Knjiga Slovenska XIX. veku. Mihael Stojan r. 1. sept. 1804 v Teharjih poleg Celja, učil se v Celju, Mariboru, Gradcu, Celovcu, mašnik 1. 1829, služil duhovnik v Trebovljah, pri Novi Cerkvi, v Reki, od 1. 1839 na Gomilskem, od 1. 1846 dekan v Braslovčah, kjer je u. 10. apr. 1. 1863. — BRajnki so bili eden najsrčniših prijatlov rajnega škofa Slomšeka, in eden iz tistih časov, v kterih smo domoljube še na prste lehko prešteli. Ponižen in pohleven mož so bili nevtiudljiv delavec v vinogradu Gospodovem pa tudi izvrsten slovensk pisatelj" — pišejo Novice 1863 str. 118. — BM. Stojan, mož v vsakem oziru po volji Božji, slovensk pisavec in izversten domoljub, soseben prijatel ranjcega škofa Slomšeka" — pravi Danica 1863 str. 95. — Pisariti jel je slovenski zgodaj s Slomšekom in prva njegova knjiga utegne biti: a) Molitevna ura pred sv. Rešnim Telesam okoli 1. 1832 — v Celovcu; b) Nauk porodništva za babice po nemških poslovenil krog 1. 1837 — v Gradcu; c) Hrana evangelskih naukov — spisali dušni pastirji — mej njimi bil je M. Stojan (Zbr. Sp. I. 234); d) Troje Ijubeznivih otrok: Kapelica 1. 1838 sp. M. Stojan (I. 232); e) Mnemosy_on Slavic. 1840 str. 16—27: Govorica k' pervimu obhajilu otrok. Iz nje bodi ua primer: »Denašna nedela se imenuje bela nedela, ino ravno to ime se ji po pravici spodobi. 1. Že v' starih, pervih časih keršanstva je to ime dobila ker so tistokrat odrašeni Ijudje, nevero zapustivši, v keršanstvi dobro podučeni, na veliko saboto ker- šeni bili. Per svetim kersti so lepo belo oblačilo dobili, ktero so do perve nedele po veliki noči nosili, vsaki den v njem oblečeni v cerkev prišli ino po tetn, ko so denašno nedelo vsi skupej sveto obhajilo zopet prijeli, svojo božjo službo zvesto opravili, so belo oblačilo izslekli, ga sbranili, ter so v družbo drugih kristjanov stopili, ino se po šegi svojiga stanu nosili itd. — 2) Ravno za to je sveta cerkev zapovedala, da mora vsak odrašen kristjan, če hoče njeni otrok biti, v svetim velikonočnim časi oblačilo svoje duše skoz zakrament svete pokore tako lepo očistiti, de bo vreden jiti k sveti mizi božji. Tudi vsak le koljkaj skerbea kristjan si perzadene, de do denašne nedele belo oblačilo gnade božje nazaj dobi, ter se spet s svojim Jezusam sklene. Po vsim tem se lehko spozna, zakaj se denašna nedela med vsitni drugimi po pravici bela nedela imenuje itd. — 3) Tretjo veliko pomembo denašne bele nedele dones tukaj očitno vidite: izvoljeno število . . . mladenčičev ino . . . devic (deklic), ki so bili pred . . alj . . letami ravno na tim sv. mesti keršeni, na katerim zdaj krog mene stopijo, in zavupam, na duši čisti in pobožni, kakor snažni na telesi . . . Zavupam, de ne bojo nigdar pozabili imenitniga dne svojiga perviga obhajila, kteri častitlivi den jim je dones prav za prav bela nedela itd." f) Svetiga Franciška Zalezja nekdajniga škofa v Genevi Filoteja alj prijazna roka pobožno živeti. Poslovenil ino z molitvami za cerkuv in nekterimi drugimi pomnožil neki dušni pastir — Mihael Stojan — Lavantinske škofije. Pregledal ino priporočil Anton Slomšek, Vozeniški fajmošter. V Celovci 1842. 8. 350. Nat. J. Leon. — II. 1851. 8. XIV. 337. g) Voditel proti oblubleni deželi. Nauki, tolažleji ino molitve za bolne ino vmirajoče kristijane. Na svetlo dal Mašnik Lav. Skofije. V Celovci 1843. 8. 212. Nat. J. Leon. — ,,Bukve. Takih ene, ktire za drugimi predobrimi, v Ljublani na svetlo danimi v keršanske hiše si pota išejo, so tudi pričejoče. Spisane so večidel po neraških bolniških bukvah Gospod Martina Prukerja, nekdajniga fajmoštra na Pajerskim itd. — pravi v nPredgovoru." — Na koncu se nahaja: Synopsis ritualis Romani in visitandis, providendis et adjuvandis infirmis — qua appendix — str. XXXV. h) Sveti Evangelji z' molitvami ino branjam na vse nedele ino godove. V Celi. (Kerš. nauk. Križov pot. Navadne litanije ino pesmi.) I. 1845. — II. 1850. - III. 1857. 8. str. 661. i) V Novicah nahaja se nekaj njegovib lepih in podučljivih sostavkov. — BPoleg velikih kupov bogoslovskih knjig in časopisov si našel pri njih vse, karkoli se je v slovenskem jeziku tiskalo, pa tudi v ilirskem jeziku so se marljivo vadili; in s posebnim veseljem poezije Kačičeve prebirali. Razun Novic, kterim so bili od pervega začetka poseben prijatelj in priden dopisovalec, so ležale na njih mizi tudi Ilirske narodne novine z ilirsko Danico in njeno sestro Zoro dalmatinsko" ... Na prošajo Krnetijske družbe v Ljubljani so tudi visoko cenjeno knjižico k) Miloserčnost do žival spisali slovensko ter vravnali v keršanskem duhu, s čimur so se družbi tolikanj prikupili, da jih je izvolila za častnega uda svojega (Drobt. 1. XIX. str. 158. — Primeri: Jezičnik XX. str. 7). 1) Ludovika Blozja napeljevanje h' keršanskimu življenju — je vravnal za Slovence in preskrbel, da sta knjigo v čedni obliki na svetlo dala dva mlada duhovna v Ljubljani (L. Jerau in N. Zic) 1. 1847, 2. str. 126. — Spisal je nadalje dve molitveni knjižici: m) Ključek zlat nebeških vrat in n) Dušni raj; prva je bila trikrat, druga pa petkrat natisnjena v Gejgerjevi zalogi (Drobt. XIX. str. 158). o) Nad vse pri srcu so mu bile Drobtince, v kterih se po vseh tečajih nahajajo njegovi vezani in nevezani spisi; tako na pri. 1. 1846: Zadovoljna nona; 1. 1847: Ve- černa pesm, Keršanska beseda za vojake; 1. 1848: Nauk od pregrehe nečistosti str. 53 —65; 1. 1849: Korl Ljubej, mladine posebno dober pastir, Franc Ksaver Fričko, mašnik po volji božji, Kosič in vrabič, Tica nespametna; 1. 1850: Sv. opravilo perviga sv. obhajila za otroke str. 46 — 58, Sreča svetiga obhajila, Večerno pozdravlenje Jezusa; 1. 1851: Šola na Visokem; 1855: Brežna Mica; 1856: Predgovor o češčenji sv. Martina sploh in posebej v naših krajib, Nevkusova Elizabet, Počešenje presv. Serca Jezusoviga; 1857: Šestero premišljevanje, za Slovence nabral iz knige: Katholischer Hausprediger — von Dr. Joseph Franz Allioli — Stojan (str. 87 — 120); 1. 1858: Pokora na smertai postelji itd. — Za vzgled bodi v vezani besedi iz Drobt. 1. 1849: 1. Tičica prepevala V hišici zeleni, Sem no taj je letala, V sili bla nobeni; Pela je: Dobro je Tukaj le. 4. Z verha v verh se vzdignemo; Gore no planine, Vesi, mesta naše so, Hribje no doline. Letamo, Pojemo, Vživamo. Tica nespametna. 2. Druge tice morajo Živež si jiskati, Po zimi zmerzojejo, Morajo stradati. Men' se pa Vsakiga Dosti da. 5. Kadar zima bliža se, Pa za soncam gremo; če uam tukaj merzlo je, Tople kraje vemo. Tičica Luštno je, Vzdigni se! 3. Jastreb vgleda tičico, Se pred okno vsede; Pravi: Oj ti srotica, Gledaj nas sosede; Prosti smo, Kar hočemo, Počnemo. 6. Tica z hišce se spusti, Jastreb jo popade; Ko jo davi no mori, V smehu jo spodbada: Tičica, Zakaj s' pa Z hišce šla? Kdor prederzno govori Sveti ver' nasproti, Te le oslepit' želi, Glej, de te ne zmoti; Spomni se Neumce Tičice! p) Jako ljuba mu je bila Zg. Danica, v ktero je večkrat dopisoval, tako na pr. 1. 1849: Izreki sv. Nila opata od molitve (št. 13); Cuda božje v naturi rož in zeliš (1. 25); Sv. Avguština izpoved vere, kar tiče gnado, v kteri in po kteri popolnamost vere obstoji (1. 1849 št. 47 — 52; 1. 1850 št. 1—5) itd. itd. r)Marije rožen cvet — je knjižica za prve Šunarnice, poslovenil z duhovnim svojim pomočnikom Stojan. — Molitvene bukve s premišljevanjem in počešenjem nar svetejših serc Jezusa in Marije. V Celovcu nat. Leon. 1855. 12. 414. s) Naposled imenujejo se Drobtince, kterim je on bil vrednik po želji Slomšekovi, in te so: Drobtince za novo leto 1856. Na svetlo dal Mihael Stojan, Braslovški dehant. XI. U Celovcu. Leon. X. 310. — L. XII. 1857. XX. 237. — L. XIII. 1858. VIII. 351. — L. 1859 — 1860. XIV. V Gradci str. 274. L. 1856. Z Božjo pomočjo pride tukej XI. tečaj BDrobtinc" na svetlo. Priserčna zahvala Njih Milosti, prečastitemu Vtemelitelju tega letnika, in vsakega tudi pričujočega tečaja pervemu Pomočniku, pa tudi vsim drugim blagoserčnitn Gospodora pisateljem, kterib sostavke pričujoč tečaj zapopada! . .. Teruu tečaju se bo poznalo, da se je vred- ništvo premenilo: upam pa s prihodnim tečajem svojim visokim prednikom vsaj kake stopinje bližej priti, sosebno, ker se že zdaj delo prihodnjega leta po inalem naravnava itd. L. 1857. Poklone se spet s priserčnim pozdravom nov tečaj BDrobtinc" vsim častitim bravcom . . . Sostavki obsegajo mnogoverstne stvari, kakor je ,,Drobtincama že od njih začetka šega; vodilo vsemu je pa ,,Eno potrebno", prav kakor nam je svoje dni sloviti učenik Ahacel, on, mož v vseh vedah dobro znajdea pa ves pobožia naročal, da naše pisanje bodi. To stori, da pobožen Slovenec toliko rad po nDrobtincah" seže. — Bo tedaj sam sebi dobro storil, kdor si jih omisli. Dobro storil bo pa tudi svojim bratom, ker je čisti znesek v povzdigo našega še raladega slovstva namenjen — za društvo sv. Mohorja. — Povsod se nabajajo društva, ki dobre knige po niski ceni na svetlo spravljajo: nikarmo, da bi med nami tako društvo opešalo! Bi bilo pač vendar kaj prav, da bi vsak, ki mu je za povzdigo našega slovstva, pa za pravo keršansko omiko kaj, bil ud tega društva; sara knige jemal, pa še po verh iz velike zaloge tega društva ktere kupil, spečati jih ali pokloniti koinu, da bi vendar tudi mi t e r d n o ,,slovensko roatico" imeli itd. L. 1858. Kakor poprejšnih dvanajst prinese tudi pričujoči tečaj ,,Drobtinc" mnogoverstnega blaga. Zapopadek kuige pa tudi njeni obrazek — oboje stori, da se bo tečaj naverstil poprejšnim vse pristojno. Za obrazek . . . letos podoba sv. Justa, Teržačana in zdaj patrona starega mesta Tersta in cele tamošae Škofije . . . Sostavki so po večini izvorni; da se je tudi še prevodov vmes naverstilo, ne more biti od škode: saj tudi vertnarji išejo še po drugot cvetlic, da jih med doinače naverstijo, ne iz sile, ker doraačih čez več imajo in jih še oddajajo; pa lepota verta se povikša, ko se verste cvetlic množe*. Bog plati . . .! Priporočim se pa vsira tudi za prihodnji tečaj — za pomoč kolikor toliko: tudi drobtinčica se bo hvaležno sprejela. BMihael Stojan, knezo-škofijski Lavantinski duhovni svetovavec, dekan in farmešter Braslovški, začasni vrednik Drobtinic" — je naslov izvrstnemu životopisu, ki ga je priobčil v Slomšekovih Drobtinicah 1. 1865 — 1866 str. 128—182 preč. Fr. Kosar, dekan Kozjanski, kjer je str. 159 brati p.: ,,Res je sicer, da kar slovniško pravilnost tiče, se najdejo v vseh teh knjigah (Stojanovih) mnogi pogreški, pa tačasna pisava se ne sme meriti po stopnji sedanjega jezikoslovnega znanja. Reči se mora, da za svojo dobo so bili Stojan eden zmed tistih, ki so naj bolj čisto slovenski pisali, zlasti pa slog naj bolje v slovenskem duhu obračali". . . BNaj lepši grobni spomeniki so tisti, ktere si človek sam v življenji postavi s krepostjo in dobrimi deli. I~ tako so storili Stojan. Kakor pisatelj so si častit spomenik postavili na zemlji slovenski; njih ime se bo v versti duhovskih pisateljev hvaležno imenovalo od roda do roda . . . Kakor mešnik . . kakor dušni pastir . . — Trojni spominek pa jim pripravijo tudi njih duhovni otroci, njih znanci in prijatelji. Hvaležna Braslovška laraje postavila na njih grob lepo kapelico, ki je stala nad 400 gld. Dolžnost škofije in slovenskega naroda pa so letošnje Drobtinice prevzele. Ravno s tem životopisom so hotle Stojanu spominek postaviti v domači škofiji, da se Stojanovo ime hrani kakor žlahtna svetinja za zgodovino škofijino; pa tudi spominek za slovensko zemljo, da kadarkoli se bo zgodovina slovenskega slovstva pisala, se tudi dostojno opominjajo dela Stojanove." Simon Rudinaš r. 21. okt. 1795 v Št. Vidu v Junski Dolini na Koroškem, učil se v Doberli Vesi, latinskih šol v Celovcu, modroslovskih naukov v Gradcu, bogoslovnih v Š. Pavlu in v Celovcu, kjer je posvečen bil za mašnika 1. 1821, in služil nekaj časa v Doberli Vesi, v Št. Andražu, od 1. 1827 bil katehet in vodja glavni šoli v Celju, ktero je povzdignil v vzgledno s štirimi razredi, in vredil v deško in dekliško, od 1. 1839 predstojnik normalni šoli v Trstu, od I. 1850 c. k. šolski svetovavec in nadzornik ljudskih šol na Koroškem, kjer je uinrl 30. junija 1858. — Mnogo, premnogo se je trudil za povzdigo in razvitek ljudskih šol po mestih in po deželi, za dobre ljudske učitelje, za njih omiko in tudi za zboljšanje njihovega stanii, vtemeljil posebno ustanovo za podporo ubogih šolskih pripravnikov, šolo za sadjerejo in muziko, bil nadzornik tudi novi realni šoli v Celovcu itd. — BRudmaš pa ni bil samo učen in izversten šolnik, bil je tudi iskren domorodec, da je rnalo tacih. Koliko je na Koioškem za slovenščino storil, je vsaketnu dobro znano; po vsi pravici se more imeuovati največi steber slovenske narodnosti v Koroških šolah. . Rudmaš je bil tudi slovenski pisatelj." Spisal je a) Potovanje v Krajclingo. — Da bi se z lastnimi očmi prepričal, kako so šole drugot uravnane, je obhodil Švajco in še nektere druge kraje, in kar je tu lepega in koristnega vidil in slišal, je popisal v slovenskein jeziku v knjižici ,,Potovanje v Krajclingo", ki jo priporočujemo vsem učiteljem za berilo (Koleda 1. 1859 str. 115). Nekoliko časa bil je vrednik b) Jadranskemu Slavjanu, v kojem se nahajajo nekteri njegovi spisi. L. 1851 napove se ,,Učiteljem ljudskih šol na Koroškem" c) v Slovenski Bčeli (str. 60. 61) na pr.: BPoklican sem od presvitlega cesarja, naj lepše in naj žlahtnejše polje u svojej ljubej domovini obdčlovati. Da se za to visoko čest saj enmalo hvaležnega skažem in vas, ljubi učitelji, prav prijazno pozdraviin, sem namenil, 400 rajn. — štiri sto rajnišov — kovanega denarja u c. k. avstrijatiskih dvajseticah na to razdčliti in oberniti, da bi ž njimi znotrajne šolske zadeve na višjo stopnjo povzdignul, in ljubezen do svojega materskega jezika obudil. Tih 400 rajnišov se bode takole razdelilo itd." — V ta namen jame v Slov. Bčeli 1. 1851 spisovati: Kratek navod v številoslovje (Teč. II. sv. 1. str. 76—170 in sv. 2. str. 11 —188) z naslednjo vpeljavo in skončavo: „Vidil sem čez deset l_t v Terstjanskih šolah tako podučevati, da je nauk veliko dobrega in veselega sadja donesel. Kar sem tam s dobrim uspehom izpeljavati vidil, bi rad vsim učiteljem svoje ljube domovine priporočil. Še nam menkajo bukvice, ktere bi pokazale, kako bi bilo naj boljše in naj hitrejše učence iz glave rajtati učiti. Za tega voljo pri tem nauku še kjer bodi na kej napčnega naletimo, in vidimo, da veliko učiteljev te nauk še clo nič ne pozna, ali pa da se pri njem tako obnaša, da sebe in otročiče brez dobrega sada muči (str. 76) . . — Tristavka (Regel de tri) . . Otroke u takem računjenju vaditi, ni prazno slamo mlatiti, ves trud se pozdej obilno poplača. Tako vajeni otroci bojo pozdej vsak račun u številkah lahko, urno in brez pomote izdelati kos. — Kako in kedaj se pa imajo učenci k poslednjemu računjanju napelevati, bodemo prihodno leto se pomenkovali. S Bogora (str. 188)! — Spiše torej d) Kratko številoslovje alj navod, kako učence iz glave rajtati učiti. V Celovcu nat. Kleinmayr. 1852. 8. str. 40. — Njegovo je menda v »Pouovilu potrebnih naukov za nedelske šole na kmetih". U Beču 1854. — IV. Številoslovje (str. 373 —423). Cvetere rajtbe drobežev, primere in ravnomerine, prosta tristavka; verižni račun, izrajtba obresti, družtvinski račun, izrajtba zmesi, dobička in zgube, mere itd. (Slomšek. Zbr. Sp. Lend. I. str. 247). e) Povabilo k družtvu sv. Mohora 1. 1852 je podpisal tudi Simon Rudmaš, c. k. šolski svetovavec na Koroškem, v začasnem odboru, v kojern je marljivo deloval. — V Drobtincah 1. 1853 je priobčil BNavod, kako bi se pervinci u nedelskih šolah pisati in čitati ob jednern, ali pisaje se čitati učili". — Kakor v B6elo, dopisoval je tudi v ,,Oest. Schulbote" ter sostavil v nemškein jeziku BBeitrage zumMethodenbuche". — Kaj vspešno je deloval po učiteljskih shodih, v kterih je skazoval šolnikom tudi djansko, kako naj se mladina podučuje v raznih tvarinuh. Tako ua pr. »ri »Učitelj- skem shodu v Št. Mihoru", o kterem piše M. Majar: . . . Poslednič smo podpisali vsi pričujoči zapisnik. Popred ko k objedu gremo, je še rekel p. n. g. Rudmaš, — hočem še jedno prigodbo povedati: BNeki pošten kmet pride v gostilnico, se vsede k mizi, kjer je že nekaj gospode južinalo, si ukaže prinesti tudi južino, se pokriža in obmoli pred jedjo po svojej uavadi, ravno tako po jedi spet obmoli in se pokriža. Posmehovaje mu reče jeden gospodec: Ali pri vas vsi tako molijo pii jedi kakor ti? Kadar k tem svojiin ljudem prideš, reci, da jib pozdravim. Kmetič odgovori: To ne smera. Naši ljudi bi me debelo in gerdo gledali, ako bi jih od nekoga pozdraviti hotel, ki ne moli pred jedjo in po jedi. Pri nas taki ne sede pri raizi, temoč so le v hlevčičih (svinskib). Se malo prikloni rekoč: ,,Zdravi ostanite gospod!" in odide. V nekterih krajih, reče dalje g. svetovavec, opuščajo molitve pred jedjo in po jedi; mi to staro in lepo navado podpirajmo in kjerkoli jeden izmed nas zavzimlje pri kakoj gostiji pervo mesto, naj glasno obmoli pred jedjo in po jedi. To je g. Rudmaš tudi sadaj storil. Bili smo pri gostiji prav židane volje, pelo se je po nemško, po slovensko in še po italiansko smo jo skusili itd. (Slov. Prijatel 1856 str. 130)." Čisti znesek vseh spisov je Rudmaš odločil za pomnoženje svoje ustanove za podporo šolskih pripravnikov. — Celjani so ga bili izvolili za svojega častnega meščana; Lavantinsko knezoškofijstvo za škofijskega duhovnega svetovavca; Teržačani za srenjskega svetovavca, kajti silno se je trudil kot vodja teržaških šol za povzdigo in pomnoženje ljudskih šol in za potrebne poprave v šolskera poduku. Gl. v Slovenski Koledi za 1. 1859: Simon Rudmaš, c. k. šolski svetovavec in nadzornik ljudskih šol na Koroškein (str. 110—116). — nV obhoji je bil sama prijaznost in dobrota; vse, kar je zamogel, je razdelil med uboge; posebno pa je podpiral šolske pripravnike, da bi si iz njih priredil čedalje več sposobnih učiteljev za ljudske šole. Z Rudmašem je padel močen steber narodnosti naše na Koroškem; v njem so zgubile šole in ubogi učitelji svojega naj skerbnišega varha in naj boljšega očeta. Naj mu sveti večoa luč (Glasnik Slov. 1858. 2 zv. str. 37)!