Št. 17.
V Gorici, 22. aprila 1915.
Leto VI.
= „Novi €««“ izhaja : ob četrtkih popoldne.
Rokopisi m?j se pošiljajo do srede zjutraj na uredništvo v Gosposki — ulici št. 6, drugo dvorišče. —
Odgovorni urednik: Anton Šinigoj. Tiska »Narodna Tiskarna11 v Gorici.
v
—— „Xovi Cas“ stane : =
za	celo leto..................4	K
„	Nemčijo.....................5	„
„	ostale dežele..............6	„
„	posamezne	štev. ... 10	vin.
  Oglasi po dogovoru. ----------------------
Ugjavništvo je v Gosposki ulici št. 6
drugo fdverišče.
Lastnik : Konsorcij »Novega Časa* v Gorici.
Rdeča knjiga.
Naše zunanje ministerstvio je izdalo na podlagi diploinatičnih spisov predzgodovino sedanje grozne vojske v obliki posebne knjige, ki se imenuje »A v s t r i j-sko Ogrska Rdeča knjig a«.
Ta knjiga na 100 straneh opisuje natančno vse dogodke, ki so privedli do te vojske. Zbrani so v njej vsi diplomatični spisi našega zunanjega ministerstva, razne note državam, s katerimi smo sedaj v vojski, ter odgovore. Knjiga ima zanimiv uvod, ki ga v naslednjem priobčujemo:
*
Odkar je vladarska rodovina Kara-gjorgjevičev zasedla okrvavljeni prestol posavske kraljevine in se obdala z zarotniki zoper življenje kralja Aleksandra, je Srbija vedno, če tudi po različnih potih in z menjajočo intenzivnostjo zasiedotvala cilj, da s sovražno propagando in z revo-lueijonarnimi spletkami izpodkoplje avstrijski« - ogrska ozemlja, v katerih prebivajo Jugoslovani, in da bi jih potem, kadar bi bil svetovni položaj ugoden za uresničenje velikosrbskih načrtov, odtrgala od monarhije.
Kako visoko so bile napete nade posavske kraljevine in kako blizu se je smatrala zaželjenemu cilju, se je pokazalo v srditem sovraštvu in v silnem razočaranju, ki ju je povzročila aneksija Bosne in Hercegovine v Srbiji in ki sta gnala to nahujskano in zablodeno deželo na rob vojne. —
Ker jo je ruska obrambna sila, ki se tedaj še ni smatrala za dosti pripravljeno, pustila na cedilu, je bila srbska vlada v spomladi 1909 primorana pred Evropo svečano izjaviti, da pripoznava z aneksijo ustvarjeno narodno- in državnopravno novo uredbo, s katero da se niso kršili interesi Srbije, da razpusti zoper monarhijo oborožene čete in da bo v bodoče gojila prijateljske odnošaje z Avstrijsko-O-grskim.
Pričakovanja, da bode monarhiji odslej mogoče živeti s Srbijo v miru in dobrem sosedstvu, kakor za časa vladanja Obrenovičev, in kakor takrat z blagohotnostjo vpoštevati in pospeševati interese te države, ki se ima Avstrijsko-Ogrskemu zahvaliti za pripoznanje svoje neodvisnosti na berlinskem kongresu, se niso izpolnila. Srbska vlada, ki je bila po svoji obljubi dolžna gojiti odnošaje prijateljskega sosedstva do Avstrijsko-Ogrskega, je svojim listom dopuščala, da so na neču-ven način oznanjali srd zoper monarhijo, dopuščala je, da na srbskem teritoriju obstoječe družbe pod vodstvom visokih častnikov, državnih uradnikov, učiteljev in sodnikov javno zasledujejo stremljenja, ki so imela cilj rcvolucijonirati avstrijsko-ogrska ozemlja; ona ni zabranila, da so udje njene vojaške in civilne uprave na
Slike iz vojske.
Žalostna povest 121etnega gališkega dečka. V nedeljo je tržaška policija prijela 12-letnega dečka, ki jo neki ženi Kravanja iz košare vzel denarnico z 11 K. Kravanjeva jc skočila za dečkom ki pa ni niti skušal pobegniti, temveč se je takoj u-stavil in sam ponudil Kravanjevi nazaj nov-čarko, ne da bi jo bil odprl. V tem je pa že pristopil redar, kateremu je Kravanjeva povedala, kaj se je bilo zgodilo. Seveda je redar nato odvedel dečka seboj na policijski komisariat. Tu je pa ubogi deček komaj 12 letni Josip Holašček Višo, povedal žalostno, prcžalostno povest.
Dečko, ki govori le poljski, nekoliko češki in malo nemški, je na vprašanje, za-kuj je šel krast, povedal, da je to storil zato, ker je bil lačen, ker ni že tri dni nič jedel. Pri tem so ubogemu otroku lezle debele solze iz oči doli po licih, a ustnice so mu krčevito drgetale, dočim je le s težavo spravljal iz sebe posamezne besede, kakor bi ga nekaj dušilo v grlu. In dečko' je povedal...
»Vem, da sem rojen v Segedinu, a z °četom, ki 11111 i® kilo ime Josip, z materjo Marijo in z mojo mlajšo sestrico Vando, smo živeli v Ržežovem v Galiciji. Moj oče
vodilnem mestu javno vest tako zastrup-Ijevali, da se je podli zavratni umor smatral za najboljše orožje v boju zoper monarhijo. Iz atmosfere, ustvarjene s to srditosti polno agitacijo, je izšla cela vrsta naklepov za umor zoper visoko1 stoječe funkcijonarje monarhije in končno pro-kietstva vreden v Srbiji po načrtu pripravljen atentat zoper vzvišeno osebo nadvojvode prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Njegova smrt in žrtev za domovino, ki so jo bili zasnovali naši sovražniki v bedasti blaznosti, da bi se pospešil razpad monarhije, pa je vse avstrij-sko-ogrske narode skupila v plameneči složnosti okoli njihove vladarske rodovine. Vsemu svetu je postalo jasno, kako neomajni so bili temelji, na katerih sloni monarhija, in kako zvesto in trdno složnost med seboj goje njeni sinovi. Vsi so to občutili in ni moglo biti več dvoma, da so naša čast, naše samospoštovanje in naši življenski interesi zahtevali, da nastopimo zoper hudobne spletke Srbije in u-stvarimo garancije za varnost Avstrijsko-Ogrskega.
S hudimi izkušnjami, ki jih je imela c. in kr. vlada s to zavratno sosednjo državo, je bila začrtana pot, ki je edina mogla voditi do varovanja naših interesov.
Srbiji so se morale staviti vse tiste terjatve in zahtevati so se morale garancije, ki bi jamčile za to-, da se kaznujejo sokrivci sramotnega atentata in da se zaduše velikosrbska stremljenja. Ker se je bila brezprimerna potrpežljivost Avstrij-sko-Ogrska se srbske strani tolmačila za slabost,smo morali beligrajski vladi vzbuditi zavest, da je monarhija odločena, ako treba, iti do skrajnosti, da varuje svoj u-gled in svoje posestno stanje in da se ne bodo trpele zvijače posavske kraljevine, ki naj bi s tem, da se navidezno sprejmejo avstnjsko-ogrske terjatve, premotile Vlasti, tcda pustile možnost enako kakor po svečani obljubi iz 1. 1909. nadaljevat’ ro-vanje zoper monarhijo. Nasproti vajeni taktiki Srbije z najzaničljivejšimi sredstvi pripravljati, da se odtrgajo avstrijsko-o-grska jugoslovanska ozemlja, pri viastih pa iskati varstva in nekaznjenosti, če bi monarhija zahtevala obračun za to rogoviljenje, je bila za c. in kr. vlado samo ena pot, po kateri je mogla varovati svoje posestno stanje in narediti konec neznosnemu oškodovanju njenega gospodarskega življenja, ki so ga vedno zopet povzročale srbske aspiracije, ne da bi spravila mir Evrope v nevarnost. Od početka je c. in kr. vlada odgovarjala bojazni vlasti z zagotovilom, da monarhija ne pojde čez o-brambo svojih interesov in da nikakor ne namerava pridobiti kaj ozemlja. V teh mejah, ki si jih je sama postavila, pa je morala vztrajati na tem, da se spor s Srbijo poravna neposrednje med Avstrijsko Ogrskim in to državo.
je bil zidar in živeli smo precej dobro, ker je oče precej zaslužil. V Ržežovem sem tudi hodil v šolo, pa to je bilo še lani, ker letos nismo imeli šole. Prišla je namreč vojska in od tedaj smo padli v nesrečo. Hudo je bilo sicer, dokler smo bili v Rže-žcvem, vendar smo vsaj živeli v kraju, kateremu smo bili navajeni in ki sem ga jaz smatral za svojo domovino. A prišlo je še hujše: prišel je sovražnik, naša hiša je zgorela, kakor tudi mnogo drugih. In morali smo bežati iz Ržežovega, kakor so bežali vsi. Prišli smo v drugo mesto, kateremu ne vem več imena, a tudi tam ni bilo obstanka in morali smo dalje. Mati je nosila malo Vandičko — tu so dečku zopet vztrepetale ustnice, glas mu je postal bolj tih, a v očeh ste mu zopet zablesteli solzi kakor dva bisera. Revček se ]e globoko oddahnil in po kratkem presledku nadaljeval — a oče, moj oče je nosil na hrbtu najpotrebnejše stvari in mene, ki sem mu pomagal s tem, da sem nosil malo culico perila, je držal za roko. Na poti je pa oče zbolel in — umrl. Pokopali smo ga na pokopališču pri neki vasi, kateri tudi ne vem imena, in petem smo šli dalje z materjo in z Vandico. Nekoliko' dni pozneje sem se pa izgubil od matere in nisem videl več ne mame ne moje Vandič-ke! Iskal sem jih, klical sem jih, a nisem
Podaljšanje roka, ki se je stavil Srbiji za odgovor na naše zahteve — to podaljšanje je zahtevala Rusija — bi bilo dalo belgrajski vladi možnost za nove zvijače in za zavlačevanje in bi bilo široko odprlo duri vmešavanju posameznih vlasti njej v prid. Podaljšanje roka se je moralo torej odkloniti. Kljub temu da je Srbija, še preden je izogibaje se in zvito odgovorila, zaukazala občo mobilizacijo in s tem pokazala svojo očitno sovražnost, je monarhija čakala še dva dneva, dokler je napovedala vojno. Kar je sprožila angleška vlada, da bi se poravnava srb. spora prepustila konferenci vlasti, vest o tem Je dospela na Dunaj šele, ko so se že začele sovražnosti, in dogodki so torej to že prehiteli. Ta predlog pa sam po sebi ni bil pripraven zavarovati interese monarhije. Samo integralno sprejetje avstrijsko-ogr-skih zahtev se strani beligrajske vlade bi bilo dalo poroštvo za znosno sosedno razmerje k Srbiji. Vlasti entente pa je navdajala želja izdatne in za Srbijo občutne zahteve Avstrijsko-Ogrskega odstraniti potom kompromisa; s tem bi se biloi odvzelo vsakršno jamstvo za bodoče pravilno vedenje posavske kraljevine in Srbiji bi se bil dal pogum nadaljevati stremljenja, ki so merila na to, da se odtrgajo av-strijsko-ogrska južna ozemlja.
Ko je c. in kr. vlada zahtevala od Srbije, naj kaznuje v kraljevini nahajajoče se sokrivce sarajevskega zločina in naj izpolnjuje dolžnosti, ki so pogoj za mirno razmerje med sosednjimi državami, ni zasledovala le cilja, da bi varovala našo vladarsko rodovino atentatov in posestno stanje monarhije zlobnih spletk. Zastopala je skupni interes civiliziranega sveta, da se naklepi umora smejo porabljati brez kazni za orodje v političnem boju in da Srbija ne ogroža neprenehoma evrop-‘•k- mirt- s_ svojimi aspiracijami.
Hudo krivdo so si naložile vlasti entente, ko so se obvladane po svoji politični sebičnosti uprle tem postulatom javne morale in človečnosti in so se zavzele za okrivljeno kraljevino. Ako bi bile slušale zagotovila monarhije, ki si je bila s svolo konservationo politiko in s svojo miroljubnostjo za časa silnih prevratov na balkanskem poluotoku pridobila popolno pravico do zaupanja, in bi bile nasproti srbskemu sporu zavzele stališče, da počakajo, bi ne bilo prišlo do svetovne vojske. Za neskončno nesrečo, ki je prihrumela nad človeštvo, se mora njim naložiti odgovornost pred zgodovino.
Dvoma ne more biti, da bi si majhna srbska država nikoli n e bila upala v j e d v a prikriti sovražnosti delovati na to, da se odtrgajo ozemlja velike sosednje monarhije, v katerih prebivajo Jugoslovani, jiko bi s i n e b i 1 a s v e s t a t a j n e g a poraz-
jih našel, nista več odgovorili na moje klicanje. Šel sem dalje v nadi, da jih dohitim, a nisem jih dohitel. Prišel sem — hodil sem vedno peš, ker nisem imel nobenega krajcerja — v mnoga mesta. Dobri ljudje so mi dali jesti, a spal sem vsako noč v kakem hlevu, ali pa na kaki žagi. Tako sem prišel slednjič v lepo in veliko mesto, ki mu pravijo Zagreb. Od tam sem prišel pa sem.
Ves čas, ko je dečko to pripovedoval, je mirno gledal s svojimi lepimi plavimi očmi naravnost v obraz uradniku, ki ga je zasliševal, le ko jc omenjal očeta ali mater so se mu oči zameglile in pogledal je v stran a ko1 je imenoval svojo sestrico, Vandico, tedaj je vselej vztrepetal in oči so se mu vselej ob tem imenu orosile.
Ko ga je uradnik vprašal, koliko časa da ie odkar je z očetom in z materijo zapustil Ržežov, je dečko rekel, da ne ve, da je pa že jako dolgo. Niti ne ve dneva, kdaj mu je na begu umrl oče, ne imena kraja, kjer je izgubil mater in — Vandičko, ne imena krajev, preko katerih je prišel do krsta. Edino le Zagreb mu je ostal v spominu.Tudi nima revež pri sebi prav nikakega dokumenta m je že več nego čudno, da -je mogel prepotovati preko vse monarhije od najskrajnejše meje do na-
uma in varstva Rusije in bi ne mogla računati na to, damegoč-, na vseslovanska struja v carski državi, če treba, prisili rusko vlado priskočiti kraljevini v b o j u z a u r e s n i č e n j e v e 1 i k o-srbskih načrtov.
V teku zadnjih 2 stoletij se je ruska država z elementarno silo ledenika raztegnila čez ogromna ozemlja in je vedno nove narode potisnila pod moskovsko go-spodstvo, ki tlači njihovo kulturo, vero in jezik. Temu neprestanemu stremljenju po svetovnem gospodstvu je pred očmi kakor najvišji in nepremični cilj posest morskih ožin, ki bi ruski državi zajamčila navlado na bližnje m V z h o d u i n v Mali Aziji in bi ruskemu izvozu zagoTovila pot, neodvisno od tuje volje.
Ker je uresničenje teh načrtov moralo nasprotovati važnim interesom Avstrijsko - O-grškega in Nemčije in torej zadeti ob neizogiben odpor teh vlasti, so merila prizadevanja ruske politike na to. oslabiti njuno odpornost. Mogočni osrednjeevrop-ski blok, ki zastavlja pot ruskemu svetovnemu gospodstvu, naj bi se razbil in N e m č i j a naj bi se o s a mila. Najprej je bilo treba habsburško monarhijo z ustvaritvijo balkanske zveze obkrožiti in njeno gospodstvo v njenih obmejnih ozem-Ijih izpodkopati z vseslovanskim in srbskim rovarjenjem. Predpogoj za uresničenje tega načrta je bil, da se vrže in potlači Turčija, da bi povečana sila krščanskih balkanskih držav postala prosta za izkoriščanje zoper osrednji vlasti.
Ko je balkanska zveza razpadla zaradi prepira za Turčiji ugrabljena ozemlja in je pretila nevarnost, da se preprečijo ruski načrti, je pripustila »obrambna vlast« Slovanov, da so Bolgarsko vrgli ob tla, jo ponižali in jo spravili ob največji del njene pridobljene posesti Z upanjem na razširitve ozemlja, ki so se nameravale na stroške monarhije s tem, da bi se stopnjema pomikale meje od vzhoda na zapad, naj bi se obnovila balkanska zveza, ki je po porazih Turčije mogla biti naperjena le še zoper Avstrijsko-Ogrsko in Nemčijo in ki naj bi jo Rusija in Francosko izrabljala za to, da se premakne evropsko razmerje sil. V tej zlobni igri ruske diplomacije, ogrožajoči eksistenco monarhije in svetovni mir, je bila Srbija važna karta, ki je Rusija ni hotela dati iz rok, tudi ne za ceno, da se zabrani svetovna vojska.
C. in kr. vlada jc — to pričajo spisi te zbirke — vedno zopet do tikoma pred izbruhom vojne petrograjskemu kabinetu zagotavljala, da ne-bo kršila ruskega interesa, da ne misli pridobiti srbskega teritorija in da se ne dotakne suverenosti Srbije ter da je pripravljena z rusko vlado pogajati se o avstrijsko-ogrskih in ru-
sprotne najskrajnejše točke, ne da bi ga bil kdo vnašal, kdo m odkod je, ne da bi ga bi! usiavil kak orožnik. Dečko je lepe rasti, za svoja leta srednje postave, prl-kupljivega lica in gladkih las, kostanjeve barve. Vzlic svojemu dolgemu pešpotova-nju je dečko čedno oblečen, le čeveljčki so mu v slabem stanu. Na glavi ima a-strahansko čepico, jopič črij iz debelega sukan, hlače, ki mu segajo do kolen, ima rja-m. a nogavice, črne, ima pripete n-d hlačnicami. Vse je pa !ei>o čedno, iz česar je razvidno, da se dečko na potovanju ni zanemarjal glede snage. Na policiji mu je neki uradnik dal kos kruha; dečku so se oči zablestele, segel je s tresočo roko po kruhu, ki ga kmalu ni bilo več. Deček govori tudi češko.
Ker zaradi prestopka ni kazniv, ker nima še 14 let, so dečka dali začasno v policijske zapore, dokler ga ne odpošljejo občini, v kateri ima domovinsko pravico. Treba bo pa šele iskati, kam je dečko pristojen. Na vsak način poskrbe za dečka, da mu ne bo treba trpeti lakote, a obenem mu bedo skušali najti mater in pa njegovo — Vandičko.
Ubogi, nesrečni otrok! Še tako mlad, pa že popolnoma sam na tem širnem svetu! —
skih interesih. Ruska vlada pa se ni zadovoljila s slovesnimi izjavami e. in kr. vlade, temveč je že v komunikeju z dne 24. julija ubrala grozeč ton, 29. dne julija je, dasi Avstrijsko-Ogrsko ni bilo proti Rusiji mobiliziralo niti enega moža, zaukazala monarhijo ogrožajočo mobilizacijo vojaških okrajev Odesa, Kijev, Moskva in Kazanj in je 31. dne julija odredila občo mobilizacijo, ne meneč se za ponovna svarila c. in kr. veleposlanika in že 26. dne podano izjavo nemške vlade, da bi pripravljalne vojaške naredbe Rusije silile Nemčijo k protinaredbam, ki bi morale biti mobilizacija armade in da1 pomenja mobilizacija vojno.
24. dne julija je c. in kr. veleposlanik nasproti ruskemu ministru za zunanje stvari poudarjal miroljubje monarhije. Njen edini cilj da je, da se naredi konec ogroževanju naše vladarske rodovine s srbskimi bombami in našega teritorija po revolucijonarnih spletkah Srbije.
Doseči ta cilj je bilo življensko vprašanje monarhije. Zato se zaradi možnosti, da trči skupaj z Rusijo, ako bi Rusija vzela Srbijo v varstvo, ni mogla dati oplašiti, narediti konec neznosni situaciji, da bi ruska svobodnica posavski kraljevini o-mogočala trajno nekaznovano in nekazni-vo ogroževanje Avstrijsko-Ogrskega.
30. dne julija je angleški državni tajnik vnovič sprožil misel, da bi se Avstrij-sko-Ogrsko v svojem konfliktu s Srbijo poiužilo posredovanja vlasti. Navdana z željo storiti vse, kar je le mogoče, da se ohrani svetovni mir, je c. in kr. vlada izjavila, da je pripravljena sprejeti to posredovanje. Čast in interes Avstrijsko-Ogrskega pa da zahtevata, da se to ne zgodi pod pritiskom grozečih naredb Rusije. Predvsem je morala torej terjati, da se sovražne mobilizacijske naredbe carske države prej prekličejo. Na to zahtevo je odgovoril petrograjski kabinet z mobilizacijo vseh ruskih vojnih sil.
V zvezi s sebičnostjo Velike Britanje in s poželjenjem po revanši francoske republike ni petrograjska vlada zavrgla ni-kakega sredstva, da zagcitovi tripleententi nadvlado v Evropi in da napravi sebi prosto pot za svoje najsmelejše načrte.
Z brezvestno roko je Rusija stremela zgostiti niti svoje politike v mrežo nad glavo monarhije.
Ko se je Avstrijsko-Ogrsko, pokoreč se zapovedi samovzdrževanja, odločilo raztrgati te niti, je Rusija poskusila c. in kr. vladi to zabraniti in ponižati monarhijo.
V svojih življenskih interesih kar najhuje ogroženi, sta bili Avstrijsko-Oogrsko in Nemčija postavljeni pred izbiro braniti svoje pravice in svojo varnost ali pa se umakniti pred grožnjami Rusije.
Šle sta pot, ki sta jima jo velevali čast in dolžnost.
* *
Tako uvod h knjigi, ki je ne le zanimiva, ampak tudi zelo važna. S to knjigo dobi vsakdo kolikor, mogoče natančen vpogled v dogodke, ki so se odigravali tik pred vojsko. Knjiga se dobi tudi v slovenskem prevodu in stane K 1. Priporočamo vsem, naj bi jo natančno prebrali in premislili vse gradivo, ki je tam nagromade-no. —
Kedor bo to knjigo natančno m prav prebral, bo razumel marsikaj, kar rnu doslej še ni bilo povsem jasno. Vsak Avstrijec naj bi jo bral.
Svetovna voiska.
Rusi se bedo umaknili?
V Karpatih so boji prenehali. Rusi pravijo, da so sedaj boji vsled povodni nemogoči. Listi pa obširno poročajo, da Rusi hočejo svojo armado na novo urediti ter se bodo radi tega umaknili. Ne ve se še koliko je na tem resnice. Pač pa se ve, da so se v Galiciji ob Dunajcu zopet začeli boji in Rusi baje že izpiaznujcjo Tamov. Morda je to v zvezi z našim prodiranju v vzhodni Oaliciji, kjer so naše čete prodrle že zelo globoko. Ce se tu našim posreči Ruse premagati, so Rusi v Karpatih v nevarnosti.
Na kateri črti stoje sedaj armade O tem poroča ogrski list »Az Est« Ruska osma armada v Karpatih je bila na celi črti poražena. Sestavljena jc bila iz najboljšega ruskega vojaškega materijam, predvsem iz sibirskih polkov, ki veljajo za najboljši ofenzivni materijal ruske armade. Dopisnik nadalje označuje črto, na kateri je bil ruski napad ustavljen. la. črta stopi pri gališkem obmejnem kraju Kcnieczna na ogrska tla in se vleče ci-z Zboro proti Stropko, doseže severno od Felsoszebenv železniško progo Homona-Mezolabore, nato gre proti Vir‘ivf; nad^ lje ob ogrski meji proti ielepocu m Zello in doseže pri Nagy-Polene izvit S/. rckt Nato se vleče čez Juhaszlak seve. m od Harczosa in od tam proti 1 aUk-Ota . kier zapusti ogrska tla m se obrne pioti
lgyung-Volosate. Od tu gre črta proti severovzhodu čez izvir Strya proti severno od Tuholke ležeči višini Zwinin, preide dolino Opora, se vleče čez višine Ma-gura v smeri proti Bistrici in nato severno od Nadvorne proti Ottinyji in nadalje ob Dnjestru do ruske meje.
Francozi in Angleži napadejo Avstrijo skozi Srbijo?
Graški listi priobčujejo:	»Giornale
d’ltalia« napoveduje za bližnji čas nove vojaške operacije trosporazuma proti Avstriji. To je pričakovati iz več vzrokov. Izprevideli so, da nemške fronte na Flan-derskem tudi z znatnimi silami ni mogoče prodreti. Nasproti so pa zavezniki spoznali, da edino sredstvo, da se izsili odločitev, obstoji v tem, da se obe centralni državi prime na drugi točki. Zavezniki se bodo na Flanderskem omejili na defenzivo nasprotno pa vrgli francoske in angleške čete skozi Črnogoro in Srbijo na avstrijsko mejo in od tam razvili novo ofenzivo, ki mora privesti do tega, da se poda ruskemu zavezniku roki. Istočasno bodo začeli tudi novo akcijo na morju.
Na Francoskem.
Tu so se skoro vsi francoski napadi ustavili v nemškem ognju.
Vojska se šele začne? Listi poročajo po francoskih virih: Mesec majnik prekosi, če hočemo verovati angleškim in francoskim vojskovodjem glede na strahoto spopadov in prelite reke krvi vse, kar smo doživeli dozdaj. Napoči namreč tisti čas, ko nastopi polnoštevilno praslula milijonska armada lorda Kitchenerja na Francoskem. Znano je, da je že lani jeseni odgovori! angleški vojni minister, ko so ga vprašali, kdaj da se konča vojska: Kdaj se vojska konča, ne vem. a za Anglijo se prične šele majnika. Joffre tudi Francozom napoveduje, da v majniku z istočasnim strašnim prediranjem Francozov, Angležev in Rusije pomandrajo dve osrednji evropski cesarstvi. Celo Herves, ki je že večkrat nastopil proti pretiranim lažnjivim poročilom francoskih listov, je nedavno v svojem listu »La guerre sociale« izjavil: Francija ne počiva prej. dokler Tevtonom (Nemcem) ne odvzame njih ropa. Francozi žive v fiksni ideji, da mora majnika ali najkasneje junija goreče zaželjena odločitev pasti in dovesti, da se iztirajo Nemci iz Francije in iz Belgije. Prej, dokler se to ne zgodi, ni misliti na pogajanja o miru. — Nemški listi, ki beležijo te vesti, pravijo, da so to samo pravljice.
Pred Dardanelami
je bila potopljena ena turška torpedovka. Več angl. ladij je poškodovanih.__________
Politične vesti.
Kako se obrne Bolgarska. Na eni
strani poročajo listi o napetih razmerah med Srbijo in Bolgarijo ter o bojih, ki se vrše na meji. Na drugi strani pa listi pišejo, da hoče trosporazum Bolgarijo spraviti na svojo stran. V tem oziru ima »Ber-liner Tagblatt« zanimiv dopis iz Sofije, l am pojasnjuje, da so razen vladne stranke vse druge več ali manj Rusom prijazne. Najvažnejši sta stranki Malinova m Gešova. Malinov in Gešov sta že oba bila ministerska predsednika. Odstopila sta in napravila pot sedanjemu Radoslavovu, ki se drži stroge nevtralnosti.
Gešov je Rusom prijazen, toda pri tem vedno gleda na to, da bi za Bolgarijo kaj pridobil. Malinov je tudi Rusofil; toda on se noče Rusom udati bi ezpogojno. »Berliner Tagblatt« piše: »V tem trenutku tudi Malinov iu njegova stranka zastopata politiko nevtralnosti, za katero je kakor znano tudi Radoslavov... Med upi bodočnosti je demokratom (Malinovcem) posebno na srcu srbska Macedcmija in poprava meje s Turčijo.... Ne prikrivajo si velikih težav, ki so na poti delnemu ali celemu uresničenju njih želja, vendar so odločni, da za svoj ideal z a č n c tudi v o j s k o. in ta vojska bi jih po vsem, kar se vidi, pripeljala na stran Rusije« — Nato govori članek © diugih strankah, ki istotako streme za osvoboditvijo Bolgarov izpod srbskega, grškega, turškega in rumunskega jarma. Da noi-garija vkljub tein željam ne poseže v boJ; je vzrok, ker ne more. Nato pravi članek. »Ce bi avstrijske čete danes stale v Libiji, potem bi Bolgariji bil morda niozno, da obem zveznim državam i>oda roko. \ sedanjih razmerah pa bi se^ po mnenju Bolgarov Rusi, združeni z Grki in Rumu-ni vrgli na osamljeno kraljestvo, ce m kaj
započelo proti Srbiji.«	.
Tako »B. Tagblatt«. Ravno sedaj prihaja v javnost, da je prejšnji .Krški min. predsednik Venizelos ponudil Bolgariji kos grške Macedonije, da se obe vr/e e na Turke. To je baje preprečil grški kralj. Zato je Venizelos odstopil. .
Zanimico poročilo prihaja iz - ; J potoni nemških listov z dne 20. t. m. a se glasi:
Turki se skrbno zadnji čas pripravljajo pri Odrinu. Talaat bej je obiskal o-drinskega valija kakor tudi poveljnika druge turške armade Veli pašo, ki je znan po obrambi Janine. Turške priprave niso naperjene toliko proti Bolgariji, kolikor proti Rusom. Dejstvo je, da se v Bolgariji pojavljajo znaki podjetij proti Odrinu, a dvomi se, če jih tudi izvedejo rI roj-ni sporazum je namreč nastopal zadnje tedne določnejše in jasnejše. Načrt trojnega sporazuma je prozoren in meri na to, da ugodijo željam Bolgarije.
Bolgarski car zopet sprejet v katoliško cerkev.
Kakor znano, je bil bolgarski car Ferdinand izobčen iz katoliške cerkve, ker je svojemu mladoletnemu sinu dal prestopiti v pravoslavje. Sedaj pa poroča list reških kapucinov »II Ouarnero« iz Plovdiva sledeče: Na veliko soboto ^ ob 10. uri zvečer je sprejel plovdivski^ Škot rnsgr. Pejov bolgarskega carja Ferdinanda v katoliško Cerkev. Ni še znano, kakšne zahteve je stavila sv. Stolica, da ga sprejme v katoliško Cerkev, pac pa se čuje, da se bo tudi prestolonaslednik Boris ki je svoječasno oficielno prestopil v pravoslavje, kmalu vrnil javno v krilo katoliške Cerkve. Na veliko nedeljo je car sprejel sv. obhajilo.
Ta vest imenovanega lista more biti verjetna, ker pod hrvaško kapucinsko provinco spadajo tudi bolgarski kapucini, a njihovi bogoslovci študirajo bogoslovje na Reki v kapucinskem samostanu.
\l\ ste že kupili srečke »Slovenske Straže«? Kupite takoj! Srečka samo 1 K.
Črnovojniška dolžnost od 18 do 50. leta!
Dne 17. aprila ja z Dunaja došlo poročilo, da se bo pri nas predložil cesarju v potrjenje poseben zakon, s kater>m se bo črnovojniška dolžnost razširila od 18 do
50. leta. Tako bo zadela ta nova postava tiste, ki so letos končali 18. leto. Ce bo kdo 31. decembra letos star 18. let. je oodvržen tej dolžnosti, prav tako kakor oni,'ki je 1. jan. letos že dopolnil 50. leto. Uradno poročilo z Dunaja utemeljuje to odredbo z ozirom na resne razmere in
praVy Nemčiji sega n. pr. črnovojniška obveznost od 17. do 45. leta starosti, na Francoskem do 48., na Srbskem do 50., pri nas pa prične šele s pričetkom leta po dovršenem 19. letu starosti in koncem leta, ko se dovrši 42. leto starosti. ...
Tudi glede uporabe črne vojske imajo dandanes veljavna določila preozke meje, katere utegnejo, ako se ne razširijo vojaškim koristim v veliki men škodovati.
Tako v naši črnovojniški postavi pogrešamo določila, da bi mogel tudi drugi poziv, obsegajoč črnovojmke od 38. do 42. leta, porabiti v dopolnitev vojske in domobranstva. To je nedostatek, ki ga pri vsakokratnih izpopolnitvah torinacij na bojišču zelo neprijetno občutimo.
Z ozirom na pojasnjene razmere je nujno potrebno, da se veljavne določke o črni vojski razširijo v smeri, da se, prvič, črnovojniška dolžnost raztegne na nadaijne letnike, drugič pa v večji meri zagotovi popolnjevanje vojske in domo-
kfa £)a ge zagotovi tej neonhodni potrebi, se namerava, kakor je izvedel c. kr. brzojavni korespondenčni urad, uveljaviti v obeh državah naše monarhije za bodoče črnovojniško dolžnost že z letom, s katerim se konča 18. leto starosti, dočim bo trajala do konca leta, katerem se dovrši
50. leto starosti.	.	.	,
Nadalje bo obsegal prvi poziv letnike
do končanega 42. leta starosti ter se bo nudila možnost, da se v prav posebnih izjemnih slučajih pritegnejo tudi pripadniki drugega poziva v dopolnitev vojske in domobranstva.	_________________
Na Ogrskem In v Italiji kupljen živež ne sme na Goriško.
Goriški deželni odbor o preskrbi 7. živili.
Goriški deželni odbor je izdal 19. t. m. naslednji razglas, ki je zelo važen in kaže vso resnost položaja:
»Gotovo je vsakomur še živo v spominu. da so se ob izbruhu vojske pojavile istodobno tudi — sicer pričakovane go-spodarsko-socialne težkoče, ki so zalit3-vale takojšnjih ukrepov v svrlio. da se preprečijo njih posledice.
Naglo višanje ceri vsak dan potrebnih živil je bilo treba ustaviti s tarifom in težkoče glede nakupovanja blaga v množini ki bi se zlagala s potrebami ljudstva, 1 bilo treba z uspešnim ukrepom odpravit, spričo dejstva, da so bančni svoje blagajne, na kar je velika trgovina odgovorila z zahtevo po anteerpatnem
(naprej) plačilu za dobavo Vsakošnega blaga, je bilo treba iztakniti takojšnjo re-meduro (pomoč); iztakniti je bilo treba tudi način, kako naj bi se dvignilo razpoloženje ljudstva, ki je bilo začelo vsled tega padati.
Ta doba ni daleč in vsi se še spominjajo težavnega položaja. Treba je bilo u-krepati — hitro ukrepati.
V tem težkem trenutku je deželni odbor poklical k sebi razumne osebe, ki sodelujejo pri obstoječih korporacijah, skli-^al je občinske zastopnike in zastopnike političnih oblasti v svrho določitve potrebnih korakov, ki bi se naj napravili.
1 ako je nastala deželna aprovizacijska komisija kot odločujoč organ in ta komisija je poverila deželnemu odboru izvrševanje komisijskih sklepov: ta naloga je zelo težavna in polna odgovornosti.
Z ozirom na izredne razmere je deželni odbor, zavedajoč se, da si nalaga težko breme, prevzel prostovoljno to nehvaležno nalogo, dasi ni bil v to primoran. Zasledujoč edini cilj, pomagati sploš-nosti, ni se strašil deželni odbor truda in žrtev in zaveda se, da je nekaj storil v »-blaženje bede, ki vedno in povsod spremlja vojsko.
S tem pa deželni odbor ni nameraval prevzeti vso akcijo v preskrbovanje živii in ni nameraval izključiti drugih javnih in zasebnih činiteljev; nasprotno, opetovano je izjavil, da se mora njegovo delovanje izpopolniti z inicijativo in s sodelovanjem teh poslednjih.
Dejanski je deželni odbor pri raznih prilikah pripomagal tem činiteljem do nabave in pošiljatve živil.
Na ta način se je nadaljevala akcija in, kar se tiče blaga, kupljenega po deželnem odboru, se je to pridno nabiralo in dobro razdeljevalo, kajti deželni odbor je bil in je v stanu dobavati moko po raz-merno nizkih cenah, dočim trpe druge dežele veliko pomanjkanje.
S sklenjenimi pogodbami si je deželni odbor zagotovil toliko blaga, kolikor bi ga potrebovali za nekaj mesecev.
Neprevidene okoliščine, ki jih deželni odbor ni zakrivil, pa so na mah ustavile izročitev blaga, že kupljenega na Ogrskem in v Italiji, in tako je nastopila kriza v priskrbovanju vsak dan potrebnih živii. Deželni odbor je poskusil vse, da bi izposloval od osrednjih oblasti dovoljenje za prejemanje blaga. Dosedanji izid ni po-v oljen.
Energični ukrepi se nadaljujejo.
Deželni odbor smatra 2a svojo dolžnost obvestiti a vsem tem naše ljudstvo in mu priporočiti, naj bo inirno in naj vztraja v svojem zaupanju, da se bo tako zamogla premagati sedanja kriza.
Deželni odbor soglasno z razglasom c. kr. namestništva z dne 27. marca t. I. priporoča vsemu prebivalstvu najtoplejše. da v svojem lastnem interesu varčuje z moko in kruhom.
I) e že hi i o d b o r.
Deželni glavar:
Dr. Faidutti.
Tako deženi odbor odkrito pove, da bi Goriška morala biti dobro preskrbljena, če bi drugje nam ne delali težkoč in ne branili dovažati nam žita. Kako, zakaj
in kje se to vrši — pustimo!
Glnljlvo pismo katoliškega redovnika o vjetem Slovencu v Srbiji.
(Legar med našimi vjetniki. — Goriški Orel g. Jožef Fegic ozdravel od legarja. — Njegovo zaupanje v Marijo. — Sočutje med skopljanskimi gospemi.
Naš rojak in Orel g. Jožef Fegic, u-radnik »Goriške zveze«, ki je bil v bojih s Srbi vjet, je nevarno obolel na legarju v Skopljem. Njegova žena gospa Frida m dolgo dobila o njem nobenega poročila. Po posredovanju preblagorodne gspe baronice Peteani je došlo naslednjo pismo, ki je je pisal katoliški župnik v Skopljem jezuitski pater Štefan Zodrima. To gmljivo pismo, ki nam je bilo dano na razpolago, je naslovljeno na prebl. g. bar. 1 etteani.
Glasi se:	,	...
»Sprejmite to skromno pismo iz krajev daljnih, daljnih in sicer od nekega neznanca.	„	■.
Ze kot upravitelj skopljanske župnije sem imel čast in srečo spoznati narednika g. Josipa F e g i c, ki stanuje tukaj v vo-fašnici kot vojni ujetnik. Obolel je na legarju in sicer težko, a k sreči se je njegovo stanje zelo, zelo izboljšalo. V najhuj-Šili trenutkih bolezni sc je izkazal vedno najboljšega kr isti jan a. Od svoje strani sem storil vse, kar sem le uiotJel, da mu pomagam. Vaše pismo in doptsm, co, kjer mu naznanjate, da ste mu poslan denar, je prejel, toda denarja desedaj ni prijel nobenega. Ce mu hočete nadalje po-
slati denar, je najboljše, ali vsaj sigurnej-še, da ga pošljete potom italijanskega konzulata v Skopljem.
Blagovolite, gospat baronica, sporočiti gospej Fridi F e g i c v Gorici o vračajočem se zdravju njenega moža. Gospod Josip mi je izročil, ko je bil najbolj bolan zlato svetinjo cd njegove drage žene in jo .je daroval Devici Mariji, da mu izprosi .zdravja. Sedaj, ko je boljši, sem mu naznanil, da mu jo zopet vrnem, da zamore ponesti tak lep spominek zopet domov ob vrnitvi in sem mu svetoval, naj daruje M. Devici drugi enaki dar.
Veliko gospa v Skopljem je jokalo od ginjenosti, ko so videle spomin in plemenit čin gospoda Jožefa.
Oprostite mi mojo smelost in nadlegovanje.
Izvolite sprejeti izraze mojega najsrčnejšega spoštovanja in verujte mi - ponižno udani Štefan Al. Z o d r i m a S. J., župni upravitelj.
Skoplje, 2. marca 1915.
G. Fegic je pisal te dni s ve ji gospej. Pismo' je poslal 20. marca za svoj god. Pravi, da se je en dan pozneje spomnil, da je 'bil prejšnji dan njegov god. — Sporoča, da ga odpeljejo kmalu v Belgrad.
Žrebanje velike loterije »Slovenske Straže« v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih junakov in invalidom že meseca maja. Takoj kupite srečke. —
Vrednost dobitkov loterije »Slovenske Straže« 20.000 K. Naberite tudi pri svojih znancih denar za srečke in pošljite ^akoj denar z naročilom »Slovenski Straži« v Ljubljano!
Novice.
Procesija na Sv. Goro. Prihodnjo nedeljo 25. aprila priredi »Katoliško delavsko društvo" in „Skalnica“ v Gorici, kakor vsako leto procesijo na Sv. Goro. Posebno se bo letos na Sv. Gori molilo in prosilo za mir! Vabimo tudi mi vse meščane in okoličane, naj se udeleže te procesije na Sveto Goro k Devici Pomočnici, da bi v tem težkem času pomagala našemu vladarju ter našemu slovenskemu narodu.
SIcvg dekana Rojca iz Mirna. Dekan in deželni poslanec Ivan Rojec, predsednik »Čevljarske zadruge« je zapustil Miren zadnjo soboto 17. t. in. popoldne. Po slovesnem blagoslovu se je v spremstvu zastopnikov »Goriške zveze« in »Zadruge« odpeljal iz župnije, v kateri je zapustil toliko lepih spomenikov .svojega plodonosnega delovanja. Pred župno cerkvijo se je zbralo mnogo ljudstva, da se cd svojega dragega župnika še enkrat poslovi. Med živahnimi »Z Bogom« in »Zi-vio«-klici so odhiteli vozovi proti Gorici. Mnogim so oblestele solze v očeh....
Slovesni sprejem novega dekana v Tolminu. Iz Tolmina. Preteklo nedeljo, dne 18. aprila, ob 9 in pcil uri zjutraj je prišel v Tolmin novi dekan in župnik preč. g. Ivan Rojec, dosedanji župnik v Mirnu. Sprejem je bil radi sedanjih razmer priprost, a lep in prisrčen. Pred pošto so pričakovali g. dekana, ki se je pripeljal v spremstvu župana g. Oskarja Gaberšček, podžupani, cerkveni ključarji, okrajni glavar g. baron Baum in zastopniki vseh u-radov, zastopniki vojaštva z brigadirjem na čelu, šolska mladina s svojim učiteljstvom in množica ljudi. Po običajnih pozdravih je g. dekan odšel v župnišče, od koder je imel v spremstvu duhovščine slovesen vhod v cerkev k inštalaciiji in sv. maši.
Novega dekana je inštaliral njegov prednik preč. monsignor Jožef Kragelj. V lepem govoru, s katerim je vpeljal svojega naslednika se je ob enem poslovil od svojih župljanov. Monsignor gotovo ni misiil ob svojem prihodu v Tolminu, da bo po dolgih 38 letih inštaliral svojega naslednika.
Po končani inštalaciji je imel kratek, a lep in jedrnat pozdravni nagovor novi dekan, nakar je sledila slovesna sv. maša, pri kateri so izborno peli tolminski pevci.
Pozdravljajoč novega g. dekana kot svojega dušnega pastirja in duhovnega o-četa, mu želimo, da bi izvrševal svoje odgovornosti polno nalogo mnogo let srečno, veselo in plodoncsno. Njegovo ime in njegovo dosedanje delovanje nam priča, da je staroslavni župnijski in dekanijski sedež tolminski zasedel mož, ki je vreden naslednik svojega prednika in na katerega sme biti Tolmin radostno ponosen. Bog daj srečo in blagoslov.
Našemu dosedanjemu dekanu preč. monsigneru Pa želimo dolg in zadovoljen pokoj zahvaljujoč ga za ves trud in dobro prizadevanje, ki ga je imel z dušnim Pastirstvom v dolgi 38 letni dobi v Tolminu.
t Vikar Josip Mašera. V soboto 17. t. m. m. je umrl v Št. Mavru čast. gospod Josip
Mašera, najstarejši duhovnik goriške nadškofije. Pokojnik je bil rojen leta 1829. na Livku pri Kobaridu. V mašnika je bil posvečen 21. septembra leta 1853. Pokojni Mašera je bil svoj čas v goriškem javnem življenju zelo znana osebnost. Udeleževal se je narodnih bojev za pravice Slovencev in bil pred enim desetletjem še odbornik svoječasnega društva »Sloga«, ki je v prejšnjih časih vodilo goriško narodno politiko. Bil je zelo požrtvovalen mciž, ki je velike vsote žrtvoval za narodno šolstvo in posebno za deško semenišče. Velike zasluge si je spletel za če-belorejo in sadjarstvo. Do zadnjega je bil v šoli podučeval vse predmete. Pri vseh škofih je bil zelo v čislih. Na svoji rami jih je nesel pet k večnemu počitku: Lušina, Gollmaverja, Zorna, Jordana in kardinala Missio. Prijazen je bil do vsakogar in ponižen. Dasi vpokojen, je do zadnjega po svojih močeh vršil dušno pastirstvo v Št. Mavru. Pogreb je bil v pen-deljek ob veliki udeležbi čč. duhovščine, raznih veljakov in ljudstva od blizu in daleč.
Čevljarska zadruga v Mirnu je sprejeta pod državni varstvo. S tem je zasi-gurano nemoteno in neskrčeno nadaljevanje obrata, dokler bo treba kriti potrebe vojne uprave. Je pa to zelo ugodno znamenje tudi za poznejši čas, kajti z odreditvijo državnega varstva je izreklo vojno ministerstvo zadrugi svoje popolno zaupanje, kar gotovo ne bo brez dobrih posledic. Le malo in samo najsolidnejša podjetja v državi se morejo ponašati s takim odlikovanjem od strani vlade. To vse priča o izrednem razvoju in napredku našega domačega podjetja. V zadrugi je sedaj zaposlenih okrog 300 delavcev, ter se izdela na dan do 800 parov vojaških čevljev. Civilnega dela se sedaj vsled vojaških naročil ne more prevzemati in se more postreči občinstvu samo z blagom, ki je v zalogah. Ravno te dni je dobila zadruga nov modern motor z 12 konjskimi silami, kar pcmenja zopet znaten napredek, ker se bo obrat izpopolni! in lahko tudi razširil.
Prestolonaslednik in maršal nadvojvoda Friderik počastila naše slovenske
fante. Dne 12. aprila so predstavili v Bar-devu prestolonasledniku nadvojvodu Karlu Franc Jožefu in vojnemu poveljniku maršalu nadvojvodu Frideriku z veliko srebrno svetinjo in z zlato hrabrostno svetinjo odlikovane vojake 3. armadnega zbora. Odlikovance 97. pešpolka so še posebno počastili in sta ž njimi prestolonaslednik in maršal več časa govorila.
Odlikovani junaki 97. pešpolka. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila: Praporščak A. Prokop in četovodja Ciril Grčon. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: Praporščak A. Krivic, kadeta E. Popp in E. Deutsch, če-tovodji B. Belcz in G. Božič, desetniki A. Salvagno, J. Zidarič in J. čoiršič, in-fanteristi J. Savarin, M. Linz in J. Jurca. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: narednika A. Zadkovič in E. Šepič, četovodje M. Prodan, J. Preme, J. Raspor, J. Zuzzi in J. Kovačič, poddesetnik J. Mizzan, infanteristi R. Rupp, A. Saksida, J. Barich, E. Tifak, J. Jelen, K. Ro-hreder, J. Tabris, J. Vock, P. Tuampuš, A. Urbančič, R. Goleč, A. Komel in J. Markuca.
Velečastite župne, kuracijske in vl-karijatne urade in sploh prečastito slovensko duhovščine prosi »Slovenska Straža«, da njeno veliko podjetje v korist ubogim otrokom, udovam in sircitam padlih junakov ter invalidom primerno priporoči ljudstvu. »Slovenska Straža« je čisti dobi ček namenila najpotrebnejšim, zato ]e prepričana, da jo bo spremljal pri njenem podjetju božji blagoslov in ž njim vneta pomoč vseh plemenitih domoljubov.
Po smrti odlikovan. Vojaški zaslužni križec tretjega razreda za vojno dekoracijo je podeljen padlemu rezervnemu poročniku 47. pešpolka, dr. Edvardu Dolinšku, profesorju na slovenski gimnaziji v Gorici.
Umrl je v Gorici v pondeljek popoldne c. in kr. linijski poročnik vojne mornarice v pokoju g. Ivan Dolenc. Stanoval je na Placuti. Poznan je bil pod imenom »gospod kapitan«. Doma je bil z Razdrtega pri Postojni. Njegov brat je ravnatelj kmet. šole na Grmu. Star je bil 73 let.
V Gorici je umrla gospa Josipina P o r d o n, lastnica slaščičarne na Travniku. Doma je bila iz Bovca.
Nakaznice za moko v Gorici. Od 21.
t. m. so v Gorici uvedene znamke za moko. Za koruzno moko se dobivajo nakaznice na glavarstvu, za pšenično moko pa na magistratu, in sicer za mesto. Včeraj je bil radi tega pred glavarstvom že ob 4h zjutraj velikanski naval žensk. Reda ni bilo mogoče napraviti. — Nam se zdi, da je sedanji način razdeljevanja najmilejše rečeno, neokreten in nepreviden. Zakaj
ne bi tega dela sprejela županstva? Ali Je res potreba, da mora uboga žena, ki je sama doma s kopico otrok, pustiti vse in iz daljnih hribov iti v Gorico, da dobi 5 kil moke? Upamo, da je včerajšnji dan dokazal, da je treba to zadevo drugače urediti.
Čehi in Hrvatje — se združujejo. —
Olmuški »Obzor« prinaša praško pismo, v katerem se poroča, da je vprašanje sporazuma čeških narodnih strank na Češkem napredovalo za velik korak. Zagotavlja se, da bo narodna delegacija čeških strank po končani vojski v vseh zadevah, ki se tičejo celega naroda1, nastopala kot eno zastopstvo. Dotične zadeve so natanko naštete. Ravnotako se je tudi določila taktika, kako naj stranke postopajo tudi v drugih zadevah. Glasilu bivšega ministra dr. Začeka »Moravska Orlice« se javlja iz Prage ravno isto dejstvo. — Kakor slišimo, se je tudi na Hr-vatskem nekaj podobnega sklenilo. — I udi pri nas na Slovenskem bo moralo priti do skupnega postopanja strank v zadevah, ki se tičejo narodne bodočnosti.
Kako se poslavljajo dobri vojaki. Vojak iz k a m e n j s k e fare piše pred odhodom na bojno polje: »Dragi stariši!... Povem Vam, da radi mene ni treba biti v skrbeh. Jaz sem bil na vel. noč pri spovedi in pri sv. obhajilu in na belo nedeljo. Zdaj pa nimam več časa. Še bi rad šel... G. dekan (na Vrhniki) mi je dal en naprsni križec, dve svetinji imam na kapi, dve na prsih; rožni venec sem tudi vzel s seboj in mašne bukvice!... Z Bogom Vipavska dolina! Bog in Marija!«
Iz Pžemisla v rusko vjetništvo. Iz ruskega vjetništva se je oglasil brat sem. profesorja Mons. Dr. Ličana četovodja Aleksander Ličan iz Ilirske Bistrice na Notranjskem. Dne 3. aprila piše iz Moskve, da gredo v vjetništvo v gubernijo Penza v južni Rusiji. — Iz Kijeva je pisal domov svojim starjšem v Ajdovščino g. Angelj C a s a g r a n d e, ki je bil v Pže-misltJ kot nadporočnik. Piše, da je na potu v Moskvo. Odtod bodo najbrže častnike odposlali v gubernijo Permsko blizu Urala. Piše šaljivo, da je potovanje zelo zanimivo in kratkočasno. — Bog daj, da bi se kmalu oglasili še drugi goriški junaki iz Pžemisla!
V odlikovanje predlagan je bil te dni
Jožef V i ž i n iz Kromberga zaradi svoje izvenredne hrabrosti na južnem bojišču. G. Jožef Vižin je dolgoleten cerkveni pevec in odbornik izobraževalnega društva. Ponosni smo na svojega rojaka in mu iskreno častitamo.
Kako je s Slovenci na c. kr. gozdnem uradu. Izvedeli smo zanimive številke, ki kažejo, da na c. kr. gozdnem uradu v Gorici vladajo res čudne razmere. Dežela, koder se razteza delokrog tega urada, je izključno slovenska. A pri uradništvu so razmere take, kakor n. pr. da bi bilo to gozdno ravnateljstvo nastanjeno kje v Teutoburškem lesu. Hočemo reči, da slovenskega uradništva tu skoro ni. Pri g o-zdarsko tehničnem oddelku (to so inženirji) je 31 Nemcev, 6 S1 o-v e c e v in 2 Italijana. — Pri j u r I-cl i č n e m oddelku so sami Nemci. — Pri računskem oddelku je 5 N e m-c e v, 4 Italijani in 2 Slovenca. — Morda se hoče to krivično razmerje zagovarjati, češ da Slovenci ne prosijo. Toda lani so prosili goriški maturanti, torej domačini-Slovenci, a vsi so bili zavrnjeni, pač pa so bli sprejeti Nemci s Češkega! — S to zadevo se bomo še pečali pozneje!
Razpis ustanove za dva bolna mornarja. Odbor ustanove cesarice Marije Terezije v Trstu razpisuje dve ustanovi za dva uboga bolna mornarja. Pravico do ustanove imajo ubožni mornarji, ki so oboleli v aktivni službi in zato nimajo pravice do preskrbe. Ustanova velja za eno leto. Kdor jo je že enkrat imel, lahko drugič prosi za njo. Prošnje ie nastavljati do 1. jul. na c. in kr. poveljstvo pomorskega okraja v Trstu. Dokazati mora kar se zahteva za ustanovo. Priložiti se^ mora ubožno spričevalo, ki naj je potrdi županstvo.
Vojnim vjetnikom pišite le dopisnice!
»Rdeči križ« naroča, naj se pišejo vojnim vjetnikom le dopisnice in ne pisma. Kdor ima že naslov od kakega vojaka od pže-miselske posadke, naj zgoraj naslova napiše: »Besatzurigstruppe Przemysl« ali pa »Garnison de Przemysl«. Pžemislskem vjetnikom bodo Rusi dopisnice hitrejše dostavljali.
Pogreša se od 9. januarja črnovojnik Lovrenc Carli 17. pešpolk, 5 stotnija, vojna pošta 32. Kdor kaj ve o njem. naj blagovoli to naznaniti Mariji Carli, Ponikve št. 63 pošta Slap ob Idriji.
Cene gorlškemu vinu so poskočile zadnje dni prav zelo. Vipavsko je že po 60 — 68 K, briško po 68 K. Cene bodo pa še rasti e.
Uravnava rek in hudournikov v naši deželi Komisija za uravnavo naših rek in hudournikov je imela svojo sejo. Seje so se udeležili: namestnik baron Fries, goriškega deželnega glavarja je zastopal poslanec dr. Bugatto, deželni goriški inženir Artur Glessich, bili so navzoči še iz ministrstva za javna dela sekcijski načelnik Landa in višji stavbeni svetnik Griin-hut, dvorni svetnik E. Markuš, iz poljedelskega ministrstva svetnik Leon, dalje še zastopniki namestništva in drugih uradov. Razpravljalo sa je o programu ra regulacijo drugega polltetja. Določena so razna važna dela glede regulacije rek in hudournikov. Govorilo se je tudi o načrtih, katere treba izvesti takoj, ko nastopijo normalne razmere. Določila so se dela za dobo od 1. aprila 1915 v znesku K 140.000, in sicer za Tolmin, Dol j e, Kamno in Smast 18.000, v srednjem in spodnjem toku Soče se izvršijo regulacijska dela v Foljanu, Kaseljanu, pri Fiumielu, z zneskom K 36.500, pri Torre blizu Topoljana K 4800. Za razna dela ob Vipavi je določenih K 10.000 (K 8000 ostanka in dva tisoč novih), za vzdževa* nje del dosedaj izvršenih K 16.000, za morebitne potrebe, škode K 13.900, za dela glede hudournika v gornjem toku Soče jn v Vipavski dolini K 24.500, ostalo dojde za troške za urade i. t. d. Ostalo pa še od denarja prejšnjih dob K 32.000. Tako ke bo moglo razpolagati sedaj s svoto K 172.000.	J
Namestnik baron Fries je obljubil vso svojo pomoč za gospodarsko povzdigo naše dežele in se je obrnil posebno do zastopnikov ministrstev za podpiranje in povspeševanje gospodarskega dela v prid Goriško-Gradiščanske.
Pripustitev vojnopoštnih zavitkov na bojišče.
Od dne 19. do 23. aprila t. 1. smejo vsi poštni uradi sprejemati vojnopoštne zavitke za sledeče vojnopoštne urade: št. 9, 11, 13 17, 18, 22, 27, 29, 30, 39, 45, 46, 51, 55, 56, /0, 78, 79, 81, 83, 87, 88, 94, 95, 99, 101, 104, 106, 116, 119, 126, 139, 156, 186, 210, 301, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 311, 312, 315, 316, 317, 319, 350, 502.
Ranjeni in bojni vojaki v Gorici Na
novo so došli naslednji: Fran Štrukelj JciKob Urdih, črnovojnika, R. Galaš, An-
Yi?lntin» Edvard Štrosar, Josip ’ Boštjančič, Peter Cevdek, Štefan Doljek, 47. pešpolka; Felicijan I urel, A. Kocijančič, 87. polka; Elija Slivkovič, Ludovik Ka-iody, Rudolf Erdej, zrakoplovci, Vinko Gcirkič 27. domobranskega polka, Josip Brešan, 26. polka, Edvard Terkuč 7. lovskega bataljona, Alojzij Kocjančič 9. top-ničarskega polka, Fran Kravanja, 5. polka, Josip Brešan, 26. polka, A. Brešan 26. polka, A. Brešan obmejne stotnije, Matija Fratnik, kolesar.
Nikolaj Horbač, 19. pešpolka, Juraj Tri e vi č. 27. pulka, Karol Nectl, 8. polka, Emanuel Bajerle, 25, polka, Matej Hund-lieser, Ferdinand Franšek, Ivan Peringer, Jurij Krejl, 59. polka, Fran Šelhia, 28. polka, Fran Kajzer, 5. polka, Rudolf Hoj, enoletni prostovoljec Al. Primartc, Peter De-carti, Lazar Brat.č, 4. polka.
Padel je v Karpatih drugi sin gostilničarja Fageljna na Travniku (pri »Uni-versita«).
Gozd je gorel. V nedeljo, dne 21. tm.
je pričel goreti med Vel. Zabljami in Uha-nje-Tevčami gozd »Kobesljevca«, last goriškega Bollaffja. Gasilcem, med katerimi so bili tudi vojaki in orožniki, se je posrečilo ogenj omejiti in pogasitii. Vendar je škoda precejšnja. Po neprevidnosti so zažgali štirje 15Ietni dečki, ko so v gozdu netili ogenj, medtem ko je pihala močna burja, ki je požar hitro razširila.
Kupujte srečke »Slovenske Straže«!
Skrajni čas je, da se po vseh slovenskih krajih razvije najživahnejše kupovanje srečk »Slovenske Straže« v Ljubljani. Žrebanje je že maja meseca. Ker velja srečka samo 1 K, naj bi v vsakem kraju plemeniti možje takoj opozarjali ljudstvo na namen tega podjetja »Slovenske Straže«, ki bo čisti dobiček dala v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih vojakov in invalidom. Treba je hitrega dela, da bo uspeh časten za nas vse!
Samoumor Izletnega dekleta. V Kr-
minu je izpila 18. t. m. 181etna Zelmira Munin steklenico strupa, ki ga je kupila v Italiji. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec, a je vkljub temu umrla.
Potratnost — vzrok tatvine. V Gra-dežu so 19. t. m. zaprli uslužbenko neke trgovine jestvin G. Cz. Hodila je okoli izredno lepo oblečena in večkrat je kam potovala,- taka da se je marsikdo začudil, odkor ima dekle denar za luksus in potovanje. Sedaj je prišlo na dan, da manjka trgovcu z jestvinami, kjer je bila nastavljena, precej denarja. Nahaja se v preiskovalnem zaporu.
Nove maksimalne cene za Gorico
Od 17. t. m. so določene te cene: kruh po
predpisu 64 v kg, fine testenine 1 K 28 kg, goveje meso: zadnji deli 3 K 20. sprednji deli 2 K 80 kg; krompir 24 v, sladkor 92, oziroma 96 v kg; mleko 28 v, sol 28 vin. kilogram.
Umrl je za legarjem v vojaškem lazaretu v Gorici enoletni prostovoljec Karol Hofler, star 18 let, doma iz Kathreina.
V ruskem ujetništvu se nahaja gori-ški učitelj Edvard Prinčič, kadet 27. domobranskega polka, sin g. nadučitelja E. Prinčiča v Pevmi pri Gorici. Domov ]e pisal iz Moskve.
Gad je pičil 141etnega dečka Frana jOrobiša iz Opategasela. Prepeljali so ga v bolnišnico k usmiljenim bratom v Gorici.
Nesrečen padec. 37-!etni Maks Hro-bat iz D bravelj na Vipavskem je tako nesrečno padel po stopnicah, da s! je pretresel možgane. Prepeljali so ga v go-riško bolnišnico.
Listnica uredništva. Srednje:	Vašo
zahvalo preč. g. kuratu smo prejeli. Lepo je to od Vas, da tako ljubite gospoda, a verujte, da gospodom samim ni ljubo objavljanje takih dopisov. Največja zahvala dobremu gospodu bo, da se bo vsak lepo ravnal po njegovih naukih. Bog Vas živi! — Trst: Malce predolgo! Smo krajšali! Pozdrav!
Najden zaklad tvori današnja priloga »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani za marsikoga, ki se bode odzval v iste j se nahajajočim vabilu sreče. Sreča še biva na svetu in je naklonjena vsem, ki zaupajo in verujejo vanjo. Ko torej danes vsa-komu ponuja svojo roko, naj se ji nihče ne odtegne!
Po svetu.
Češka šola blizu Dunaja zaprta. O-
blasti so zaprle češka šolo v občini Postoma pri Dunaju, češ da je protipo-stavna. Poštorna ima po večini češko prebivalstvo. Do kratkega časa je imela tudi še češkega župana.
V Berlinu znižajo cene moki. Iz Berlina poročajo 19. t. m.: V zvezi s predsto-ječim znižanjem cene moke je sklenila konferenca višjega župana berolinskega s zastopniki predmestij, pripadajočih ve-likoberlinski skupnosti za krušne karte, da se uvedejo najvišje cene za kruh, in sicer za 4 funte ržene moke 85 pfenigov, za 3 funte 63 vinarjev, za dva 43 vinarjev, za' žemlje iz ječmena in 75 gramov 5 pfenigov. Drugačen kruh in žemlje se ne smejo izdelovati. Ta sklep stopi v veljavo z duern 26. t. m. in pcinenja za mnoge dele mesta znižanje cen kruhu.
Francoski jezik prepovedan. V Stra-sburgu v Alzaciji so nemške oblasti prepovedale na cesti in v javnih prostorih govoriti francoski jezik.
Kolera v Zagrebu. V Zagrebu so dognali, da je neki vojak obolel na azijski koleri.
Zanimiv beg treh ruskih častnikov.
Začetkom tedna vo iz velikega ujetniške-ga tabora pri Miloviču ušli trije ruski častniki. Taborsko poveljstvo jim je izročilo orodje, da delajo na vrtu. Pod neko gredo so položili desko in so z njo zakrili tri metre globoko luknjo in kakih deset metrov dolg podzemeljski hodnik. Ko so hodnik tako daleč prekopali, da se ]e nahajal že izven ograje, so ušli. Izkopano zemljo so porabili na vrtu.
Kuga v Solunu. Iz Amsterdama poročajo, da razsaja v Solunu kuga, ki ]e pobrala že več ljudi.
Najnovejše vesti._
Uspešni boji z Rusi.
Dunaj, 21. (Kor.) Uradno se razglaša: V Karpatih je sovražnik že pred daljšim časom ustavil svoje izgubonosne napade proti najvažnejšim odsekom fronte. To je veljalo posebno za one odseke, ki krijejo najboljša vdorna pota na Ogrsko, Laborško in Ondavsko dolino. Ob strani teh glavnih prodiralnih črt v Karpatskem lesu, med Laborško in ^ Unško dolino, je sovražnik tu dosedaj skušal prodreti z močnimi silami. Predor v tej smeri naj bi z obkoljenjem zlomil odpor na-šil dolinskih in sosednjih višinskih postojank, ki se frontalno ni dal premagati vkljub najtežjim žrtvam. Tako so se v gorenji. Cziroški dolini pri Veliki Polani, kakor tudi v vsem ozemlju okrog izvira te reke ponovno razvili srditi boji, ki so trajali več dni in več noči. Tudi tu so doživeli srditi ruski naskoki končno usodo, ki je zadela vse prejšnje napade. Po izgubi več tisoč mrtvili in ranjencev ter nad 3000 neranjenih ujetnikov je sovražnik opustil naskakovanje. Nasproti raznovrstnim, v inozemstvu razširjenim, tudi u-radnim poročilom ruskega armadnega vodstva o uspehih v dolgotrajnih karpatskih bojih se more na kratko pripominja-
ti, da je vkljub vsem naporom in velikim žrtvam Užoški prelaz, ki ga je sovražnik vedno označal kot glavni cilj svojih napadov in posebno važnega, še vedno v naši posesti. Na drugih frontah so se vršili topovski boji. Položaj je povsod neiz-premenjen.
Na morju.
Berolin, 21. (VVolffov urad). Iz zanesljivega vira se poroča: Pri zadnjem zeppelinovskenni napadu na Tyne je bila baje znatno poškodovana tudi neka angleška bojna ladja.
Berolin, 21. (Wolffov urad) poroča: V zadnjem času je bilo večkrat videti angleške podvodnike v Nemškem zalivu Severnega morja in nemške bojne sile so jih večkrat napadale. 17. aprila je bil potopljen sovražni podvodnik. Verjetno je, da je bilo potopljenih več podvodni-kov, kar se pa ni ugotovilo s popolno gotovostjo.
Iz naše organizacije.
Šempas. Na belo nedeljo, dne 11. a-prila je naša Marijina družba imela slavnost blagcslovljenja zastave, pravzaprav bandera, ki morda cerkveni družbi bolj pristoja nego zastava. Bandero s podobo Brezmadežne in sv. Alojzija je oskrbel domači zavod baronice Spaun v Gorici. Delo je umetno, kras cerkvi in ponos družbi. Rečeni dan popoldne ob 3. uri so se sešle v župnišču Marijine družbe s svojimi zastavami iz Črnič, Batuj in Oseka ter v slovesnem sprevodu spremile našo družbo v župno cerkev. Cerkveno opravilo je izvršil velečastni gospod dekan Al. Novak, v spremstvu treh duhovnikov in e-nega bogoslovca. V slavnostnem govoru je pojasnil pomen zastave in dolžnosti članic do iste, potem blagoslovil bandero in odpravil litanije in blagoslov. Na pevskem koru so članice domače družbe deloma s soudeležbo sosednih družb lepo zapele nekaj Marijinih pesem. Da se je vsa slavnost izvršila tako slovesno in ganljivo, smo dolžni v prvi vrste zahvalo preč. g. dekanu iz Črnič in polnoštevilni udeležbi sosednih družb.
Trst. Zelo srečen je bil izbor te Sar-denčeve igre — za te resne čase, posebno pa z ozirom na velikonočne praznike. Priznati moram, da me je izvajanje popolnoma zadovoljilo. Seveda se moramo zahvaliti za veliki del uspeha gdčni D o-kič, ki je igrala Marijo.. S to hvalo igralki glavne uloge pa nočemo kratiti zaslug vsem drugim igralkam, ki so se zelo potrudile, da so izvršile prav dobro svoje nelahke uloge. Resnoba pri vseh igralkili kakor tudi krasni in odgovarjajoči kostimi so veliko pripomogli k uspehu. Nekaterih oseb ne bo gledalec tako lahko pozabil ravno zaradi dobrega kostimiranja, n. pr. Magdalene (gdčna. Ž g u r), Marije Klaudije, neveste Suzane (gdčna. Tratil i k.)	,
Tudi »Pomlad«, (gdčna. I. Černe) ki poklanja AAariji pasijonke in ji pove, da je že tu čas Sinovega trpljenja, ne bo tako hitro izginila iz našega spomina. Igralke !e izvežbal vlč. g. Č o k). Oder je krasila nalašč kupljena scenerija, ki bi zadovoljila popolnoma zahteve tudi ojstrih kritikov, razun v eni malenkosti:	Jeruzalem ie
namreč naslikan v svoji sedanji obliki In je zato poln turških minaretov. Veliko boljše bi bilo, da vidimo na odru Jeruzalem iz Kristusovega časa. Ker se slika brez velike težave da popraviti, upam da se bo to tudi storilo. Na treh mestih je vpleteno v igro primerno petje, za katero je pevovodja vlč. g. S k a b a r zložil originalne melodije, ki s svojo resnobo in lepo harmonijo ter točnim izvajanjem pridnih pevk zelo povečujejo umetniški u-žitek poslušalstva. Torej z eno besedo: krasen uspeh in čast vsern, ki so ^delovali! Le nekaj ne morem zamolčati! ko se je prvikrat igrala »Mater dolorosa«na cvetno nedeljo je po igri bila tombola, /.ui se mi, da po tako resni igri. ne bi smeta nriti na vrsto tombola, katera kot c!a noče s silo odstraniti resni utis igre, posebno ne na oljčno nedeljo. »Mater dolorosa« se bo igrala še v nedeljo na 25. aprila »Mater dolorosa« se je ponovila na velikonočni pcndeljek. Obakrat je bila dvorana razprodana. Pri prvi predstavi so bili navzo-
či tudi mil. g. škof dr. Karlin in kanonika Kosec in Slavec.
Darovi.
Iz Kobarida. Pri nas se je zbralo večje število žen in deklet pod vodstvom gospej A. Bogatajeve, Marice Miklavič in gdč. Vilme Bogataj. Obdarile so 42 vojakov-domačinov. Napravile so:	42
snežnih čepic, 37 parov nogo vic, 31 parov zapestnic, 24 parov sp. hlač. 14 zimskih srajc in 6 parov krp za čevlje. Nekaterim se je dalo vse potrebno, drugim pa le nekatere stvari. — Bog plačaj!
Kotiček za kratek čas.
Kdo je gospodar? Stara indijska bajka pripoveduje: Mlad mož je prišel k svojemu očetu in vprašal: »Kdo je gospodar v hiši, žena ali mož?« — Oče se je nasmehnil in je izročil sinu voz, dva konja in sto piščancev, rekoč mu:
»Pojdi, moj sin, po svetu ustavi se, kjerkoli vidiš zakonsko dvojico, in vprašaj, kdo je pri njih gospodar. Ako je žena, ji daj pišče, ako je mož, mu daj konja.«
Mladi mož se ni vozil dolgo in ni izpraševal dosti, pa je bil že ob devetindevetdeset piščet. Z zadnjim piščetom se pripelje pred kmetijo v samoti in vprašuje po navadi, držeč že pišče v roki. Ali kmet se odreže ponosno: »Gospodar v hiši sem jaz, to je vendar jasno.«
Mladi mož je rahlo dvomil: »Mi dokažeš?«
»No, seveda«, je trdil samozavestni smet in je poklical ženo, ki je pritrdila vneto; da je.mož gospodar v hiši.
»Zares?« se je začudil mladi mož. »Izberi si konja ti edini, srečni!« Kmet ]e izbral rjavca.
»Vzemi ga!« mu je velel mladi mož in kmet je hitel izprezati konja. Ali žena je premotrila konja in je poklicala kmeta vstran. Ko sta se nekaj časa polglasno pogovarjala, je nekel kmet:
»Bom pa le rajši vzel belca.«
Mladi mož se je razjezil: »Tudi ti sl ženski hlapec. Povsod gospodari žena, skrito ali očito. Pišče je za žensko, za moža je konj — a kje je mož?«
Dal je zadnje pišče in se vrnil s konji k očetu.
Sli ste že PEFPneli naročnino?
Zahvala. Gospa Klotilda Zanger, soproga obersta, poveljnika naših proslalih motornih baterij, je podarila sto kron v nakup gramofona in plošč za bolnico »Rdečega križa« v Gorici. V isti namen je daroval g. A. Casagrande gramofonskih plošč za 30 kron.
Plemeniti radodarni gospe iskreno zahvalo!
Nabiralnica darov voj.-oskrb. urada v Gorici, Gosp. ul. 6.
Preprosto opravljena soba
se odda v najem v sredini mesta za eno osebo ali več, ali malo preprosto družino s hrano ali brez hrane. Več se izve v upravništvo »Novega časa".
ii>	motno, zavreto, se popravi kako
VinO tudi odvzame duh po piesni ali mufi. Vzorec prinesti ali poslatL Naslov pove upravništvo „Novega Časa".
ŠIRITE „N0VI CAS!“
Edina, večkrat odlikovana slovenska tvrdka na Tirolske m,.
se najtopleje priporoča za izdelovanje kipov, razpel, oltarjev, križevih potov
itd. itd. itd.
Velikanska zaloga sv. razpel brez križa ali s križem, zaloga vsakovrstnih slik v najfinejšem olnoti-sku na platno navlečene, v vsaki velikosti in ceni.
VABILO
k
V
»Hranilnice in posojilni" v Cerknem,
registvovaiie zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bode vršil
v nedeljo dne 2. maja t. 1. ob pol 3 uri popoldan v dvorani »Gospodarskega Doma“.
DNEVNI RED:
1) Poročila načelstva in nadzorstva.
2) Odobritev računskega sklepa za leto 1914. It) Sklepanje o porabi čistega prebitka.
4) Volitev načelstva in nadzorstva.
5) Slučajnosti.
'	1	Odbor.
Cenike pošilja zaston in fifrko
KONRAD SKA2A
umetni atelier za vsa cerkvena dela.
■ S. Ulrich Oroden TIrol. -
MIHAELA TURK. ■
Gorlcs — na Kornu štev. 6 — Gorica
priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po smernih cenah.
Zoliozara^mšii m ioDoiefciiisii sieija
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tekališčs štev. 3?
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.
Ordinira v svojem ateljeju »d 9. ure dsp. do 5. ure pop.
Za spomlad! Tvrdka in poletje!
== Hedžef in Koritnik ==
v Gorici, Corso G. Verdi in Via Scuole štv. 5.
priporoča svojo bogato zalogo ravnokar došle novosti modernega blaga za ženske in sulcna za moške obleke, kakor tudi izgo o v jene za deklice in dečke, ter zensko in moško perilo.
Cene vsem blagu najnižje in stalne.! Na željo se pošljejo tudi vzorci ?
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici
J J	rr, .	ntlnfthR nlaunirn H 8.GIHl.il!
Centrala Ljubljana, p' družnice: Celje, Celovec, Salajevo, Spltt, Trst.
Delniška glavnico K 8,000.00(1 Rezervni zakladi „ 1,000.000
Vloge na knjižice po 412°lo v tekočem računu po dogovom.
Eskont menic.	Sprejemanje	vrednot	v	varstvo	in	oskrbovanje
Stavbeni krediti.	Safes.
Predujmi vrednostni na papirje.	Nakazila	v	inozemstvo.
Srečke na obroke.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Kreditna piuma.