422
Roman neke italijanske pisateljice.
Civilno sodišče v Turinu se te dni peča z jako zanimivo zadevo italijanske pisateljice, ki se glasi prav kakor kak roman Gospa Sobrezzo, iz jedna najbolj spoštovane rodbine v Turinu je pod psevdo-imenom „Mantea" priobčila več romanov in povestij. Sedaj, ko se je vzbudila iz prijetnih, a le prekratkih sanj, da je kraljičina Sandwiških otokov, znebila bi se rada tudi „kraljeviča".
Leta 1887. je spoznala lepa duhovita gospica Roberto Wilcoxa, ki je bil došel z daljših ladviskih otokov v Turin učit se evropske vojne umetnosti. Ker je dobival od sandviškega kralja po 500 lir na mesec, mu ni bilo težko prepričati gospico in Turince
423
sploh, da je sin od šandviskega kralja in poklican, da bode kedaj Šandvičane vladal. Kdo more zameriti mladi pisateljici, da se je dala preslepiti z bleskom sandviške krone in je vzela kraljeviča. Bila je v Tu-rinu slovesna ženitnina in mlada dvojica je na to odpotovala v soprogovo domovino.
Ko sta prišla na Sandviški otok, je izvedela gospa Sobrezzo-Wilcoxe, da po žilah njenega soproga ne teče niti kapljice kraljeve krvi, temveč je sin nekega mizarja in rodbine najnižje vrste.
Lahko si mislimo, kako je bilo hudo mladi gospej. Hotela je povrniti se takoj v Italijo, a njen mož jo je zaprl v svojo hišo, kjer je grdo ž njo ravnal in je trpela tudi por^anjkanje. Njen soprog je vstopil kot častnik v vojsko. Hrepenel je po tem, da naredi svojo soprogo za kraljico, če tudi ni kraljeve krvi. Zasnoval je neko zaroto, katera je imela namen odstraniti vladajočega kralja in njemu pomagati na prestol.
Zarota se je pa ponesrečila in Wilcox je bil obsojen na smrt, a kralj ga je pomilostil v petintrideset-letno ječo. Sedaj se je mogla njegova soproga pa še le po velicih težavah povrniti v domovino. V Turinu je pri civilnem sodišči in pri cerkvenem oblastvu izročila prošnjo za ločitev zakona. Cerkev je že ločitev izrekla, ker zakon sploh ni bil veljaven, ker Wilcox še ni bil krščen, ko sta se poročila, zakoni mej kristjani in nekristjani pa niso veljavni. Dvomiti seveda ni, da bode tudi svetno sodišče ustreglo želji goljufane nesrečnice.