Preventiva - dobra, še boljša
To, da \e treba več pozornosti (pa tudi denarja, kaj-pak) namenltl preventlvi, pač ni nekaj, kar bi prvič slišali. O tem strokovnjaki zdržema govorijo že kar dolga leta, pa še bodo.
Nemalo jih je, ki so priprav-ljeni povedati, da jo, preventi-vo, še kar naprej zanemarja-mo, potem nas pa to tepe po glavi. Marko Kamenšek z re-gionalne zdravstvene skupno-sti Ljubljana, prav zanimivo, ni čisto tega mnenja, pa naj gre za preventivo v občini Center ali katerikoli drugi ljubljanski občini.
»Nasploh pa je težko pre-ventivo ločevati od kurative, kajti preventiva je integralni del procesa zdravstvenega varstva. Lahko bi rekel, da je preventiva vsako zdravstveno dejanje, storjeno na človeku, ki ni akutno bolan, pa tudi vsako tisto, ki naj prepreči kronično bolezen ali vsaj to, da se le-ta ne bi poslabšala. Kadar preventivo pojmujemo tako, ugotovimo, da je njen delež v zdravstvenem varstvu ogromen. Sam sodim, da gre kar 95 odstotkov vsega denar-ja, ki ga namenimo zdravstvu, pravzaprav za preventivo. Res pa je, da vse skupaj v računih, ki jih pač moramo voditi, iz-kazujemo kot osnovno zdrav-stveno varstvo.«
Marko Kamenšek svojo tr-ditev tudi prav rad ilustrira: »Samo kot primer naj nave-dem preglede prvošolčkov ali pa ginekološke preglede žena, ki jih opravljajo med noseč-nostjo. Le pri majhnem dele-žu prvošolcev na teh pregle-dih odkrivajo tudi bolezni, enako pri ženskah. Šele po-tem je na vrsti kurativa«. Celo v bolnišnicah je po njegovem mnenju podobno, »resda v nekoliko manjši meri, toda tu-di tam je mogoče zaslediti vrsto storitev, ki sodijo v pre-ventivo, ne pa v kurativo.«
Podroben vpogled v števil-ke govori takole: od celotnega zneska, ki je namenjen zdrav-stvu, 70 odstotkov porabi ne-posredno zdravstveno var-stvo, od tega pa je 22 odstot-kov namenjenih osnovnemu zdravstvenemu          varstvu,
45-48 odstotkov specialistični in bolnišnični dejavnosti. Sa-mo v osnovni zdravstveni de-javnosti pa je preventivi na-menjenih več kot 60 odstot-kov vsega denarja.
Lahko bi bilo še bolje, sodi dr. Boris Kravanja, »na po-dročju medicine dela, na pri-mer, toda potrebno bo s siste-matično vzgojo kadrov. Pre-ventivni pregledi otrok v vrtcih, ki so nekoliko zastali, so prav v občini Center po za-slugi dr. Pogačarjeve že pogo-stejši in bolj sistematični, pre-mik pa prav letos pričakuje-mo v občini Center tudi na področju zobozdravstvene preventive. Na osnovnih šo-lah te občine bomo namreč -kasneje tudi v drugih - spet uvedli vsakodnevno delitev fluorkalcijevih tablet proti zobni gnilobi. Te tablete so osnovnošolci pred davnimi leti že dobivali, žal pa se je mbrala ta preventivna akci)a zaradi ustavitve proizvodnje teh tablet ustaviti.«
Še največ pa si, kar se pre-ventive tiče, obetajo od dej-stva, da bo (po srednjeročnem načrtu) leta 1985 kar 45 od-stotkov vseh zdravnikov dela-lo v osnovni zdravstveni mre-ži. »Dobra osnovna zdravstve-na mreža - dobra.preventiva«, pravijo.
M. R.