38
Še nekoliko o gimnazijskih izvestjih za l. 1891.
v
Se nekoliko o gimnazijskih izvestjih za X 1891
(Spisal  V. B.)
^ani smo v tem listu tožili, da se učitelji slovenskih srednjih šol premalo bavijo z vzgojeslovnimi vprašanji o jezikovnem pouku. A ne smemo prezreti dveh razprav, ki so v tesni zvezi s tem predmetom. Profesor R. Cucek je lani v V. zvezku »Zeitschrift fiir die osterreiohischen Gymnasien« priobčil znamenit sestavek: »Wie sind die Elemente der deutschen Sprache an slavi-schen Mittelschulen zu lehren.« Omenja sicer »najnovejšo metodo«, vendar priporoča v prvih razredih (»Elemente der deutsehen Sprache«) srednjih naših učilišč odločno » sintetiško - slovniško metodo«. Toda vse kaže, da je mislil g. Cucek v svojem sestavku na slovenska in hrvaška učiteljišča, saj na takem službuje tudi on sam. Na tistih zavodih ima pač nemščina drugo nalogo, kakor pri nas, služi namreč formalnemu, namenu tako, kakor pri nas latinščina in grščina. Ce je to res, tedaj je pri tamošnjem nemškem pouku slovniška metoda umestna, in prav hvaležni moramo biti g. profesorju Cucku za razne koristne nasvete.
Dokaj starejša je druga razprava, katero je že koncem šolskega 1. 1886/7. objavil prof. E. Globočnik v programu celjske gimnazije; slove tako-le: »Zur Methodik des deutschen Sprachunter-richtes an biglotten Untergvmnasien«. Ce pomislimo, da se je to spisalo v onem času, ko se je bila nova struja še le začela pojavljati, ne smemo v zlo šteti g. pisatelju, da mu je kot učitelju nemščine na dvojezičnih zavodih, »kjer se pri velikem delu učencev ne more opirati na živo jezikovno zavest«, glavno načelo to-le : »Popolno in temeljito slovnično znanje jezika, posebno skladnje, to je najtrdnejša in najpotrebnejša podlaga za ustno in pismeno besedo«, češ, da »slovnica mora jezikovno zavest še le vzbuditi«. Dandanes je pač večina
prepričana, da slovnica sama nikoli ne more vzbuditi jezikovne zavesti; klasični filologi današnji znajo grško in latinsko slovnico bolje nego Demosten i Ciceron, a jezikovne zavesti vendar-le nimajo. Slovnica je pač samo jedno izmed sredstev jezikovnega pouka za onega, ki se hoče navaditi jezik govoriti. Slovnica je teorija jezika, in prav kakor bi bilo smešno, da bi začeli plavalni pouk s fizikalno teorijo o plavanju, takisto smešno in nespametno je, s slovnico hoteti vzbuditi jezikovno zavest. Skromnim svojim opazkam o jezikovnem, zlasti nemškem pouku na naših gimnazijah ne bi mogel želeti boljšega uspeha, nego bi bil ta, da se oglasi o tem prevažnem vprašanju ta ali oni — zlasti starejši — učitelj-strokovnjak ter nam pojasni, kako se kaj vjemajo njegove izkušnje z novo metodo. Več očij več vidi.
Izpolnjujoč, kar smo obljubili v poslednji številki lanskega letnika, priob-čujemo tu še nekaj opazk o prof. Za-vadlala razpravi: »Die Sprache in Ka-stelec ,Bratovske Bvqvize S. Roshen-kranza1«.
Zavadlal piše 1. c. str. 8.: »Der Reflex des unbetonten -fe ist vollig geschwunden in   dianje   81,   dianiam   190,   dianiem 200 u. s. w. Solchen Formen begegnen wir   schon   bei   den   protestantischen | Schriftstellern.« Morda je pa tem obli- p kam kriva samo tedanja grafika, ki jel prav kakor istodobna nemška in latinrH ska,  baš v izražanju  glasnikov i (i, ij, t ji, iji) in u (u, v, vu) jako nedostatna;! potem bi bilo citati: dijanje itcl. Prim. i varjo 121, branjo 193, (= brani jo, vari f. jo), kar Zavadlal  sam  tolmači z nedo-statno grafiko. — Str. 9. vrsta 16. čitaj Svnuve nam. svnove (tiskovna pomota), Med besedami, ki ohranjujejo prvotni o (mestu u) navaja se tudi krona in kronan (22).   Hrvaški korima nam kaže,   da je slovenski pravilno krona.   Sicer se  pa
tsve narr
sinu
SgOl
Kra
e in Gen
neti
stra
porr.
Str.
nacl
gebi
piše
den
gesc
teda
lude
habe
letzt
veni
nich
i od]
a pii
še   i
oblil-
grafi
čitan
Str. :
„DOM  IN SVET!'  1892, štev. 1.
39
tudi ne sme pozabiti nemškega Krone. Prim. tudi baron, Francoz poleg hrv. barun, Francuz. — Pri spet (str. 10.) ni treba misliti na kako kombinacijo novo-slovensko zopet in starosl. vtspetb; iz vtspetb postane lahko neposredno spet, prim. znak poleg starosl. vtznak^. — Str. 12.: »Die Form prepod 98, prepot 198 (= prepad) kann vielleicht durch den scharfen Accent crklart werden.« To ni verjetno; v Bledu sem cul govoriti prepad, in ta naglas velja za notranjsko in dolenjsko izreko še bolj.
Da je to res, kar trdi Zavadlal str. 13., da se namreč prejel in prejeti opira na stsl. prbjeti, a perjelu 411 na stsl. prijeti, to nam dokazujejo tudi današnja narečja; vsaj Gorenjci natanko ločijo zloženke s prednico pri, katero izgovarjajo pr od zloženk s pre, katero čisto izgovarjajo, n. pr. kozla prtvezati k grmu, da ga popase, a potem se pretveze k drugemu; konji se na pašniku prbijajo z vrvjo h kolcu, a morajo se prebijati, ko popasejo svoj krog. — V pisavi isvelizhanju stoji (kakor v isgodi 281 nam. s) iz nam. vz — v^z-b. — Str. 17.: sgnoniti 330 je tiskovna pomota nam. sgoniti. Zgon, zgoniti pa je široko po Kranjskem v navadi. —Str. 20.: »Das e in -ove wurde durch die gevvohnliche Genetivendung verdrangt« Nam. Ge-netiv- čitaj Nominativendung. Na isti strani je v vrsti 18. še jedna tiskovna pomota, namreč ostroci nam. otroci. — Str. 20.: »Der dat. zhervem 419 ist nach der Analogie der weichen Stamme gebildet.« To ni verjetno, ker Z. sam piše ibid.: »Der Unterschied zwischen den harten und weichen Stammen  ist
v
geschwunden.« Ce ni zhervem pomota, tedaj je misliti na dat. ljudem, Kast. ludem. — Str. 21.: »Im dat. loc. sg. haben die Subst. auf ija, ij statt iji. Das letzte i wurde aufgegeben, da die slo-venische Sprache so schwere Formen nicht liebte.« Ni misliti, da bi bil zadnji i odpadel; še dandanes se govori Mariji, a pisalo se je v raznih časih različno, še pred kratkim časom Marii. Kast. obliki Marij je zopet kriva tista nestalna grafika, o kateri smo že govorili. Jaz čitam torej: procesiji, Mariji itd. — Str, 22.:   »Da bei   pot das  Geschlecht
schwankte, ist es im pl. auch neutrum geworden.« Ta razlog mi ni jasen. Ne vem, ali je gosp. pisatelju znano, da v kranjskih govorih tvori obilica moških samostalnikov imen. in tož. množinski po srednjem spolu na a; kamena (Vodnik) navajajo že slovnice, ali narod govori tudi kota, grabna, cimra (= sobe, v Ljubljani); merzheia je pisel Ravnikar, in v Dolini na Gorenjskem sem tudi čul lepe njiva, Golica rtom. in acc. plur. — Ibid.: »Die Formen miffaljo, miffeljo, bolesnjo, lubesanjo sind durch An-lehnung an den Nomin. entstanden.« Menim, da ni treba tako daleč segati; ker je i v instr. sing. ženskih i-debel izpadel (prim. fmertjo, miloftjo), postali so l, m, n, r sonantniki, in le teh pisava omahuje, prim. iz Kastelca samega shegan poleg shegen, notar poleg noter, vergal poleg vergel; piše pa tudi Kastelic preidn, hvaleshn, vreidn, jarm (Zavadlal 6 in 7); pišejo se torej sonantniki v tem instr. sing. kakor drugod ali z a ali z e ali pa brez samoglasnika. — Str. 29.: »Bei den die Stammsilbe betonenden Verben der IV. Cl. fmden wir nur fhkode 418 in der kurzen Form. a Tudi noše, a Kast. napačno poudarja noffe 411. — Str. 33. se navaja oblika hofte, ki se nahaja enkrat (138) poleg hozhte (večkrat). Zavadlal misli na analogijo z »jeste, daste«. Ni-li tiskovna ali pisna pomota Kastel-čeva, ker se menda hoste niti v drugih pisateljih niti v narečjih ne nahaja? — Ibid.: »Wenn zu diesem Verbum die Negation hinzutritt, so wird sie in den Prasensformen contrahiert oder nicht: n'hozhejo, n'hozhem, n'hozh, n'hote, ne hote, n'hozhefh, n'hozhe aber nezhe.« Tu bibilo razsoditi, ali so se te oblike govorile drugače, kakor nočejo, nočem itd., ali pa so to samo pravopisne muhe Ka-stelčeve. Skoro da je poslednje res.1) V oceni Zavadlal-ovi piše Oblak: »Mnogo več takih primerov (namreč kjer se spreminja o v a) je v Janezu Svetokr.,  na   pr. pafipale,   Savrashniki,
*) V zadnji številki lanskega letnika str. 571 b spodaj čitaj nam. »Kastelec je pisal tu etimološki« itd.: »Kastelec je pisal tu i fo netiš k i (flatkuft 1, 124, flatka 2. britko 270) i etimološki itd.«
40                Še nekoliko o gimnazijskih izvestjih za leto 1891.
Chriftufavo (nekolikokratj, faurash, faura-shio, faurashili, zgouarjeniamkashtranie, jelenavu, adprel, damu, ablaftio, adlog, flavu itd.« Ta pojav, tako imenovano »akanje«, \jema se s sorodnim ruskim,
prim.Obl. v »Archivu f. si. Ph.« XII. 365. Toda po akanju samo tak o prehaja v a, ki stoji pred naglašenim zlogom, o za naglašenim zlogom pa ne; am nam. om v dat. pl. in instr. sing. moškega in
Arabec   i-z  Egip
(Po fotografiji.)
a.
srednjega spola, kakor je že znano, ni tolmačiti fonetiški, primeri Oblak 1. c. Razven tega sem pa našel v gorenjskih govorih, ki menda ne poznajo akanja,1)
*) Deloma pač, n. pr.: damu = domov.
nekaj besed, v katerih prehaja o za poudarjenim zlogom v a, n. pr. Mohar, prestar = prostor, rozar = razor na njivi. Podham = Podhom = Podholm.1)
1) G. dr. Oblak se je v nekem razgovoru odločno proti vil temu, da bi takov o mogel preiti
42
Slovstvo.
Oblak piše v svoji oceni: »Lepo je opazil pisatelj (namreč g. Zavadlal), da so pri zjednačenji infinitivnih oblik glagolov II. vrste z onimi IV. vrste v prvi vrsti bili odločilni oni glagoli IV. vrste, kateri imajo pred infinitiv. i soglasnik n. Nekoliko so ta proces podpirale tudi praesentne oblike, zakaj med nenaglašenim e in nenaglašenim i itak ni velikega razločka v izgovoru.« Dasi se tej zadnji trditvi v obče ne da oporekati, vendar narod še dandanes ravno v sedanjiku natanko loči glagole II. in IV. vrste; sedanj i ki
v a; »Mohar« pripisuje, če sem ga prav umel, laškemu vplivu, v Podham mu je a nadomestnik sonantnega Z-a (Pod^hltmi.), a vzgledov prestar (s širokim e) in rozar se tačas nisem bil še domislil. Sedaj pa vidim, da je g. Oblak sam med ravnokar naštetimi primeri navedel dva, v katerih stoji a nam. o za poudarjenim zlogom: Chriftufavo in jelenavu. Ge je pa dr. Oblaka trditev prava (skoraj ni dvomiti, da ne bi bila), potem se res niti Mohar, Podham, prestar in rozar ne dajo tolmačiti z akanjem, a tudi Chriftufavo in jelenavu ne; pri zadnjih dveh je utegnila vplivati analogija s pridevniki na -av, gl. Šuman, slov. si. 1882, str. 238.; primerjati bi se dal tudi onegav, a le-ta oblika je vzrastla najbrž naravnost iz rodilnika. Menda treba tudi pri prestar in rozar misliti na analogijo. Ce nisem slabo poučen, razteza se tudi v ruščini akanje samo na one o, ki stoje pred naglašenim zlogom, morda na — množino besedij, ki se končujejo na -ar.
C^LOVENSKO   SLOVSTVO. Knjige »družbe sv. Mohorja" za leto 1891.
1. »Koledar družbe sv. Mohorja«   za
prestopno leto 1892. 4°. Str 144 -f 96. — Dasi navajajo koledar na zadnjem mestu, vendar seže vsak ud po njem najprej, in skoro gotovo ga tudi najprej prečita. Zato ga tudi mi tukaj najprej ocenjamo. — Koledarski ali časoslovni del se je poslednja leta nekako utrdil, saj je tudi prav dobro uravnan. Imenik udov je res velik, veliko papirja zaleže, vendar se je nepoznani urednik oziral na gospodarsko stran in krajšal krstna imena; morebiti bi se dalo še bolj krajšati, ko bi se okrajšave ohranile vseskozi iste, n. pr. Ant. = Anton; J. = Janez; Jk. ¦= Jakop itd.   O številu udov smo  govorili
II. vrste se izgovarjajo vsaj na Kranjskem z razločnim širokim e, a v sedanjikih IV. vrste se nepoudar-jeni i (poudarjeni i se čisto izgovarja) po nekod popolnoma izgublja. Ker torej narod še dandanes dobro razločuje se-danjike, niso mogli pospeševati zjedna-čenja glagolov II. in IV. vrste v drugih oblikah.
Dalje je pripomnil g. Oblak: »Zlasti bi bilo potrebno določiti, je li o v dat. sgl. n. pr. v Navuku tretvmo 201, 203 vzeto iz gorenjskega narečja, ali pa se je razvilo nezavisno od tega samo-stalno na domačih tleh. Omenim samo, da je nekaj takih primerov tudi v Jan. Svetokr. V. : pogobleino, fourashniko, nafhimo, in razven tega stoji tudi v sredini zloga za kratek u nekolikrat o v tem pisatelji: pogobleina 205, kroh (večkrat).« Da je o v dat. sing. svojstvo gorenjščine, o tem ni dvoma; široko po Notranjskem (za Postojino in vipavsko dolino jamčim sam) se dat. sing*l. mošk. in srednjega spola končuje brez izjeme na i. Kroh pa vem, da se govori v Postojini, a na Gorenjskem kr^h. Prav v Kastelčevih dativih se kaže torej trojni vpliv književne dolenjščine na w, notranjščine na i (Z. J 9) in gorenjščine na o.
že lani. — Bogat, zanimiv in poučen je drugi del koledarjev: podaja tri povesti, tri pesmi. dva življenjepisa, potem opise in poročila o koristnih stvareh. — »Čista vest je več vredna nego največje bogastvo.« Ta naslov ima prva povest, ki kaže, kako težko in žalostno je umrl neki skopuh, kako se je njegovega denarja polastil mladi Mravljinec, kako je iskal ta v uživanju sreče, pa je ni našel, dokler ni denarja povrnil skopuhovi vdovi in hčeri. Ta povest je res primerna preprostemu ljudstvu, ki ne gleda na drugo, kakor na samo dejanje in znamenite, mične dogodke: a premišljujočemu človeku se zdi tu pa tam kaj Čudno. N. pr. kako je spravil Mravljinec v denar one papirje, katere je našel? Ali ume tak preprost delavec, kaj so obligacije itd.? Da jo je tolikokrat tnko srečno unesel, to je že več nego   sreča.   In v Celju  je  šel v
Slovstvo.