— 167 —
WW      ,,Miš je bila!"
fsro^T e<^ "Hteljevimi je bilo tisti  dan veliko ogor-jferS--     čenje.
\wB\         — »Aha, smo vendar enkrat skupaj! Ko-
%^^ty   liko smo prestaii zaradi tebe! Zdaj ti poka-
jjfrl^avL   žemo, po čem je mast, ti grdoba ti, grda."
BLflC«ff         — ,,Mama.' Maina! Mama! A!i jo vidite?
St3qf  Zdaj poglejte! Vedno ste trdili: Alfonz, zopet
WSS&   si sam oddrobil danes v omari kruha. — Ju-
***"*   lika, ali res ne  moreš  pustiti  v  miru  slad-
korja? Vse je oškrbano; da le moreš biti taka! Toliko-
kral sem le že svarila,  pa nič ne izda. — Kdo je pa
spet danes imel  svoje   prste v smetani?   Pa že Berta,
ali pa ti Albin? Moj Bog, da ste taki! Tako snedenih
otrok pa menda ni na celem cvetu!"
—   nMama, glejte, glejte!   Tale je Alfonz, (ale je Julika, tale je Albin in Berta!"
Tak semenj so gnali enega julra učiteljevi na Vr-hovju. V izprevodu so prinesli materi kazat miško v pasti, miško, ki jim je naprtila že toliko graj in na njihova pleča že eno in drugo šibo. Vsega so bili krivi otroci, kar je zakrivala miška v jedilni omari. Kdo bi si bil pa to mislil? Shramba dobro potlakana, omara še skoro nova, — kdo bi si bil pa mislil, da dela kvar v jedilni omari ta mišji spak? Pa izdala se je nekoč. Le nekoliko je zaškrabalo, pa so otroci po-zorno potihnili, pregledali omaro in našli notri, kar niso dejali mati noter . . .
—   ,,Miš je, miš! Pss!"
—   nPa ne materi   pravit; nastavili ji  bomo, po-tem pa pokažemo tatinskega Alfonza, — sladkosnedo Berto in . . ."
Dohili so past, nastavili  so jo, ujeli tudi in ma-
teri pokazali tudi.
\n mati so začudeno obstali in dejali:
,,No, bomo še-le videli,   ali je res miška vsega
kriva."   V precejšni  zadregi  so   bili   pa   le,   ko jih je
vsa   otročad   obsula  s   tako   hrupnim   zmagoslavjem.
BBomo videli, če bo nadalje vse v redu v omari."
,,M iš je bila."
—  170 —
—   „Albin, zdaj pa  skoči po  mucina-mišojeda", zakliče AlSonz, ,pa le urno!"
Vsi blaženi so gledali kruti prizor, ko se je mucin z divjim veseljem z obema tacama oklenil ne-srečne pasti. Radosti jim je poskakovalo srce, ko so gledali ubogo miško, kak6 je begala do smrti utru-jena po okrogli pasli in iskala rešilnega izhoda.
Da, niti mucinovi izurjenosti niso zaupali dovolj.
nKaj, ko bi tnu ušla? Berta, daj, daj metlo sčm!" vikne Julika.
Edino mali Mirček je imel ustniljenje z ubogo živalco.
—   »Meni iško! Meni iško! Ne iške!"
—  ,,Ti lahko   govoriš,   ko   ti ni nič prizadejala. Mi smo pa  bili vsega krivi,   kar je naredila!  Ne po-maga nič, poginiti mora!
Doigo so se še motovilili po sobi, naposled so se pa le odprla vratica pri mišnici in: smuk — bila je zunaj. Pa le za trenutek in spet je bila notri — med zobmi mucinovimi.
,Vun nesi!" so dejali mati in odprli vrata. Od-nesel jo je pol živo mladim za igračo in — zajtrk.
Mir je bil posle v jedilni omari. NihCe izmed otrok ni silil niti blizu. Ako je tudi kateri prej pre-blizo poduhal novopečeno potico ali štruco maslenko, zdaj ne več. Ako je tudi kateri poprej nekoliko po-tipaJ, če se da odkrhnili kosec sladkorja, zdaj ne več. Ako — je poprej morebiti tudi katcri kaj radovedno vtaknil prstek v lonec, ne da bi lizal, o ne, tisto ne, (samo, da bi vedel, ali je notri smetana all med) — zdaj ne več. Ako se je poprej morda primerilo, da je kateri pogledal, (samo pogledal!) ali imajo tnati kaj orehov ali lešnikov, — zdaj ne več. Le blizu omare — izkušnjavke ne več! Mati morajo vedeti:
,Miš je bila!"                           Ferdinand Gregorec   ,