Vrhunski šport
pod prešo stabilizacije
V torek 26. junija je predsedstvo občinske konference SZDL obravnavalo tudi program nadaljnjega razvoja kolektivnega vrhun-skega športa v občini in mestu s poročilom o opravljenem delu.
Podlaga za obravnavo je bil le-lošnji debakel slovenskega vr-hunskega športa, zlasti kolektiv-nih športnih panog, o čemer je že konec aprila razpravljalo pred-sedstvo mestne konference SZDL ter oblikovalo stališča in sklepe, po katerih naj bi v Ijub-
Ijanskem telesnokulturnem pro-storu pričeli s takojšnjo akcijo družbenopolitičnih in telesno-kulturnih organizaci) za reafir-macijo vrhunskega športa, ker Ljubljana vrhunski šport pač po-trebuje.
Ko je v stališčih in sklepih MK
SZDL razpravljal svet za telesno kulturo pri konferend SZDL naše občine in stališča MK SZDL v celoti podprl, je ugotovil, da sino v obravnavano problema-tiko močno vključeni tudi z našim vrhunskim kolektivnim športom, saj so izpadli košarkaiji in nogometaši Slovana iz druge, rokometaši pa iz prve zvezne lige. Zato je svet sklenil pripra-
(nadaljevanje na 6. strani)
• S SEJE PREDSEDSTVA OK SZDL
Vrhunski šport pod prešo stabilzaci
(nadaljevanje s 1. strani)
viti podrobnejšo problematiko in perspektivni program razvoja v okviru občine z upošlevanjem tradicije, razširjenosti in speci-fičnosti posameznih panog v ob-čini, o čemer naj bi sprejelo staK-šče tudi predsedstvo socialistične zveze naše občine. Predsedstvo se je sicer zavzelo za obnovo vr-hunskega šporfa v občini, vendar se je takoj tudi vprašalo, kako in v kakšnem obsegu naj bi ta ob-nova potekala — v vseh treh pa-nogah, v dveh ali morda samo v eni, čeprav je glede na tradicijo, razvitost, organiziranost in raz-položljive igralce samoumevno, da se poleg rokometašev Slovana potegujejo za osvojitev sloven-skega prvenstva in vraitev v zvezna tekmovanja ludi košar-karji in nogometaši. To jim ne narekujejo samo tradidja, razvi-tost, organiziranost, razpoložljivi trenerji in igralcj ter tekmovalne antbicije, temveč prav njihov družbenoekonomski položaj in pomen v širšem družbenem pro-sloru, v katerem delujejo.
Prav o tem, o dragocenih športnih objektih, brez katerih ne ntore biti množičnosti in ne vrhunskega športa tudi njih ne moremo imeti, o tej življenjski in družbenoekonomski povezano-sti je predsedstvo spregovorilo še posebej.
Delovanje športnega parka kode-Ijevo, katevega vloga v občinskem diužbenem standardu je znana in najbrž že kar nepogrešljiva, je na-mreč v najtesnejši zvezi prav z delo-vanjem vrhunskega športa, njego-vega ohsega in n jegove gmotne moči. NemogoOe je vzdrževanjc jn dekna-nje lako pomembnega objekla druž-benega standarda, kot je šporina dvorana Kodeljevo, reševati samo / delovanjem rokometnega društva Slovan, / njegovimi prireditvami in najemninami, če ne deluje v njem vsaj še košarkarski zvezni ligaš; prav lako nemogoče je reševati zelene in iiogometne površine v športnem parku Kodeljevo na račun republi-škega nogometnega ligasa, ' i ne pri-vablja dovolj gledalcev in ni vključen v financiranje na mestni ravni. Ra-čnni pretekle tekmovalne sezone, ki je bila sicer tekmovalno neuspešna, zgovorno nričajo, da je delovna skupnost /SD Slovan. ki upravljace-
lotni športni park Kodeljevo brez večjih gmotnih pretresov kontala poslovno leto prav z.aradj večjih do-hodkov zveznih ligašev, se pravi za-radi večjih dohodkov od najemnin, vstopnine, športnestave.gostinske in reklamne dejavnosti. Še več kot to: zaradi lega in takega poslovanja je /veza športnih društev Slovan brez večjih gmotnih pretresov pokrila traiiicionalni primanjkljaj pri vzdr-ževanju objektov, obnovila streho športne dvorane (ti stroški so znašali 6.50().(M)() din), pokrila plansko iz-ttubo jiri vz.drževanju kopališča in Tcegljisča, objektov povsem komu-nalnega značaja, in zagotovila neo-krnjeno delovanje športnega parka Kodeljevo, ki služi še namenom de-setih drugih društev in rekreaciji naj-širšega kroga občanov, vzgojno-var-slvenih zavodov in šol. Pri tem pa vr-hunski šport ni odigral pomembne vloge samo v prid lelesnokulturno aklivnih občanov, temveč tudi v.prid telesnokulturno neaktivnih občanos, kalerih število je žal vse večje in jim ogled špojcnega spektakla predstav-Ija skoraj edino sprostitev. Podobna soodvisnost vrhunskega športa in usposobljenosti športnih objeklov za njihovo temeljno funkcijo, rekrea-cijo delavcev in občanov, gibalno kulturo in zdravje najmlajših, pa ne velja samo za šporlni park Kodelje-\o, temvcč tudi za umetnodrsališče \ /ulogu.
Iz priloženega poročila o poslova-nju nosilcev vrhunskega športa je predsetlstvo ugotovilo, da se stroški njihovega poslovanja iz sredstev bruto osehnih dohodkov pokrivajo
samo 50- do 60-odstotno in da manjkajoča sredstva (približno štiri do pet milijonov v vsakem od treh lirnštev) že zdaj zagotavljajo amatei -skidelavci iztakih alidrugačnihoblik svobodne menjave dela. Iz teh poro-čil je tudi razvidno, da nosilci vrhun-skega športa v občini Ljubljana Moste-Polje nimajo izgub, da pa jim vazpoložljiva sredstva omogočajo le doseganjc takih rezultatov, kakršne so dosegali doslej, in da se s temi sredsh i ne morejo vključiti v zvezna ligaška tckmovanja pod vsaj pri-bližno enakimi pogoji, kot veljajo v drugih republikah, za kar se je zav-zelo predsedstvo MK SZDL Ljub-Ijaiia. Primanjkuje jim sredstev prav za tiste programe. prek katerih bi se lahko izenačili z. drugimi jugoslovan-skiini športnimi -zaselekcioniranje tekmovalcev iz širšega prostora, za rcševanje stanovanjske problema-tike problemov šolanja, štipendira-nja, /aposlovanja, zdravstvenega in invalidsko-pokojninskega zavarova-
nja itd.; in daenakopravna vključitev v jugoslovanski tekmovalni prostor res postavlja imperativ dodatnega zbiranja sredstev in določenih oblik neposredne svobodne menjave dela. pri čemer ne gre niti za trenutek po-zabiti z družbenim standardom na telesnokulturnem področju življenja zlastLi-naši občini razodevajo v ne-prijetni alternativi: ali zagotoviti sredstva vrhunskemu športu ali po-krivati izgube v primarni dejavnosti, pri vzdrževanju objektov družbe-nega standarda.
Predsedstvo OK SZDL je predlagana prizadevanja za zbi-ranje dodatnih sredstev za naše tri klube podprlo, in sicer javno organi/irano povezovanje orga-nizacij združenega dela s klubi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Takšen način dela je predlagalo tudi mestni konfe-renci SZDL, kalere stališča je v celoti podprlo kot realizacijo sta-lišč tega predsedstva, saj je ugo-tovilo, da je le tako možno zago-toviti možnosti za delo športnih ekip, kot je bilo obravnavano v poročilu.
- Seveda pa naj skupitost za te-lesno kulturo takšen način pove-/ovanja vnese v planska izho-dišča za leto 1985 in tako zago-tovi javnost sodelovanja z orgar nizacijami združenega dela.
S. G.