam vam Almatejo, mojo zeliscarico, da vas malo pokrpa in oskrbi rane," je rekla in odsla iz salona pri cesarskih vratih ob prestolu. Slisala je se grofovo ponizno zahvalo in vrata so se zaprla za njo.
V svojih spalnici je odlozila tezko okrasje in cesarska vrhnja oblacila, ki so imela bolj simbolicen namen, kakor prakticnega. Sedla je na rob postelje in Vesina ji je pomagala uleci se. Dvignila ji je utrujene noge in jo podprla s tremi blazinami. Pokrila jo je s tankim pregrinjalom. Spleticni Zlatica in Miriam, ki sta jo cakali v njeni sobi, sta ji razpletli lase.
"Vesina, pojdi zdaj po Almatejo in ji naroci, da mi pripravi se kaksen caj. Prej pa postavi zaslon pred posteljo in poklici pribocnika v sobo," je rekla, ko je nekaj trenutkov uzivala v blagodejnem polozaju v mehki postelji. Bolecina v krizu je zacela pocasi popuscati. Gledala je, kako Vesina in ena izmed obeh spleticen, drobcena Miriam, postavljata
zaslon pred posteljo. Sestavljen je bil iz treh delov, ki so zdrsnili drug v drugega. Ko je bil zlozen je stal ob steni. Raztegnjen pa je v celoti zakrival pogled na cesaricino posteljo. Tako je lahko ohranila spodobnost in dostojanstvo blagorodja v skladu z dvorno etiketo, obenem pa je mogla sprejemati sogovornike v svojo sobo. Ker je bilo okno spalnice za zaslonom, je lahko skozi blago, ki je bilo napeto na okvir zaslona, videla silhueto sogovornika. Obiskovalec pa je izza zaslona slisal le cesaricin glas.
Vesina je odsla in nekaj trenutkov zatem je vstopil pribocnik v sobo. Se nikoli ni bil tako blizu cesarice, kaj sele, da bi bil v njeni spalnici.
"Vasa gnada! Cesarsko blagorodje!" je dejal pribocnik in obstal dva koraka od vrat.
"Stopite blizje, mladenic!" je rekla in skozi zaslon opazovala njegovo silhueto. Ž mocjo svojih misli je narisala njegov obraz na crno postavo, ki se je zarisovala na blagu zaslona. V nekaj kratkih trenutkih, ko je hodil za njo po hodniku do damskih prostorov, si je podrobno vtisnila v spomin njegove obrazne poteze, posebej pa oci. Verjela je, da se v globinah oci zrcali clovekova dusa in da je moc skozi oci spoznati znacaj clo-veka in njegova nagnjena. Izkusnje so ji govorile, da je to res. Le dovolj jih ni imela, da bi spoznala notranjost prav vsakega cloveka. A vecinoma jih je pravilno ocenila.
Pribocnik je stopil korak ali dva blizje. Iz njegove drze je videla, da se ji bliza z velikim spostovanjem. Kar ji je bilo vsec.
"Žlatica," je narocila drugi spleticni, "ponudi nasemu gostu stol."
Ta je naredila hiter pokloncek in prinesla stol pribocniku. Postavila ga je ob zaslon.
Sedel je nanj. A se ni zavedal, da je manj kakor meter stran od cesarice.
"Oh, hvala!" je rekel pribocnik Žlatici in se ji nasmehnil. Bilo je cisto res, kar so pravili. Cesarica je imela ob sebi sama zala dekleta. Tudi cesarica je bila mlada in lepa in kar zavidal je svojemu cesarju, da ima taksno sreco.
"Mladi moz," je naposled rekla Žole-na, "kako vam je ime?" Ob tem je pomislila, da bi bilo mogoc e dobro, c e bi vec-krat obiskala prostore cesarjeve garde, vsaj skupaj z mozem. Njemu je bila to dolgocasna dolznost, polna salutiranja in ceremonialnih postopkov.
Žavedela se je, da bi ji to prislo se kako prav, ko bi se Veselisu kaj hudega primerilo. Presinilo jo je spoznanje, da bi bila potem popolnoma prepuscena svojemu stremuskemu bratu. Ali morda... sovraznim napadalcem iz juga! Vedela je, da njen brat ni dober poveljnik in vojvoda. Otresla se je teh misli z upanjem:
'Ah, kaj! Na jugu je mejni zid dobro utrjen. Utrdbe so vse na novo postavljene in popolnjene z dobro oborozenimi posadkami. Trdnjava Melmiban je na novo prepleskana in popravljena, skla-disca hrane pokajo po sivih. Nasa vojska bo barbarsko drhal pregnala in moj ljubljeni se zmagoslavno vrne.' Tako je premisljevala in zadovoljen nasmeh se ji je zarisal na obrazu. Potem se je zavedla tisine.
"No, mladi moz, cakam na odgovor!" je rekla.
"Va-vasa cesarska gnada," je zajecljal pribocnik, ki si je obcudujoce ogledoval bogato zlato okrasje na pohistvu in stenah spalnice. "Ime mi je Maladon in sem novi pribocnik plemenitega gospoda, vojvode Terminijana. Prej sem bil v kadetnici, kjer smo trdo vadili..."_
"Od kod prihajas?"
"Iz kadetnice, vasa cesarska gnada..." Zasmejala se je.
"Nisem mislila tako! Kje si doma, kje si se rodil?"
"A to, e, to. vasa gnada," se je zmedel pribocnik. Pozrl je slino in nadaljeval:
"Doma sem iz Grinjana."
"Iz Grinjana," je zamisljeno rekla Zolena. "Enkrat sem bila tam, prej preden sem postala cesarica. Lepo mesto. Bele hise kipijo iz modrega morja. Pokrite so z zelenimi strehami. Ob obali se zibljejo jadrnice. Nekatere pocasi jadrajo v zaliv, druge se odpravljajo na morje. Rada imam morje in ze dolgo ga nisem videla. Tam se, mislim vsaj, zace-nja juzni zid."
Prikimal je. A potem se je zavedel, da ga sogovornica ne vidi.
"Tako je, vasa gnada. Kaksnih deset kilometrov juzneje od mesta se zacenja juzni zid. Na zacetku zidu je mogocna utrdba. Vzhodno stran obliva toplo morje, na severni strani je zelena poljana, na juzni strani je puscavski pesek. Na zahodnem procelju pa zacenja svojo dolgo pot cez celino juzni zid, nasa cvr-sta obramba proti crnim barbarom z juga. Sega do juznih poboäj Hazarskih gora in svojo pot konca pot pecinami Silnoskalnega gorovja. Res, mogocna zgradba, vasa gnada!"
"Si videl vsega?" je vprasala in se malo premestila, ker jo je pricela v hrbet tiscati ena izmed podlozenih blazin. Spleticna Miriam je to videla in ji je pomagala postaviti blazino na pravo mesto.
"Vasa gnada, to je zame nemogoce. Sem se premlad, da bi videl ves zid. Dolg je tritisoc kilometrov. Doslej sem videl del zidu pri mestu Grinjan in tisti del, juzno od trdnjave Melmiban. Pa se
nekaj slikarij in nacrtov v kadetnici. Drugo vem iz pripovedovanja tistih, ki so sluzbovali na njem." Zdaj se je ze sprostil in se nagledal bogatih cudes v prostoru. Pricel je ugibati, kaj pocne cesarica za zaslonom in na misel so mu pricele prihajati nenavadne misli. Pos-kusal je videti skozi blago napeto na okvir. Zato se je od casa do casa nagnil naprej.
Zolena je vedela, kaj se dogaja, saj ni bil prvi, ki je pocel isto. Ta igra ji je bila vsec. Poskusala si je zamisliti, kaj raz-mislja oni na stolu. Vcasih jo je lastna misel o tem razvnela in je potem, ko je obiskovalec odsel, odvihrala skozi zasebne hodnike do cesarjeve spalnice. Takrat sta se z Veselisom vedno strastno ljubila.
Zahrepenela je po mozevem objemu. Ze nekaj casa sta bila vzdrzna zaradi vojne in zaradi njene visoke nosecnosti. Morda bi v tistem trenutku odgnala mladega pribocnika in se prepustila lastnemu svetobolju, ce ne bi vstopila Almateja z diseam cajem.
"O, moja draga zdravilka!" je vzkliknila. Pribocnik je zmedeno vstal.
"Mladi moz, nisem te se odpustila."
"O-oprostite, vasa gnada!" je rekel. Zbal se je, da je prekrsil kaksno dvorno etiketo. Spet je pocasi sedel nazaj.
"Vasa gnada, zelo lepo, da imajo obisk," je rekla Almateja. "Vendar mislim, da bi bilo bolje, ce bi si privoscili malo miru in poätka." Odlozila je pla-denj s cajem na mizico. Pomignila je spleticni Zlatici, ki je molce stopila iz kota, kjer sta skupaj z Miriam med tem tihom susljali, da bi ne zmotili pogovora cesarice in pribocnika. Seveda sta pri tem obe koketno pogledovali k njemu. A ta ju se ni opazil, saj so ga popolnoma zmedla cesaricina vprasanja.
Zlatica je postavila posteljno mizico ob cesaricino vzglavje in prenesla pla-denj s cajem z mize na njo. Potem se je spet umaknila v svoj kot. Pri tem je spet pogledovala proti Maladonu. Sele sedaj je opazil njene poglede in ob tem zivo zardel do uses. Segel je k ovratniku vojaske suknje in ga skusal s prstom odmakniti od svojega goltanca. V zadregi se je presedel. Dekleti sta busili v pritajen smeh, ki sta ga prekrili z obema dlanema pred usti.
Medtem je Almateja polozila roko na cesaricino celo in zadovoljno pokimala:
"Dobro, vrocicni niste, blagorodna gospa."
"Druzba mi dobro dene," je rekla cesarica in pomignila proti pribocniku, ki se je nemirno presedal na stolu izza zaslona.
"Prav, vase blagorodje," je rekla Almateja. "Se oglasim kasneje!"
"Zlatica," je poklicala Zolena, "ponudi nasemu gostu kozarec vode." Ta je naredila dvorni pokloncek in odskaklja-la do mize s kozarci in posodo za vodo. V tem se je spet vrnila Vesina.
"Vase blagorodje, pozara se niso ukrotili. Zdaj sicer ne grozi vec, da bo zazgal sosednje stavbe. A mislim, da bo pristava zgorela do konca," rekla in pomenljivo pomignila proti pribocniku. Zolena je vzdihnila. Zelela se je se malo poigrati z mladenicem.
"Maladon, mislim, da vas klice dolz-nost," je rekla pribocniku. V tem trenutku je k njemu pristopila Zlatica s kozarcem vode na pladnju. Maladon je sunkovito vstal:
"Vase blagorodje." in nesreca je bila neizbezna. Kozarec in pladenj sta poletela v loku in trdo pristala na tleh sredi splanice. Pladenj je samo zaropotal, dragoceni kristalni kozarec pa se je raz-
tresel v tisoc drobnih steklenih kamen-c kov. Maladon je okamenjen obstal, prav tako tudi Zlatica.
Najprej se je zasmejala Miriam, za njo Vesina in Zlatica ter na koncu se cesarica. Maladon je bil resen samo nekaj casa, dokler se mu ni spet povrnila zdrava rdecica na lice. Potem se je tudi njega lotila zenska razposajenost, ki je napolnila ves prostor.
Miriam je med smehom odhitela po streznico, da pocisti crepinje. Takrat se je pribocnik Maladon zavedel, da je absolutno in nepreklicno prekrsil vsaj dvajset, ce ze ne trideset dvornih etiket in napotkov lepega vedenja pred krona-nimi glavami. Jecljal je se bolj kot obi-cajno:
"Va-va-vasa g-gnada, ni bilo nam-m-merno! Ni-nikakor ni bilo nam-m-merno." Ni vedel, naj se prikloni in ritensko odide iz spalnice ali pa naj poklekne na tla in pricne pobirati crepinje. Ves nesrecen je ugotavljal, da to ne bo mogoce, saj ne more z rokami pobrati nekaj tisoc steklenih kosckov, ki so se trli in hrescali pod njegovimi vojaski-mi skornji ob vsakem koraku, ki ga je naredil.
"Zlatica, odpelji pribocnika," je rekla cesarica, ko se je zresnila in opazila mladenicevo zadrego. "Tebi, dragi moj pribocnik Maladon, pa je odpusceno! Saj ves, da so crepinje za sreco. To pa bomo v prihodnjih dneh se kako potrebovali."
Maladon je olajsano zadihal. Delal je globoke priklone proti cesaricini postelji in se zadenjski umikal k vratom. V tistem trenutku je dobila cesarica najbolj zvestega vojscaka, Zlatica pa dobrega bodocega moza.
<>
PREDSEDNIK VLADE
Bojan Ekselenski, Slovenija
Zgodba je poklon svetu robotov Isaaca Asimova.
Janez Cistnik je svojo stranko pripeljal do blesčeče volilne zmage. Ni samo zmagal, temveč je dobesedno ponizal vso konkurenčo.
Favorizirana stranka je dozivela bridek poraz. Dotedanji premier Klemen Dvornik jezno zapusti Cankarjev dom. Njegovi varnostniki so prečej grobo preprečili novinarjem dostop do padlega premiera.
Skupaj z vodjem volilnega staba zapusti prizorisče. Avto spelje. Zraven sebe trpi samo Miho Podkupnika:
»Miha, kako se je lahko to zgodilo?« in se besno zazre v oči vodje volilnega staba:
»Kako smo lahko padli na raven minorne stranke? Ce bodo trenutni izidi priblizno obveljali, nismo niti resna opozičija.«
Plesasti mali moz s smesnim kljukastim nosom skomigne z rameni:
»Ne vem,« oklevajoče odvrne, »Se pred mesečem dni je bila Janezova stranka svetlobna leta daleč, mi ... «
Klemen ga grobo prekine:
»Očitno so svetlobna leta lazje premagljiva,« in jezno piha, »Pristali smo na tretjem mestu, čelo za Levičarji, a Janez je zbral absolutno večino. Pomisli, pri Jezusovem krizu, pred mesečem dni Janezove stranke sploh se ni bilo. Ni nam pomagal nadzor nad ključnimi akterji. V zepu smo imeli televizijo in ostale medije, preko svojih kanalov smo jim zaukazali obozevanje vladavine nase veličastne stranke. Veliki posel
nas je zalagal z denarjem. S privatizači-jo so vsi prisli do plena. Vsem je slo lepo. Ni lepsega od zapravljanja s tujo denarničo. Kljub vsemu smo pristali daleč zadaj! Poljubili smo smrdljiv prah poraza. Dva mandata smo gradili svojo skledo obilja. Zdaj smo odrinjeni. Ustvarili smo tako čudovit sistem, kjer smo zasluzni in pokličani zajemali z velikimi zličami. Saj oblast je zato, da skrbis zase in za svoje. Zdaj pa! Tisti pravičnik bo vse uničil!« »Po anketah smo, ... « Znova ne konča stavka: »Anketa ne določa volilnega izida! Moral bi te odpustiti v trenutku, ko so prisli prvi neuradni rezultati. Vendar te ne bom, ker na vodi in v kosteh čutim, da mi bos dostavil skrivnost njihovega uspeha. Ne bos razočaral svojega sefa. Se pred ustoličenjem bos imel vsaj namig o tem, kaj jih je dvignilo, a nas potunkalo. Ugotovil bos skrivnost njihove prevare in nam izboril preobrat in vrnitev tja, kamor sodimo.«
Miha pogoltne slino. Klemen vzdihne: »Ne vem sičer kaj, vendar me glede vsega skupaj preganja silno neprijeten občutek. Ne mi, ne oni od svojega prvega dne obstoja nismo spreminjali retorike. Mi smo padli iz trideset na dvanajst, dočim so se oni vzpeli iz nič na znanstveno fantastičnih dvainpetdeset. Da je nas poraz se toliko hujsi, so zunaj ostali nam zvesti Ljudska in Dezelna stranka. Janez lahko udobno vlada čisto sam, brez zjebanih koaličijskih izsiljevanj in trgovanj. V posteljo bo zagotovo potegnil se tisto hinavsko, zeleno pofar-bano komunistično kurbo Zojo in sku-
paj imata udobno ustavno vecino. Dal ji bo tiste zelene travnike, ona ga bo kus-nila na rit in pristala na vse njegove ustavne kaprice, o katerih je blebetal med kampanjo. Se nikoli ni imela nobena koalicija ustavne vecine,« in zaklice sintetiku za volanom:
»Es Elija! Grem v pisarno.« S. Elija mehansko odvrne: »Razumem.«
Miha zeli zmanjsati napetost, ki ga zre, zeli se pogovarjati o cem drugem:
»Sintetiki so fina pridobitev. Koliko denarja je vcasih slo samo za raznasan-je letakov - zdaj vse postorijo sintetiki z javno verifikacijo. Poplacajo se po treh volitvah. Ze z rabljenimi prejsnje generacije lahko opravimo celotno terensko delo. Za plakatiranje zagotovo ne potrebujemo digitalnih profesorjev.« Klemen navelicano vzdihne: »Samo voliti se ne smejo. Skoda. Potem bi samo podmazali aplikativnega managerja.«
Predsednik se razzivi, saj je kiberne-tika njegova stroka:
»Moj pokojni ded je bral o teh sinte-tikih, imenovanih roboti, v romanih Isa-aca Asimova. Varnostni protokoli sinte-tikov so skoraj dobesedno preplonkani zakoni robotike, ki si jih je izmislil ta genij dvajsetega stoletja.« Klemen prikima:
»Na prvi strani navodil za uporabo so zapisani ti trije, v protokole prefar-bani zakoni. Prav smesno je, kako se stroka in industrija izogibata podobnosti s prerosko fikcijo. Se jaz sem jih bral, ko sem se na faksu srecal s prvim, hec-no nerodnim sintetikom. Ravno takrat so namesto brezzveznih sifer uvedli preprosto imenovanje s predpono Es. Kot da se recimo Es Elija ze na prvi pogled ne loci od cloveka.«
»Tudi jaz sem po nakupu prvega sin-tetika bral te knjige. Nasi stroji so se dalec od tistih robotov.«
Klemen prikima:
»Pomisli, da bi res imeli robota, kakrsna sta bila Daniel ali Ziskar.«
»Ce bi imeli taksne robote, bi gotovo ukinili volitve, kakrsne poznamo.«
Avto je zapeljal pred vladno stavbo. Potnika izstopita, a sintetik odpelje avto v parkirno hiso, kjer bo pocakal na znak svojega lastnika.
Klemen se zavali v fotelj. Kmalu se bo moral lociti od tega fotelja, velikanskega holozaslona, velicastnega panoramskega okna, varovanja in drugih ugodnosti. Sintetik za mizo opravlja vsakodnevno delo. Odresuje ga nadlez-ne birokracije. Hotel se je malce poigrati z marljivo napravo.
»Es Andrej, kako se pocutis v moji druzbi?«
Sintetik obmiruje, proti premierju obrne glavo z imitacijo obraza in s sme-sno pocenim glasom odvrne:
»Prisotnost cloveka vedno dobro deluje na moje povezave.«
Klemen vrta naprej:
»Kaj bos obcutil, ko bo na moje mesto prisel drug clovek?«
»Svoje naloge bom opravljal se naprej. Clovekovi ukazi so smisel mojega funkcioniranja. Kakor hitro bom prejel ident novega premiera, bom ob izvrse-vanju njegovih ukazov cutil enako zadovoljstvo, ce lahko tako opisem svoje funkcioniranje, kot ga zdaj cutim pri izvrsevanju vasih ukazov.«
»Nisem te tega vprasal. Vprasal sem te, kaj bos obcutil?«
»Gospod, ne razumem smisla vasega vprasanja.«
Klemen vzdihne. Seveda ne, kajti sintetiki nimajo obcutkov.
Delujejo po ukazu Drugega protokola, ki veli:
»Sintetik mora brezpogojno izvrševati ukaze svojega lastnika in v primeru njegove odsotnosti tudi ukaze drugih ljudi, razen če so ti ukazi v nasprotju s Prvim protokolom.«
Zatem se spomni Prvega protokola: »Sintetik ne sme s svojim delovanjem ali nedelovanjem povzrociti posko-dbe lastnika ali katerega koli cloveske-ga bitja.«
Tretji protokol je namenjen samoohranitvi tako drage naprave, kar sinte-tik nedvomno je:
»Sintetik mora skrbeti za svoje brezhibno delovanje, razen v primeru izvrševanja Prvega in Drugega protokola.«
Poleg temeljnih treh protokolov imajo sintetiki vgrajenih se deset aplikativnih normativov. Njihov namen je prakticno apliciranje bazicnih protokolov.
Klemen se hoce se malce pozabavati s sluzbeno lastnino:
»Es Andrej, kaj bi storil, ce ti ukazem, da se vrzi skozi okno?«
Sintetik monotono odvrne: »Gospod, jaz nisem vasa osebna lastnina. Moj lastnik,« a ga ne pusti koncati stavka:
»Vem, ti si lastnina drzave, a jaz sem zastopnik drzave. Se strinjas s tem?«
»Seveda gospod, vendar sem ob nakupu predstavljal precejsen strosek in moja amortizacijska doba se ni kon-cana. S samounicenjem na vas ukaz bi odskodoval proracun in ... «
Klemen mu znova ne pusti koncati stavka.
Ledeno pribije:
»Ce se ne vrzes skozi okno krsis Drugi protokol, posledicno pa tudi prvega, saj si mi z neupostevanjem mojega ukaza prizadejal dusevne bolecine.«
»Oprostite gospod, vas ukaz je nerazumen v danih okoliscinah. Fizioloski znaki, s senzorji jih zelo dobro zaznavam, .... «
Ponovno ga odlocno prekine: »Es Andrej, je ze dobro. Samo vedeti sem hotel.«
»Razumem, gospod,« odvrne in caka na nadaljnji predsednikov ukaz. »Es Andrej, nadaljuj z delom.« Sintetik tretje generacije ne nadaljuje dela, ce ob prekinitvi ne dobi ustreznega ukaza.
Pomisli na uvajanje sintetikov in na njihov vpliv na clovesko druzbo. Od zacetkov do danes so ti stroji naredili velike razvojne korake. Tretja generacija je bistveno naprednejsa do prve in stane komaj desetino prvotne cene. Bazicni modeli se dobijo ze za sedem tisocakov, kar je dosegljivo tudi srednjemu razredu. Od standardizacije protokolov, aplikativnih normativov in podpisa sporazuma v Pekingu je minilo slabih dvajset let. Od takrat naprej so ti digitalni asistenti doziveli izjemen razmah. Samo v Sloveniji jih je ze skoraj sto tisoc vseh treh generacij. Kam to pelje? So zanesljivi? Protokoli so nelocljivi del jedra nev-roprocesorja, brez njega je sintetik precej drag kup neuporabne sare. Kljub vsemu pa vedno ostaja kancek dvoma. Es Andrej je tukaj sest let in pripada zadnji generaciji. A Sony in Apple sta s pompom predstavila prototip cetrte generacije. Najavila sta »humanoidno variacijo«, karkoli ze ta besedna zveza pomeni.
Es Timi vstopi v pisarno in hrescece najavi gosta:
»Gospod predsednik, doktor Herman Ogrin vztrajno zahteva osebno avdien-co. Prisel je na osnovi osebne prosnje
gospoda Mihe Podkupnika. Ni na seznamu najavljenih gostov.«
Klemen se spomni svojega mentorja pri magistrski nalogi. Po treh letih dela v stroki pod vodstvom doktorja Ogrina je zapustil kibernetiko in se podal v politiko. A kaj ima doktor kibernetike pri razlagi volilnega rezultata? Verjetno je zaradi razocaranja nad svojim ucen-cem ves mandat tako besno kritiziral vladno politiko do sintetikov. Namigne Es Timiju:
»Spusti ga sem.«
Sintetik nerodno prikima in ze zaslisi robato govorico starega kibernetika. Neolikano zakoraka v pisarno in s pogledom osine S. Andreja. S tezkimi koraki stopi do velike mize in se namerno nasloni na svoje dlani tako, da na robu mize prekrije enega od holot-ransmiterjev. Slika zatrepeta in izgine. Takoj srdito spregovori:
»Ti samovsecni prasec, res si slep!« in se za hip obrne proti S. Andreju in ne pusti predsedniku vlade do besede:
»Saj ves, da te nimam rad, ker si izdajalec. Svojo rit si prodal politicne-mu kupleraju. Ze dvajset let nisem sel na volitve, ker nobena od strank nima niti zametkov hrbtenice in mozga. Vsi politike ste prostitutke, iz drzave ste naredili nagnusen bordel zlorab ostankov drzave. Volitve si sramotno izgubil in imamo cudeznega zmagovalca. Kaj pocnete vsi, ki se vas tice ta nateg? Gun-cate afne in se smilite sami sebi. Oätno sem slab profesor, saj se nihce ni nice-sar nauäl.«
Klemen skoci na noge in nagrbanci celo: »Gospod profesor, nisem jezen, ker ste brez manir, vendar ne prenesem taksnega tona. Se najmanj mi je vsec, ker se pred mano postavite kot kaksen nasopirjen pav! Preidite na bistvo!«
Profesor se vzravna, holozaslon se obnovi in rece:
»Si uspel pognati v pogon obe mozganski celici in si postavil vprasanje, zakaj si tako bolece pusnil na teh volitvah?« Klemen stisne ustnice: »Zimzelena klasika, ljudje ne marajo resnice. Nasa stranka se je odloala, da do volilne zmage ne bo prisla z neures-nicljivimi obljubami. Janezovi so zmagali, ker, ...« Profesor mu ne prevec nez-no vskoci v besedo:
»Bla, bla in se enkrat bla! Vasi plakati, reklamni spoti in nastopi niso bili nic manj pocukrani in polni praznih obljub, kot reklame ostalih strank. Bili ste v prednosti, ker imate v zepu vse z vplivom na javno mnenje. Vsi socialni inze-nirji so predli mrezo samo za ohranitev obstojecega toka denarja. Nekaj za javno dobro, nekaj za koristi podpornikov, nekaj za zasluzne. Klasika. Janezovi Novi demokrati niso ljudem povedali nic novega, samo obljubili so vse za javno dobro in nic za provizije in razne anekse za polnjenje privatnih zepov. V tvoji stranki se ve, kdo je sef zabave, a pri njih vsak z IQ 20 ne ve, kje jim je sef delal pred tremi leti.«
Klemen nejevoljno odkima: »Kako ne vemo? Seveda vemo. Janez Cistnik je predsednik stranke in spret-nejse gobcalo ... «
Znova ni koncal stavka. Profesor se zacne na glas krohotati: »Ta je pa dobra.« »Kaj je tu smesnega?« »Smesnega? Ne, prej bi vprasal,« se zarezi, »Kaj je tu plasticnega!«
Klemen prebledi. Profesor se neha krohotati in osvrkne S. Andreja:
»Bom iskanje odgovorov zastavil malce drugace. Vidis svojega sluzbene-ga sintetika? Kako ves, da je sintetik?«
Klemen zmaje z glavo: »Kako? Vi ste izkuseni kibernetik in dobro veste.«
Profesor se strogo namrsci in pogla-di po redkih razmrsenih laseh:
»Jaz vem, kaj pa ti? So se ti zaradi politic-nega bikovega dreka skisali mozgani?« »Kam ciljate?« Profesor se prime za glavo: »Res me cudi, kako si prilezel v to pisarno. No, ocitno lahko sem pride vsakdo. Dobro poglej Es Andreja! Kako ves, da je sintetik? To moras tudi ti vedeti na izust! Kako bi drugace lahko izdal Zakon o obveznem zavarovanju sintetikov?«
Klemen skomigne z rameni: »Ne vem sicer, kam merite, a ker sem vljuden clovek, vam ustrezem.« »Meni ze ne,« zlovoljno zamrmra. Klemen preslisi opazko: »Kot prvo, ze na videz se loci tudi od vas ali mene.«
Profesor se kislo nasmehne. »Nadalje njegov pocen glas.« Profesor prikima. Klemen navelicano nadaljuje:
»In seveda njegov govor. Tako uslu-zen ni niti zasluzni clan stranke, ki hoce v drzavni upravi zaposliti svojega razvajenega debilnega froca.« Profesor dvigne prst: »Natanko tako! Usluzno govorjenje, skoraj lezenje v rit. Si kdaj slisal sinteti-ka preklinjati, se prerekati s clove-kom?«
Klemen razmisljujoce odkima. Profesor nadaljuje:
»Ta tvoj Drejcek je tretja generacija sintetikov. Kaj je njihova temeljna izbo-ljsava glede na dvojko?« Klemen skomigne z rameni: »Ne poznam vseh tehnicnih podrobnosti. Najbrz kaksna milijarda nevroniti
vec, pa potrojitev pomnilnika, veqa avtonomija, izboljsan operacijski sistem in take reci.«
Profesor hladno odvrne: »To so samo nepomembne malenkosti. Za magistra kibernetike slabo spre-mljas stanje v panogi. Applov model druge generacije Kiberpad i4 ima vec pomnilnika in celo vec nevroniti od Sonyjevega ASIMO S2, ki sodi v razred zrelih modelov tretje generacije. Kljub temu pa vsak povprecno izobrazen clo-vek hitro loci med generacijama. Kljuc-na razlika je v interpreterju Protokolov. Druga generacija ni sposobna vecsto-penjske interpretacije protokolov, niti nima izboljsave dediciranja Drugega in zlasti Tretjega protokola. Ravno Trojka je kljucna izboljsava, saj imamo zaradi tega bistveno manj pregorelih strojev.« Klemen navelicano vzdihne: »Mislim, da generacije sintetikov nimajo vpliva na volilni rezultat.« Profesor se znova zakrohota: »Si ze slisal za cetrto generacijo in predvsem humanoidno variacijo?«
»Bi moral?« se naredi nevednega in hoce se nekaj reci. Profesor mu ne pusti do besede in mracno pribije:
»Nekdo na tvojem polozaju, zlasti pa ti, bi moral poznati vsaj splosni razvoj sintetikov. S sabo sem pripeljal kolega Milana. Ga lahko poklicem?«
Klemen dvigne roke v znak predaje: »Ce ze morate.«
»Moram,« jedko odvrne in zaklice, »Milan!«
V pisarno elegantno vstopi brezhibno urejen gospod. Nihce mu ne bi pripisal poznanstva s tem malce trcenim profesorjem.
Ustnice se mu razlezejo v nasmeh: »Dober dan, gospod predsednik. Zelite, profesor?«
»Ukazi Es Andreju, naj prinese tri skodeliče kave.«
Klemen hoče nekaj reči, a mu profesor ne pusti do besede:
»Ne mesaj se! Kmalu bos vedel, čemu ves ta čirkus.«
Milan se elegantno obrne proti sinte-tiku in mu s solsko artikulačijo ukaze: »Es Andrej, prinesi tri skodeliče kave.« S. Andrej vstane, se obrne proti Klemenu, ta se najprej spogleda s profesorjem, ki nemo prikima. Klemen namigne S. Andreju, zato se obrne proti Milanu:
»Razumem gospod,« in hiti izvrsit dobljen ukaz.
Profesor komentira: »Vas sintetik je prejel ukaz, a izvrsil ga je sele zatem, ko ste mu to odobrili z utečeno kretnjo.«
Klemen skomigne z rameni. Po svoje ga je to začelo zabavati. Spomnil se je sintetika prve generačije, ki ga je programiral na univerzi.
Sintetik na klubsko mizičo pri oknu polozi pladenj s tremi skodeličami vroče kave in obmiruje kot kaksen kip.
»Vidite, vas sintetik bo miroval, dokler mu ne ukazete, naj nadaljuje z delom. Dovolite se en poskus?« Klemen odvrne: »Imam izbiro?« Profesor se nasmehne: »Nimate!« in se obrne proti Milanu: »Milan, ukazi sintetiku, naj prinese rolo papirja.«
Milan prikima in znova čisto po sol-sko ukaze:
»Es Andrej, prinesi rolo papirja.« Klemen ze hoče potrditi, ko se znova vmesa profesor:
»Počakajte, naj mu se jaz dam ukaz, a vi mu ukazite, naj uboga, a ne navedite, koga, niti potem, ko bo zahteval jasna
navodila,« in se obrne proti Es Andreju: »Es Andrej, nikamor ne hodi. Miruj!« Sintetik obrne smesno podolgovato glavo proti Klemenu, ki zaukaze: »Kaj čakas? Dobil si ukaze.« Sintetik nekaj časa miruje, zatem z rahlo tresočim glasom odvrne:
»Gospod, dobil sem dva nasprotujoča si ukaza. Prioriteta obeh je enaka. Potrebujem navodila o prioriteti.«
Klemen se znova vzivi v čase, ko je na univerzi delal s prioritetami ukaznega niza. Ostro odvrne:
»Es Andrej, izvrsi ukaze!« Sintetik začne čepetati na mestu. Hečno počen glas pridobi malče grotesknega zvena:
»Gospod, nimam navodil glede ukazne prioritete. Gospod ... « Tedaj se oglasi profesor: »Es Andrej, izvrsi Milanov ukaz!« Sintetik prikima in odhiti po rolo papirja.
Vsi trije posedejo okoli klubske mizi-če. S. Andrej porine Milanu v roke rolo papirja in se na Klemenov namig vrne k svojemu delu.
»Kaj ste hoteli s to burko?« zanima premiera. Profesor odvrne:
»Vas sintetik je dobil dva ukaza od dveh ljudi, ki nista z njim v lastniskem razmerju, a vi, zastopnik lastnika, niste določili, čigav ukaz ima prioriteto. To je začiklalo njegov pročesor na ravni Drugega protokola. Ce ne bi prekličal svojega ukaza in bi vi se nekaj časa vztrajali pri svoji odločitvi istočasne izvrsitve nasprotujočih si ukazov, bi prislo do overflowa na predpomnilniku in sintetik bi obmiroval s skurjenim predpomnilnikom. Za servis bi proračun odstel kaksne tri tisočake. Tega ti nisem hotel naprtiti tik pred odhodom iz te fensi pisarne.«
Klemen pihne:
»Se vedno ne vem, kaj mi hočete povedati?«
Profesorju oči kar zarijo: »Počasi, naj ti razlozim na svoj način in srečen bos, ker se bos skoraj sam dokopal do rezultata. Naj nadaljujem. Tudi tretja generačija je podvrzena tako imenovani napaki prioritete. Ze malče spreten laik zlahka zablokira nekaj tisočakov vredno napravo. Za hip odmislite storasto pojavo vasega pomočnika. Kaj, če bi bil na pogled podoben Milanu? Tehnologija za izdelavo huma-noidnih sintetikov je starejsa od nevro-pročesorjev s Protokoli. Niso bili uspes-ni, ker so bili storasti. Nihče ni hotel v svoji blizini debilov. Bi vi hoteli človeku podobnega Es Andreja?«
»Kar srh me oblije ob tej misli.« Profesor prikima:
»Prav imate in tako so ljudje glasovali z denarničami, zato so humanoidi tako klavrno propadli. Drugi in Tretji protokol sta preokorna za daljse igranje privida človeka. Vsi poskusi prve in druge generačije so bili finančni fiasko. V tretji jih sploh niso poskusali izdelovati. Frankenstajnovski kompleks je silno močan. Nihče noče imitačije človeka. Kaj pa četrta generačija?« in se obrne proti Milanu:
»Milan, v čem je temeljni napredek četrte generačije?«
Milan vljudno prikima in z lepim, dasiravno monotonim glasom odvrne:
»Največji napredek je nedvomno na področju vejanja prioritet Drugega protokola, dopolnitvi pojmovnika Prvega protokola in zlasti silen napredek odnosa Tretjega do Drugega protokola.« Profesor vrta naprej: »Povej to v laičnem jeziku.« Milan znova prikima, ustniče se mu
razlezejo v plitev nasmeh in znova monotono nadaljuje:
»V primeru, če sintetik dobi dva enakovredna, vendar nasprotujoča si ukaza, bo v skrajnem primeru vljudno zahteval za dodatno pojasnilo, čeprav bo znal v veliki večini primerov na osnovi okolisčin sam presoditi o prioritetah. Po domače, zaradi konflikta ukaznih prioritet ne bo postavljal neumnih vprasanj. Zaradi tega ne bo okvar. Posebej je okrepljen samoohranitven nagon v odnosu do Drugega protokola. Samo spreten kibernetik je sposoben novega sintetika spraviti do opazne poskodbe, a za uničenje je potreben umetnik kibernetike. Torej odpade zabavanje objestne mladine z načini samouniče-vanja. Prvi protokol pa je okrepljen z odnosom individuuma do kolektiva.«
»Naj povzamem na primeru praktične aplikačije,« reče profesor:
»Ce dam sintetiku nove generačije v roke revolver in mu ukazem, naj si razstreli pogonski reaktor, tega ne bo storil. Namesto tveganega posiljanja poli-čistov nad oborozenega blazneza, ki ima v pesti deset talčev, posljete novega sintetika z revolverjem. Brez oklevanja ali kasnejsih posledič sprozitve varnostnega protokola bo po potrebi brez oklevanja naluknjal blazneza in preprečil deset smrtnih zrtev. Razpon uporabe sintetikov se razsiri na zelo veliko področij, tudi taksnih javnega pomena. Po novem bodo lahko primerno programirani sintetiki tudi gasilči, poličisti ali uradniki.«
Klemen izbulji oči:
»Kaj ste rekli? Sintetik se lahko gre revolverasa?«
»Da,« prostodusno odvrne profesor, »Kot sme omenil, zaradi vesčega interpretiranja okolisčin jim lahko brez
nepotrebne stranske skode zaupamo celo orozje in so sposobni sprejeti nad-clovesko natancnega ukrepanja,« za hip umolkne, kot bi iskal besede: »To je bilo s tretjo generacijo skoraj nemogoce. Ža vaso varnost lahko bolje poskrbi par sintetikov, saj je to bistveno ceneje in predvsem varneje od tropa neumnih goril. Nov implementacijski softver omogoca laiku, da kar s tablico sprogra-mnira verodostojnega dvojnika. Ta potem igra vestnega uradnika med tvojim uzivanjem pocitnic. Nihce, razen vescega kibernetika, ki ve, kaj isce, ne bo opazil razlike.«
Klemen se nasmehne:
»Ko bo svinja sanjala koruzo.«
»Poglejte Milana.«
»Cemu?« se brani Klemen in za hip pogleda brezhiben obraz profesorjevega sodelavca.
»Kaksen se vam zdi?«
»Kaksen? Pac kiberneticni frik! Dol-gocasen, kot so dolgocasni stroji, s katerimi se druzi. Edino oblecen je clovesko in ne v zdrajsane cape, v kakrsnih vi strasite po svetu in ima manire, ki vam manjkajo. To bo.«
Profesor sklene roke na trebuhu in Milanu nic kaj nezno ukaze:
»Milan, postavi dlani na mizo!«
Milan ravnodusno polozi dlani na mizo.
Žatem mu se trdneje ukaze:
»Udari me, kolikor mocno me lahko!«
Milan mehko odvrne:
»Ce zelite,« in dvigne roko, a profesor ostro pribije:
»Slava pametnim!« in Milan obmiruje. Dlani se bliskovito vrnejo v predhoden polozaj, polozene na mizico.
Klemen prebledi:
»Hocete reci, da je,« in oci uperi v mirno Milanovo postavo, »Milan je,«
mu zastanejo besede in pogoltne slino. Profesor veselo nadaljuje: »Milan je sintetik. Pravzaprav je Es Milan Urbancic. Vzel sem jedro novega Siemensa in ga vstavil v malce sfrizira-no humanoidno telo predprejsnje generacije. Vidite, ustavila ga je varnostna koda, drugace bi mi primazal or'nk klofuto. Programiral sem ga za vlogo clo-veka. Veliko mi je pomagal psiholog, specialist za implementacijo protokolov. Tovarniski obci program je prestorast za tako sofisticirano oponasanje ljudi. Na konferenci Evropskega kiber-neticnega drustva sem Es Milana spravil v upravni odbor. Nihce ni pomislil, da moj sodelavec, ki sem mu seveda kar sam spisal akreditacijo, ni clovek. Cvet evropskih strokovnjakov je nasedel. Dokler izrecno ne opozorim, Es Milan velja za cloveka, cetudi se znajde med strokovnjaki za sintetike.«
Es Milan mehko prikima in doda nekako sprijaznjeno z usodo:
»Gospod predsednik, jaz sem sintetik.« Klemen besno odkima: »Cakajte, to ne more biti res. Ža nos me vlecete. Mogoce se hocete malce ponorcevati iz mene. Prvic vidim sinte-tika piti kavo. Naj mu postrezem se s piskoti?«
Profesor se nasmehne: »Es Milan ima v sebi rezervoar za sest polnih obrokov. Ž malce dietnega manevriranja lahko zdrzi tudi cel teden. Vgrajen sistem je tako sofisticiran, da iz zauzitega pridobi tekocino in jo uporabi za lazno potenje in ostale fizioloske izlocke, kot sta velika in mala potreba. Kljub temu mora enkrat tedensko na ciscenje, za kar pa ni potrebna pomoc cloveka.«
»Torej gre vas stroj tudi scat?« Profesor navihano prikima:
»Tudi tvojo zeno bi bolje obdelal. Orodje ima. Ze prva generacija sinteti-kov je prav dobro sluzila cloveski pohoti. Vsaka prelomna novotarija najprej sluzi vojski in porno industriji. Primerno opremljeni in programirani sintetiki predstavljajo skoraj cetrtino vseh prodanih modelov.«
»Ampak, cemu ta cirkus? Moj dragoceni cas kradete s tem, da se hvalite s svojim state of the art sintetikom.«
»Res?« profesor povzdigne glas, »Kaj, ce vam razkrijem, da vas je na volitvah premagal Milanu podoben sin-tetik?«
»Čakajte!« odkima, »Ta vas tehnicni cudez je lahko vas asistent, ce si ne morete najti cloveske druzbe, a za tako izpostavljeno funkcijo,« znova besno odkima, »Ne, to ne more biti res. Trdite, da je Janez Cistnik pravzaprav Es Janez Cistnik?«
Profesor prikima:
»Skoraj sem preprican, da vas je grdo porazil Es Janez Cistnik. Z vasim cuckom Mihom sva proucila vse njegove govore in vse dostopne video posnetke. Verjemite mi, ce ves, kaj isces, se za clovesko fasado ne more skriti se tako sofisticiran sintetik. Veste, ljudje so vecinoma brezumne ovce, ki sledijo svoji porciji ovsa, vecerni dozi reality poneumljanja in ostalemu, kar ne zahteva nikakrsnega umskega napora. Volilno telo je zaradi stoletnega spretnega druzbenega inzeni-ringa elit iz ozadja samo homogena zmes idiotov z refleksnim nagonom za zadovoljitev zelje po uzitku in igrah. Volili so tistega, s katerim so se lahko identificirali z najmanj umskega napora.«
»Identificirali?«
Profesor se prostasko zakrohota:
»Ne vem, kako ste dobili prejsnje volitve, ce me sprasujete tako osnovne
stvari! Creda ovac, namenjena strizen-ju, ni kaj pametnejsa od sintetikov prve generacije. Pravzaprav je ravno sintetik najidealnejsi vladar za trop apaticnih cloveskih ovc.«
Klemen skoci na noge, se obrne proti veliki stekleni povrsini in zre na goma-zenje globoko pod sabo:
»In kako lahko razkrinkam tako imenovanega Es Janeza? Kje je pravi Janez Cistnik?«
Profesor se znova zakrohota: »Najprej - pravi Janez uziva nekje v tropih in zapravlja sponzorski denar. Ne vem, cemu bi ga morali razkrinkati?« Klemen mracno odvrne: »Ker nam ne morejo vladati sintetiki!« Profesor prostodusno odvrne: »Sintetiki v politiki so se najmanjse zlo od vsega, kar nam zadnjih dvesto let pocno zakulisne financne elite. Stroj na javni funkciji ne pozna klientelizma, nepotizma ali korupcije. Bodimo realisti, sintetiki tudi v politiko prinasajo nuj-
no optimizacijo poslovnih procesov,« stopi poleg premiera in spusti pogled na ulico pod sabo, »Za vsakodnevno sipanje silaze v korito ter zagotavljanje neumnih kruha in iger spodaj gomaze-cim ovcam ni potreben doktor znanosti. Za davcno strizenje ovac zadostuje zgolj poslusen pastir. Ze prva generacija sintetikov je na farmah zamenjala pastirje. Bodite realist. Ne slepite se vendar! Ljudske mnozice, demos, so za financno elito samo trop neumnih ovc na farmi.«
Klemen je zarencal: »Razkrinkal jih bom in zmaga bo moja! Mora biti. Brez mene bo Slovenija propadla! Jaz sem poklican za predsednika! Jaz!«
Profesor se je zarezal: »Nikogar ne bos razkrinkal,« in trdo pribil, »Politika, bordel, prostitutka.« Klemen obmiruje. Sijaj oci mu ugasne. Profesor se zahihita: »Eksperiment zakljucen.«
<>
9. MAJ
Bojan Ekselenski, Slovenija
Dan se mi zacne z jutranjim odhodom po casopis.
Stekel sem po stopnicah. Nekaj me je zmotilo na tabli odvetnikov. Najprej so me presenetila nemsko zveneca imena in napis Rechtsanwaltskanzlei. Čudno. Sveze pomladansko jutro me je predramilo. Obstal sem kot vkopan. V parku cez cesto so na drogovih plapolale velike zastave. Zgrozil sem se ob pogledu na velikanske vihrajoce zastave s kljukastim krizem. Je kaksen stos? So se pohecali ljubitelji domobranskih izdajalcev? Ze lani so jo uspicili, ko so korakali obleceni v domobranske uniforme. Komaj so usli, saj Stajerska nikoli ni trpela narodnih izdajalcev. S to zastavo so sli preko plafona. Saj sem strpen, tudi do neokusnega, a to je prevec. Vame se je skoraj zaletel brezhibno oblecen moz. Strogo se je obrnil:
»Entschuldigung,« je trdo odrezal. Zamahnil sem z roko: »Nic hudega.« Naenkrat je postal pozoren: »Was Sie gesagt haben?«
Zdrznil sem se. Pri vseh svetnikih! Kaj je tem ljudem?
Iz zepa je vzel mobilni telefon. Vsaj mislil sem tako. Na hrbtu naprave se je blescal napis Siemens. Sovrazno me je premerjal in ocitno nekoga klical.
»Kaj je tako cudnega?« sem vprasal. Gospod je s prstom pokazal name in ves zgrozen krical:
»Unmarkierten Sklave! Unmarkierten Sklave!«
Ljudje so se obrnili proti meni in me obkrozili. Kaksna igra je to? Po ulici od trafike je proti meni teklo pet uniformi-rancev. Vsi so imeli na rokavih trakove s kljukastim krizem. Srce mi je padlo v trebuh. Kaj se dogaja? Pojma nisem imel. Mrzlicno sem tuhtal, kaj mi storiti. Mozje so v rokah drzali orozje in besno kricali po nemsko. Nikakor se nisem hotel soociti, zato sem hotel steci stran od njih. Kaj naj bi?
Tedaj me je zadelo. V rami sem zacu-til pekoco bolecino. Naredil sem se nekaj korakov, zatem me je boleca sila ustavila. Srce bi, a noge so odpovedale.
Mozje so me dosegli. Razbral sem samo besede Unmarkierten, Sklave in Slave. Zbralo se je nekaj radovednezev in med sabo so zlobudrali v trdi nemscini. Eden je celo pljunil name in se zadrl:
»Schmutzigen Slave!«
Potem me je zmanjkalo.
Kje vraga sem se zbudil? Kaksna je to nocna mora? Mozje v skafandrih so me grobo odvlekli v vlazno celico. Prostore sem prepoznal. Stari pisker. Na steni se je bohotila zastava Tretjega rajha. Zaklenili so za mano.
Zaslisal sem samo jecanje.
Zaklical sem:
»Je se kdo tukaj?«
Nekaj casa so do mene prihajali samo zvoki trpljenja. Potem se je nekdo ohrab-ril in me ogovoril v cudno zveneci slo-venscini:
»Bosk tu! M'lc, c'j'h nocs dobt.«
»Kaj se dogaja? Zakaj ste vi tukaj?«
»Ne'mno sprsuj's! Sloveski szn'i s'tu najdmo tud zrad drobnh pr'krskav. M'lc napac p'gled v g'spdjar. Pjutrsnj'm ns bdo otp'lal n'Teharj.«
Nicesar nisem doumel:
»Kaksna je to mora?«
Tezek glas je odvrnil:
»K'k cudn gvo'rs? T'je vsk'dan u'Rajh.«
Sele tedaj me je oblil pot. Po nekem cudnem nakljucju sem se znasel sredi res nore nocne more.
Zbudili so me ropot in trdi koraki. Skocil sem pokonci. Upal sem na bujenje v domaci postelji. A se vedno sem zdel v vlazni celici. Kljucavnica je zaskrtala. Eden od uniformirancev je potegnil neko napravo in izgubil sem zavest.
Zbudil sem se za mizo. Bolela me je glava. Zaslisal sem poznan glas. Dvignil sem bolece oci in znan glas je dobil znan
obraz. Kaj vraga pocne aktualni predsednik slovenske vlade v esesovski uniformi? Kje sem? Zakaj sem?
Mehanski glas prevajalnika je prevajal nemscino v silno okorno slovenscino:
»Jaz sem Landeshauptmann in Ober-grupenfuhrer Johann Janscha.«
Seveda! On je. Se glas mehanskega prevajalnika ima enako intonacijo. Malce sem se nasmehnil hecno zveneci slovenscini:
»Od nekod vas poznam,« sem rekel. On pa je trdo odvrnil:
»Vsi suznji Spodnje Nemcije me poznajo. Vi ste cudezno nemarkiran.« »Nemarkiran?« mi je izletelo. Johann si je popravil kapo s smrtno glavo, znamenjem esesovcev in trdo pribil:
»Zadnjih trideset let smo mislili, da ne obstajajo nemarkirani suznji. Koncno smo uspeli vse poloviti, markirati in pre-vzgojiti. Pa se pojavis ti. Kar iz nic, sredi Cilija,« se nasloni nazaj, z rokami si je podlozil vrat in pokazal znamenje nasmeha, »Po svoje si znamenitost, zato sem se osebno potrudil. Imas cast, ki je ni imel se noben podclovek,« in se je znova nagnil naprej v grozeco prezo, »Osebno avdienco pri rajhovskem vladarju te dezele.«
Pocutil sem se skrajno blesavo. Hotel sem nekaj vprasati, a me je prehitel njegov surovi glas:
»Takoj povej svoje podatke! Zakaj nisi cipiran? V rodilnici kampa za razplod vsakega novega suznja cipiramo in programiramo.«
Vzravnal sem se in se zazrl v stroge esesovceve oci:
»O kaksnih suznjih govorite? Raje mi povejte, kam sem padel? Kaksna je to mora? Kje sem?«
Zacutil sem grob udarec. Priletelo je po hrbtu. Nabilo me je na mizo. Ce so to sanje, so preklemansko brutalne.
»Ne bom dvakrat vprasal? Kako si se znasel izven tabora Sklavijev?«
Skomignil sem z rameni:
»Lejte, zbudil sem se v lepo jutro, hotel sem iti,« a je znova priletelo po hrbtu. Oseba pred mano je nedvomno predsednik vlade, a tukaj govori nemsko. Oci-tno to ni Slovenija iz mojega spomina, temvec sem se znasel v bizarni izkrivljeni resnicnosti.
Trdo je ponavljal:
»Kako si prisel v mesto?«
»Gospod,« sem spremenil ton, kajti ocitno se je nekaj strasnega zgodilo, »Ne vem, o kaksnih suznjih in gospodarjih govorite? Kje sem? Kaksen dan je danes?«
Esesovskemu oficirju, slovenskemu predsedniku vlade ali karkoli je ze bil, se je razpotegnil voscen obraz. Odlozil je esesovsko kapo in zasijala je plesa, obrobljena z obrocem siveäh las:
»Tukaj je Spodnja Nemcija, skoraj v srcu velicastnega Rajha. Tvoja govorica je prepovedana ze od leta 1950. Tvoji rojaki so nam pomagali pri iztrebljenju in prevzgoji podljudi.«
»Domobranci?«
Esesovec je prikimal in se zarezal:
»9. maja 1945 je bilo podpisano premirje. Evropa je nasa, Rajh sega od Atlantika do Urala, Anglija in Amerika sta nasi zaveznici v boju proti manjvrednim teroristom. Visek domobrancev smo na koncu vojne seveda pokoncali. Saj jih nismo vec potrebovali. Nihce ne mara izdajalcev. Vecina njih so postali hrana crvom na Teharju, v Hudi jami ali na Kocev-skem.«
Obnemel sem. Nekaj casa sem zadrze-val sapo.
»Ampak tudi vi ste po poreklu to, cemur recete Sklavi. V mojem svetu ste predsednik vlade.«
Moz se je zresnil:
»Tvoj in moj svet je Rajh, Tretji rajh. Če te ze zanima, jaz sem tretji sin Josefa in Magde Janscha. Genski test je dokazal rasno ustreznost moje druzine,« in je vame uperil zlobno sijoc pogled in zazu-gal, »Se enkrat mi nameni taksno opazko in spoznal bos se kaj hujsega od smrti v mukah. Nisi povedal, cemu si brez cipa? Zadnjih 30 let nismo naleteli na suznja brez nadzornega cipa.«
»Gospod, ne vem, kako sem se znasel v tem vasem krasnem novem svetu. V mojem svetu ne poznamo cipiranih suz-njev.«
Mracno je odvrnil:
»Z vami sem bil nenavadno vljuden, ker ste zanimiv primerek. Vas jezik je drugacen od tega, kar med sabo zlobud-rajo suznji. Se znate podpisati?«
Zozil sem obrvi in nejevoljno odvrnil:
»Znam se kaj vec od pisanja. Tudi steti znam do sto.«
Johann mi je pred nos porinil Siemen-sovo tablico z e-pisalom. Poleg podpisa sem se dodal:
Druže Tito, mi ti se kunemo.
Žive naj vsi narodi.
Slovenija, dežela na sončni strani Alp.
Johann je grdo nagrbanäl celo:
»Od kod ti prepovedani pamfleti? Tita so ustrelili leta l946 kot nevarnega bolj-seviskega terorista.«
Debelo sem ga pogledal:
»Kje? Nekaj je iz vrtca, nekaj iz srednje sole in nekaj iz reklamnega letaka Slovenije. Če smo ze pri tem, Slovenija je ena od osemindvajsetih drzav Evropske unije.«
Johann se je nagnil naprej. Na oceh se je zrcalilo popolno presenecenje:
»Evropska unija? Rece se Nemska unija. Zdruzuje osemindvajset dezel Rajha.«
<>
POSLEDNJI SANJAČ
Andrej Ivanuša, Slovenija
Avtobus se je ustavil na postaji. Roman je nestrpno čakal, da se odprejo izhodna vrata. Ko jih je hidravlika počasi in cukajoče odprla, je preskočil stopnico
in skočil na pločnik.
<<< >>>
Počasi je zaprl in odprl oči. Cisto nič mu ni bilo jasno. V njegovi glavi je brnel roj čmrljev.
»Je to bolniča?« je pomislil, ko je zrl v blesčeče bel strop.
»Menda se ja nisem zvrnil, ko sem skočil iz avtobusa?« je bila njegova druga misel. Poskusil je obrniti glavo, a vratne misiče so ga neznansko bolele. Bile so tako trde, da glave ni premaknil niti za milimeter. S pogledom je skusal
zaobjeti prostor.
<<< >>>
Naredil je korak naprej in se zaletel v mimoidočega. Opotekel se je in zamrmral:
»Oprostite, ni bilo ...« Mislil je reči »namerno!«, a so njegove misli znova zastale.
Razmišljal je o nekaj minulih trenutkih. Skočil je iz avtobusa, nato je nekako sredi skoka pristal nekje v neki bolnici na hrbtu in se ni mogel premakniti. Zdaj pa je znova na pločniku, kjer se je zaletel v mimoidočega, ki...
Avtobus za njegovim hrbtom je odpeljal. Z odprtimi usti je Roman strmel in si ogledoval zgradbo nasproti postaje. Zašepetal je:
»Kje pa sem? To ni prava postaja! Take stavbe sploh ni v Mariboru...«
Obrnil se je in se s široko razprtimi očmi zazrl na cesto. Po njej so vozili avtomobili brez koles.
»Kajse dogaja?«
<<< >>>
Nad njim je bil bel, blesčeč strop.
Otrpnil je in mrzlično razmisljal:
»Očitno sem res v bolniči! Mogoče me je pa kaj povozilo, ko sem sel čez često. Zdaj pa imam halučinačije!«
Dvignil je roko in na koničah prstov je imel nataknjene kovinske tulče iz katerih so izhajale ziče. Obrnil je pogled navzdol in na svojih prsih zagledal čepke prisesane na kozo. Tudi tukaj so iz njih izhajale ziče. Vse skupaj ga je za trenutek pomirilo.
»Bo ze res. To je bolniča!«
»Hej, je kdo doma?« je zakličal in znova skusal premakniti glavo. A nekaj jo je čvrsto drzalo na mestu. Skusal je z roko seči h glavi, a so ga ziče zdrzale. A
tudi roka ni čisto ubogala.
<<< >>>
O Življenju, Vesolju in sploh Vsem www.andros.si/vesolje/
podroben opis Sonča in planetov Osončja, nastanek in mehanika galaksij, rojstvo, življenje in smrt zvezd, bigbang, struktura vesolja in njegov koneč, o moznostih zivljenja na različnih planetih, potovanja na Mars, izza meja Osončja in se dlje, pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov, formule.
»Eh, tole so zagotovo halucinacije po nesreči!« si je pomirjeno rekel, ko je stal na robu pločnika. »Ampak, te stavbe res nikjer nisem videl. Tudi avtomobili brez koles so hecni. Kaj vse ti lahko možgani napletejo!«
V	naslednjem trenutku so vsa vozila za trenutek obstala, poblisnila in spremenila barvo. Spet so imela kolesa. Ozrl se je nazaj in tam je bila znana stavba.
»Kakor, da bi gledal star film!« si je rekel.
<<< >>>
Nad njim je bil znova blesčeč, bel strop. Postal je jezen:
»To pa ze presega vse meje!«
A njegovo jezo je presekal oglusujoč alarm. Začutil je, kako so mu z obeh rok spolzeli tulči in priseski na prsih so popustili. Glava je bila prosta in jo je lahko premaknil. Sunkovito se je dvignil, a se mu je zvrtelo v glavi in nekaj ga je čuknilo nazaj. Potipal je po čelu in tilniku. Na glavi je imel kovinsko mrezičo iz katere je izhajal sop zič.
Počasi si jo je snel z glave. Kajti vsak gib je predstavljal pravi napor. Bil je lačen in zejen. Vsaka fizična dejavnost je povzročala bolečine v misičah. Nekako je uspel poloziti noge na hladna tla.
Drgetal je, saj je bil gol. Spoznal je, da je zelo shujsal Bile so ga same kosti in koza. Nekako se je oprl na rob postelje.
V	tistem trenutku je alarm prenehal in računalniski glas je suho rekel:
»Zaloga energije je pod kritičnim minimumom.«
»Kaj se dogaja?« je glasno vprasal in se oziral naokrog po prostoru. Sredi majhne čeliče je bila postelja. Ob njej so lezale tulči za prste in priseski ter ogla-vniča. Ziče so vodile pod posteljo in skozi njeno nogo nekam izven tega prostora. Oken ni bilo, le vrata, ki so bila
vidna na v ozki steni le kot tanek siv-kast okvir.
»To je bolj zapor, kakor bolniča!« je pomislil in se skusal priblizati vratom.
Ko je pridrsal do njih, so se odprla le do poloviče.
»Zaloga energije je pod kritičnim minimumom,« je znova dejal glas.
Roman je s pogledom iskal zvočnik, a ga nikjer ni bilo mogoče videti. Potem pa mu je pogled pritegnil prizor, ki se je ponudil skozi napol odprta vrata.
Soba je mejila na hodnik in ta je imel vso nasprotno steno zastekljeno. Spoznal je, da je v enem od gornjih nadstropij visoke stavbe, ki je presegala vse v okoli-či. Videl je vse naokrog in kamor je segalo oko, so bili nebotičniki v rusevinah.
Stopil je korak naprej do vrat in se stisnil skoznje. Ozrl se je gor in dol po hodniku. Bil je prazen. Na obeh straneh so bila vrata.
»Zaloga energije je pod kritičnim minimumom,« je glas rekel se tretjič in nadaljeval: »Osebje naj čim prej evakuira virtualno sanjalisče.«
»Sanjalisče?!« Beseda je prikličala na dan medle spomine. »Nekoč sem res sel v Sanjalisče. To je bilo ...«
Ni več vedel kdaj. Odmahnil je z glavo. Zdaj ga je zanimalo le, kaj se dogaja. Ampak prej se je zgrudil zaradi lakote.
Ni se več zbudil. Umrl je zaradi podhranjenosti in splosne oslabelosti. Ze pred nekaj desetletji so vsi odsli v San-jalisče, v 4D virtualne svetove po svojih zeljah. Samo stroji so skrbeli za vse sanjače. Jih umivali in hranili dokler ni pri-s lo do usodne okvare.
Tako Roman ni nikoli izvedel, da je bil poslednji sanjač na Zemlji.
<>
PETELINJE JAJCE
Andrej Ivanuša, Slovenija
Pol-kmetiji na robu Maribora so od vekomaj pravili »pri Fickovih«. Maro-hovi so stara druzina, ki se se vedno drzi prastarih obicajev in vec generacij zivi skupaj.
Lani jeseni je najmlajsi pri hisi, Rok ga klicejo, prinesel domov jajce.
»Kaj imas? Pokazi!« ga je drezal sta-rejsi brat Zan.
»Pokazi! Pokazi!« je nestrpno klicala sestrica Sabina. Vrisk otrok je na prag priklical oceta Franceta.
»Ati, poglej!« je rekel Rok in razprl dlani. Prikazalo se je jajce, ki je bilo videti kamnito, polno luskin.
»Zanimivo jajce,« je rekel oce. »Kurje ni, saj je enkrat veqe.«
»Morda je orlovo,« je ugibal Zan.
»Nojevo je,« je rekla Sabina.
»Kje si ga nasel?« je vprasal oce.
»Tam, kjer so veliki kamni,« je rekel Rok in jajce znova skril v dlani.
»V Hudicevem dolu?« je zaskrbljeno nagrbil celo oce.
»Ja, tam je po lanskem zledu padlo drevo in so se skale razmaknile. Zdaj je med njimi ozka spranja. Komaj sem zlezel noter.«
»Tam si bil?« je znova vprasal oce. Zdaj Rok ni bil vec gotov, ce je naredil vse prav. Previdno je nadaljeval:
»Zadaj je precej velika votlina. Med kupom svetlikajocega kamenja je bilo tole kamnito jajce.«
Stopili so v hiso in Rok je polozil jajce na mizo. Zdaj so si cudno jajce ogledali se mama, dedek in babica. Prav na koncu je prikrevsala se prababica Agata.
»Jezes,« je rekla. »Saj tole je pa petelinje jajce!«
»Bezi, bezi, prababica,« je rekel oce France, »petelini ne valijo jajc.«
»O, ja! Na vsakih sedem let, ob polni luni lahko petelin izvali jajce. Tako so mi stari nekoc pravili, da se iz takega jajca ne izvali piscanec - temvec lin-tvern.«
»Kaj se izvali?« je zanimalo Roka.
»Lintvern,« je rekla prababica in odsla, saj se ni imela namena pogovarjati z ljudmi, ki ji nic ne verjamejo.
Rok je jajce odnesel v svojo sobo. Iz papirja in slame je naredil gnezdo in vanj polozil jajce. Potem ga je osvetlil z namizno lucko, da bi bilo piscancku toplo. Bil je res vztrajen, saj se tri mesece ni zgodilo nic. Potem se je nekaj prebudilo v jajcu in pricelo praskati.
Ko je prisel iz sole, je Rok opazil, da je na jajcu razpoka in nekaj v njem klju-va, da pride na dan. Jajce je poälo iz iz njega je pokukala drobcena — zmajska glava.
Ko je puhnil, ga je malo osmodil. Pre-seneceno je zaklical v sosednjo sobico:
»Prababica Agata, res je lintvern!«
GONDOLJER
Gareth D. Jones, Velika Britanija
Crni kljun moje gondole je enakomerno rezal mirno vodo kanala. Sloka ladjica mi zvesto sluzi ze vrsto let, kot je sluzila ze generacijam mojih prednikov. Kot moji predniki, prevazam potnike po mestnih vodnih poteh.
Sonce je zahajalo nad starodavnim mestom, voda se je spremenila v tintast trak, polozen med elegantne stavbe iz pescenjaka. Globoko sem vdihaval hlad vecerne sape.
Je mar na vsem svetu kaj lepsega od tega fantasticnega mesta kanalov?
Ko se je barka pocasi blizala privezu, sem se za trenutek z zadovoljstvom zazrl v marsovo temnece nebo.
Rojen v Essexu v Veliki Britaniji. Napisal je veliko kratkih zgodb, objavljene so v preko 40 publikacijah in v 27 jezikih (ko to berete, mogoče še v več). Zasebno je oče petih otrok in se ukvarja z zbiranjem nevarnih odpadkov. Piše ZF na čajni pogon. Ima svojo spletno stran http://www.garethdjones.co.uk/ kjer namesto o njem izveš veliko o njegovem pisanju.
SIBILA
Deborah Walker, Velika Britanija
Duh moje prihodnosti disi po pepelu.
»Mislil sem, da si nehali kaditi,« sem rekla.
»Bilo je tezko leto.«
Ona pobrska po svoji vrecki in poda skatlico Marlboro Lights.
»Življenje ne gre vedno po nacrtu, kajne, Sibila?«
Prizgala je cigareto in pihnila proti meni oblak dima, nabuhel do nerazpoz-navnosti.
»Mislim, da se vam bom pridruzila,« sem vzela cigareto iz svoje skatlice, pri cemer sem vedno kriticna do svoje prihodnje podobe.
Videti je precej starejsa kot pred letom dni. S tem, da se ni licila, si ni delala usluge. Njeni lasje so videti suhi
in krhki in z njimi bi morala nekaj storiti. »Vidim, da nisi shujsala.«
Ona skomigne. »Dieta je zapravljanje casa. Imam jih skoraj stirideset. Sem, kar sem.«
Ždaj je v enem od teh razpolozenj.
»Torej, kaj je novega?« sem vprasala.
»Ne veliko.«
Vzdihnila sem:
»To ni v pomoc. Ves, ta obred ni brez zrtvovanja,« in pokazem na jeklen noz, uravnan na vrhu posode z navadno vodo.
»Mislis, da ne vem?« je zavihala svoj rokav in mi pokazala svojo desno roko. Od mene je sedem let starejsa, toliko vec brazgotin. Tako to deluje, enkrat na leto vidim sedem let v prihodnost.
»Lahko narediva dnevnik?« sem vprasala.
»Ah, da. Dnevnik,« in je iz torbe vzela v usnje ovit dnevnik. Kupila sem ji ga v Benetkah, na medenih tednih. Vanj naj bi zapisovala vsak dan: Dnevnik mojega zivljenja.
Megleno je preletela strani,
»Tezava pri dnevniku je malce povr-snosti pri mestih. Obcasno veliko spijes. Je tako?"
Skomignila sem. Zvecer mi je vsec kozarec ali dva vina. To me malo omeh-ca. Ampak, kdo je, da bi me sodila?
»Lahko greva s tem na trg?«
»Seveda.« Moja prihodnja osebnost je recitirala cene delnic, a jaz sem si vse zapisovala. Igrala sem se borzno trgovanje. Obicajno je ta igra pomenila tudi moznost izgube. Ampak ne v mojem primeru, vsaj ne z informacijami, ki jih dobivam. Zdaj sem ultimativna insaj-derska borzna dilerka.
Ko je koncala, rece:
»V redu. Koncala bom."
»Ne se iti.«
»Kaj je to?« me je nestrpno vprasala.
»Ne izgledate najbolje.«
»Zelo hvala.«
»Kaj se vam je v zadnjem letu zgodilo?« Zal mi je zanjo, a se pomembneje, cutila sem skrb. Moram vedeti.
»Najbolje je, da ne govorimo o osebnih stvareh. Sibila, dobro veste, da je tako.«
»Kako je Alex?«
»Si prepricana, da zelis vedeti?«
»To je Alex, kajne? Kaj se je zgodilo? Saj ne ... Je mrtev?«
Prizgala je novo cigareto. Jaz enako:
»Alex me je zapustil.«
»Lani si bila tako srecna.«
»Nevednost je blazenost. Zadnja tri leta je imel afero. Varal me je. Alice mu
je dala ultimat ona ali jaz in izgubila sem jaz.«
»Alice? Moja najboljsa prijateljica Alice?«
»Res je. Alex se z mano pogovarja preko sodisca in poskusa dobiti svoj "posten delez", kot on temu pravi.«
»Ne morem verjeti.«
»Bi ti lagala? Bi lagala sama sebi?« me je pogledala.
»Kaj bos storila, zdaj, ko ves?«
Stopila sem do hladilnika in si nato-cila kozarec hladnega, svezega sardone-ja. Izpraznila sem ga. Ona me je opazovala z nekaksnim posmehom. Znova sem napolnila kozarec.
»Ne bi mi smela reci.«
»Vsaj opozorila sem te. To je vec, kot sem jaz dobila.«
»Ti ni povedala. Casovni tokovi so razlicni. Vsak prihodnji je nekoliko dru-gacen.«
»Ne, ona ni. Mislila sem, da zelim vedeti. To je nasa tezava, vedno zelimo vedeti,« proti meni je pihnila oblak meglicastega dima, »Lahko se razvezes od njega.«
»Imela si devet dobrih let zakona.«
»Ne, nisem. Zadnje tri me je Alex varal.«
Spustila je cigareto, ki je padla na tla.
»Kaj bos storila?« na obrazu se ji je naredil lacen pogled. Ona mi je hotela povedati, naj se locim od Alexa, se preden dobi priloznost, da me izda. Kdaj me je doletela ta grenkoba?
»Ne vem, kaj bom naredila.«
»To je tvoja odlocitev,« je pravila.
»Zame se nic ne spremeni. Nadaljevala bom na tej casovni premici, kjer me je izdal. Ne mores spremeniti preteklosti, le prihodnost.«
»In ti?« sem rekla, »Bos gledala naprej, to leto?«
»To sem vedno naredila, ali ne?« je podrgnila roko, »Ugotovila, kako lahko izboljsam svoje popolno zivljenje.«
»Vi tega ne potrebujete. Predvsem morate skriti veliko denarja.«
»Ne. Ni mi treba pogledati v prihodnost. Ampak potem najbrz niti tebi.«
»Tezko je prekiniti to navado.«
Prikimala je. Videla sem sence v njenih oceh. Vem za njen strah. Isti strah, ki me zastira ob vsakem zagonu rituala. Prisel bo dan, ko bom dosegla prihodnost in moj prihodnji jaz bo mrtev. Kaj bom videla tisto noc? Bom videla praznino ali kaj hujsega, nekaj neznosno hujsega?
»Jaz sem mlada,« sem rekla. »Imam jih samo osemintrideset. Torej bo dobro pogledati.«
»Ja. To bo v redu. Hvala za pomoc.«
»Saj ni nic. Bodi dobro Sibila. Bodi srecna.«
Z eno besedo koncam obred in moj prihodnji jaz izhlapi.
Pocistim, zlijem posodo s krvavo vodo v umivalnik in ga na koncu se spe-rem. Alex bo kmalu doma. Lahko kaj spremenim, da najin zakon mocnejsi? Ali si to res zelim?
Zaslisala sem skrtanje kljuca v klju-cavnici. Alex je doma.
Kaj naj bi mu rekla?
Prerokovanje je droga.
Zgrabila sem zavojcek cigaret. Jutri bom nehala.
<>
Pisati je začela leta 2009 in rekla sije, da bo srečna, če bi ji objavili vsaj eno zgodbo. Ob hitrem preletu zadnjih šestih let je zelo zadovoljna s svojimi objavami in prodajnimi rezultati. Deborah ima veliko najljubših pisateljev kratkih zgodb, med njimi so Philip K Dick, DH Lawrence, HP Lovecraft, Ursula K Le Guin, Tanith Lee, Al Reynolds, Robert Silverberg, Liz Williams, Scott Wolven, Chelsea Quinn Yarbro in Eudora Welty.
Deborah je odraščala v najbolj angleškem mestu v državi, vendar se je kmalu nizvodno preselila v London, kjer zdaj živi s svojim partnerjem Chrisom in dvema najstniškima sinovoma. Deborah najdeš v Britanskem muzeju, kamor gre po navdih za naprej. Na blogu deborahwalkersbibliography.blogspot.com je njena obširna bibliografija. Njene zgodbe so se pojavile v Nature's Futures, Cosmos, Daily Science Fiction in The Year's Best SF 18. Zgodbe so bile prevedene v ducat jezikov. Njene pesmi so objavili v Dreams & Nightmares, Star*Line and Enchanted Conversation. Deborah piše grozljivke (horor) in temno fantazijo pod psevdonimom Kelda Crich. Keldo najdeš v London's medical museums ali na blogu keldacrichblog. bIogspot.co.uk. Tam lahko začutite drobno rivalstvo med Deborah in njen temno polovico Keldo. Keldina dela so se pojavila v Lovecraft E-zine, Journal of Unlikely Acceptances, Dreams from the Witch House in v After Death anthology, nagrajeno z nagrado Bram Stoker Award. Keldine pesmi so bile objavljene v Nameless, Cthulhu Haiku II in v Future Lovecraft anthology.
ZADNJA STRAN
ZVEZDNI PRAH 3
letni zbir slovenske fikcije
RAZPIS ZA OBJAVO
SPEKULATIVNIH ZGODB IN PESMI 3
Novembra 2012 smo uspešno izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb in pesmi ZVEZDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske fikcije.
Aprila 2015 je izšla druga zbirka ZVEZDNI PRAH 2.
Drustvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH, Stritarjeva 24, Maribor, razpisuje netekmovalni natecaj za objavo spekulativnih zgodb in pesmi za zbirko spekulativnih zgodb
ZVEZDNI PRAH 3 - letni zbir slovenske fikcije.
Namen natecaja je pridobiti kvalitetna dela za objavo. Zakljucek 3. natecaja je: 30. september 2015.
Zbirka bo izsla predvidoma v zacetku leta 2016. Na natecaj posljite vaso zgodbo ali pesmi s podrocij znanstvena fantastika, fantazija, horor (grozljivka) in/ali kriminalka. Zgodba naj bo dolzine najvec 24.000 besed (ali 96 strani ali 6 avtorskih pol ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi naj bodo najvec tri, poljubne dolzine. Besedilo posljite v elektronski obliki (DOC, DOCX, oDt, ipd.) in naj bo pripravljeno skladno s standardi, ki so objavljeni na internetni strani www.zvezdni-prah.si. Triclanska komisija sestavljena iz clanov drustva, bo ocenila vse prispele zgodbe ali pesmi in se odlocila o uvrstitvi besedila v izbor. Na njihovo odlocitev pritozba ni mozna. Avtorji prejmejo kratko sporocilo o izboru/neizboru v roku 30 dni od dneva zakljucka natecaja. Z izbranimi avtorji bomo sklenili ustrezno avtorsko pogodbo o brezplacnem odstopu besedila.
Gradivo posljite v elektronski obliki na e-naslov: info@zvezdni-prah.si ali v drugi digitalni obliki (USB kljucek, CD) na naslov: Društvo ZVEZDNI PRAH Stritarjeva 24, 2000 Maribor.