Wateéri«™»'’ D R A V O G R / BETON d.o.o. Dravograd GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d.o.o. Ravna GRADNJE d.o.o. Slovenj Grade« INŽENIRING d 0.0. Dravograd PRODAJNI CENTER d.o.o. Dravograd mm V VvVAir PETROL Energetika Petrol Energetika Ravne d.o.o. Podjetje za proizvodnjo in distribucijo energetskih medijev Koroška cesta 14, SI-2390 Ravne na Koroškem (T j) KOMUNALNO PODJETJE N C 02 62 23 963 fo» 02 62 20 912 =c 24 - urna dežurna pogrebna služba gsm: 041 650 611 Koroška . barvitost dolin. PREPIH NA INTERNETU: http://prepih.czp-voranc.si Nova KBM d.d., Vita Kraigherja 4, 2000 Mari f n Zakaj ne bi dobili kredita v trenutku? "Kredit takoj" - do enega milijona tolarjev, čas vračila od šestih mesecev do treh let, denar dobite takoj in ga odplačujete s trajnim nalogom s tekočega računa Nove KBM. Obiščite nas v naši najbližji enoti, kjer vam bomo z veseljem pojasnili vse, kar bi vas utegnilo zanimati. "Kredit takoj" Informacije: Nova KBM, Ekspozitura Dravograd, 02 8784 502 in Agencija Ravne, 02 8216 900 Spletna stran www.nkbm.si ''^.Nova KBMdd RESNIČNA GROZA “To kloniranje, hik, bi morali takoj prepovedati ! Ze ena, hik, mi je včasih preveč ! “ OB ROBU ZAKONA No, pa ga imamo - “alkoholni" zakon! Mnogi se jezijo in se bojijo, da jim ne bo več tako lepo, kot jim je bilo. Pa brez panike; nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Že res, da je bilo pred sprejetjem in pred uveljavitvijo zakona veliko debat o tem, kako in zakaj, mnenja so se kresala in oblikovala, in nazadnje je bilo možno ugotoviti, da Slovenci pač radi pijemo. Korošci najraje mošt, ki ni vino in ni žgana pijača. Pivo pa je sploh zakon! Zakon je tudi kozarček vina na dan za zdravje. Če kakšen dan pozabiš, izpustiš tisti kozarček, se ga pač drugi dan nacediš z dvakratno dozo. Kozarček za zdravje seveda sodi h kosilu in ne k zajtrku in tudi ne dopoldne pred deseto uro. Večina ljudi sploh ne zajtrkuje in kozarček na prazen želodec se hudo pozna. Kdo pa pravzaprav sploh ima čas zjutraj, pred šihtom, da gre na pijačo?! Klošarji?! Že, že, včasih pred deseto, ampak klošarjem je vino kot kruh in jih drži pokonci. No ja, tudi kakšni poslovneži že zjutraj ali dopoldne sklepajo posle tudi ob kakšnem kozarčku “konkretnega". Ali pa sprejemajo pomembne odločitve za firmo ob domačem “šnopseku" iz ozadja omare v svoji pisarni. Njih že ne bo kdo kontroliral, čeprav bodo sprejeli še tako "okajeno" odločitev! Navadni delavci pa tako in tako morajo biti zgodaj na svojih delovnih mestih, da dosežejo normo. Ti se niti ne utegnejo ukvarjati z vprašanjem, od kdaj zjutraj se sme točiti alkohol. Po šihtu so pa tudi že tako zmatrani in lačni, da jim najbrž ni do posedanja v lokalu. Razen ob plačilnem dnevu, da utopijo jezo ob tako “usranih" plačah in ob splošnem sranju. PA NA ZDRAVJE! -hp Na sejmih ničevosti je edino človek ničev. NIKO • Rdeč karton Korotanu 4 • Regija - pokrajina 5 • Anketa: protialkoholni zakon 7 • Kopa v korak z velikimi 9 • Koroška v sliki 10 • Spomin na Tonija živi 15 • Prepihane čveke 20 • Koroške razglednice 28 • Pisma razuzdancev 30 • OK Prevalje v prvi ligi 31 • Črna kronika 36 • Nasmejmo se 37 NA NASLOVNICI: POMLAD PREPIH Koroški časopis Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafični prelom: PARTNER 92 d.o.o. Tisk: ZIP center d.o.o., Ravne na Koroškem Izdaja: VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem, Ob Suhi 22, email: prepihl@siol.net tel. 02/82 15 780, faks 02/82 22 999 Naslov uredništva: Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. April 2003. Tiskano 4000 izvodov. http://prepih.czp-voranc.si PREPIH v ospredju Rdeč karton Korotanu PETA LIGA DARILO ZA SEDEMDESET LET Sezona 2002/2003 se bo v zgodovino Korotana zapisala s črnimi črkami. Prevaljski klub, v prvih letih ponos Mežiške doline in trepet nogometne Slovenije, je v letu, ko bo praznoval sedemdeset let, na najslabši način končal z nastopanjem med najboljšimi. Zaradi neporavnanih finančnih obveznosti in praznih obljub so se igralci odločili, da bodo preprosto prenehali igrati. Najprej so bojkotirali tekmo v Kopru, nato še naslednjo doma proti Vega Olimpiji. Korotan je bil izključen iz prve lige in vržen v najnižji rang tekmovanja. Za konec so se laži naveličani igralci odločili še za neigranje polfinala pokala Slovenije in na ta način seje tragedija, in v določenem obdobju komedija zmešnjav, koroškega ligaša končala na najbolj sramoten način. ZANEMARJANJE MLADIH Čeprav Korotan finančno nikoli ni blestel, so se večje težave pričele v zadnjih letih. Dolgovi po končani sezoni so odganjali igralce, infrastruktura je propadala, zaledja ni bilo. Korotan je v vseh teh letih igranja v prvi ligi vztrajno zanemarjal delo z mladimi. Slednji so bili vedno na drugem tiru in po nekaj letih se je takšno (ne)delo maščevalo. Ker ni bilo lastnega kadra, so se pred vsako sezono vrstile spremembe, ki pa niso prinašale blestečih rezultatov in novega vira prihodkov. Ob tem ni manjkalo mešetarjev, propadlih igralcev in kopice tujcev, ki so samo odnašali že tako načete finance. Pogodbe, ki so se podpisovale v Korotanu, so bile na meji znanstvene fantastike. Dolg pa seje vztrajno večal. In se ustavil pri cifri, ki se po mnenju nekaterih vrti okoli 100 milijonov tolarjev. A glavno, da se je ostalo v ligi. PREVLADALI LASTNI INTERESI Letos je preprosto moralo počiti. Začelo se je z odvzemom sedmih točk, ki je bil posledica neporavnanih obveznosti in neopravljenega dela s strani direktorja Puca. Združenje klubov 1. SNL je hotelo Korotan postaviti za zgled drugim. Na plečih kluba so se učili, preizkušali in zato so tudi delno soodgovorni za takšen konec. Navsezadnje bi jim moral biti interes klubom pomagati, ne pa jim zadajati še dodatne nizke udarce. Odgovorni so stvari v zadnjem momentu še hoteli “rešiti". Klub so z dolgovi vred prodali zasebnemu konzorciju, ki ga je zastopal Vladimir Zaluberšek. Že ob podpisu pogodbe pa so vsi delali zgolj zase in ne v dobro nogometa. Lastni interesi - za ene reševanje, za druge zaslužek - so premagali interes kluba, ki ni bil več pomemben. Zaluberšek in njegov nevidni konzorcij je obljubljal med in mleko. A tudi po treh mesecih pod novim vodstvom se ni spremenilo nič. Konzorcij je nadaljeval politiko bivšega direktorja, ki je obljubljal nekaj, česar ni imel. Edina razlika je bila, da si konzorcij v tako kratkem času ni mogel nabrati toliko koristi, kot so si jih uspeli posamezniki v zadnjih letih. Kmalu seje videlo, da se s prodajo kluba ni reševal klub, ampak so se reševali tisti, ki so odgovorni, da je klub padel v globoko brezno. Reševali so se ljudje, ki niso ustavili padca, ki niso prenehali z najemanji kreditov, najemanji novih igralcev takrat, ko je bil dolg že milijon, deset milijonov... Reševali so se tisti, ki so na račun kluba lepo živeli in se še pravi čas elegantno umaknili, se še pravi čas znebili bolnika. Nič krivi, povsem nedolžni(?!). Kriv je konzorcij, ki je novi lastnik. Slednji pa je kriv samo toliko, kolikor je obljubil nekaj, kar ni mogel zagotoviti. Stari dolg gre na račun starega vodstva (in tistih pred Pucem in Co.), kije reševalo samo sebe in ne klub, ki jim je v vseh teh letih dal mnogo. MORDA NEKOČ ... Kar osem let in pol je trajala zgodba Korotana v prvi ligi. V prvih letih je bila tribuna na skoraj vsaki domači tekmi polna, da ne govorimo o gostovanjih. Ni skrivnost, da so klubi pred prihodom Korotana običajno povišali ceno vstopnice. Klub je namreč spremljala cela “horda” vnetih privržencev, ki jim ni bilo težko oditi v Gorico, Ajdovščino ali Mursko Soboto. Zvesti navijači se zagotovo spomnijo odhoda v Ljubljano, ko je bil stadion Šiška v eni odločilnih tekem popolnoma Koroški. V teh letih so se večkrat borili za obstanek in vedno uspeli. Ob tem so se uvrstili v finale pokala Slovenije, po čudnem sodniškem kriteriju so izgubili proti Olimpiji, letos v polfinale pokala, zaigrali pa so tudi v pokalu Intertoto. Spomnimo, da je na Prevaljah gostoval FC Basel, ekipa, ki je v letošnji sezoni eno največjih presenečenj Lige prvakov. Glede na to, da so knezom že po prvem letu napovedovali takojšnjo selitev v drugo ligo, so omenjeni dosežki prav neverjetni. Skoraj tako neverjetni, kot je zgodba Korotana zadnjih sezon, ko se je s klubom delalo tako, kot si zagotovo ni zaslužil. Prihodnost Korotana je težko napovedati. Svetla točka je trenutno delo z mladimi, ki se vztrajno izboljšuje. Morda bodo knezi nekoč ponovno blizu prve lige, upamo pa, da bodo takrat na prvem mestu interesi kluba. Tako kot so nekoč že bili. In upamo, da bodo drugi klubi iz lekcije Korotana kaj odnesli. Veliko jih namreč vztrajno stopa ravno po poti novega petoligaša. Bogdan Tušek Dr. Matic Tasič o potopu Korotana NI BILO VSE SAMO SLABO Korotan je v prvi ligi glede na razmere dokaj uspešno nastopal osem let in pol. Menite, da je bilo to za klub predolgo obdobje? “Če pogledam nazaj, bi morali zgodbo zaključiti že po lanskem spomladanskem delu. Že takrat nismo več videli neke realne možnosti za financiranje kluba. Sam sem pomagal, kolikor seje še dalo, a prostor se je ožil in morali bi preprosto reči, da žal nismo več v stanju pridobiti toliko sredstev, kolikor jih nogomet potrebuje. Ne bi nam smelo biti nerodno reči, da nismo več v stanju voziti voz nogometa.” Je šlo pri Korotanu tudi za slabo izbiro sodelavcev? “Ne gre za napačno izbiranje. Kdo pa je sploh hotel delati v Korotanu? Kaj vse smo hoteli postaviti drugače, a ko smo iskati prave kadre, nihče ni želel delati. Kadrovsko smo osiromašeni in pravi čudež je, daje Korotan osem let igral v prvi ligi, v razmerah, ki so vladale. Vedno je pač tako, da je nekaj dobrih, nekaj pa slabih potez. Vprašanje je, kaj bi naredil drugače, saj si omejen z okvirji, iz katerih ne moreš. Ni širšega prostora.” Je po vašem mnenju Koroška sploh sposobna preživljati nogometnega prvoligaša? “Prepričan sem, da Koroška ni dovolj močna niti za enega prvoligaša. Tudi za enega dobrega ligaša bi bilo potrebno iskati finančne vire drugje, izven same regije." Bi združitev pomenila rešitev? “Koroška si zasluži močan klub. Res bi bilo enostavneje, če bi vsi skupaj stopili skupaj. Zato sem pred letom dni pripravil in predstavil projekt sodelovanja z Dravogradom za igranje v prvi ligi. Mi smo imeli stvari pripravljene do konca. Obstajali so sklepi UO, nadzornega sveta in skupščine Korotana, da se ekipi združita, da pa vsak po svoje peljeta mladinski pogon in stare obveznosti. Imeli smo rešene vse malenkosti in dejansko je šlo za projekt solidnega prvoligaša na Koroškem. Projekt so podprli tudi gospodarstveniki, ki v preteklosti niso vlagali v nogomet. In tudi sedaj, ko projekt ni uspel, ne vlagajo v nogomet. Imeli smo zagotovila največjih gospodarskih subjektov na Koroškem, da bodo projekt podprli. Tik pred dvanajsto se je Dravograd odločil, da bo nadaljeval sam. Mislim, da tudi zaradi volitev, in celotna zadeva je padla v vodo.” Menite, da ste vi in občina naredili vse za rešitev Korotana? "Občinski proračun je občinski proračun. Je majhen in iz tega ni možno financirati 400 tisoč evrov. Denarja ni na voljo za ostale investicije, kaj šele za igranje nogometa. Tudi okolje samo, občinski svetniki niso preveč naklonjeni poklicnemu nogometu. Sam pa od kje drugje nimam več kaj najti. V teh letih sem pomagal pri glavnini finančnih sredstev. Ne vidim razloga, zakaj bi bil jaz kriv. Sem tisti, ali eden izmed tistih, ki je omogočil, da je Korotan igral v prvi ligi. Moj delež je en kamenček v mozaiku vsega. En sam teh finančnih sredstev ne more pripeljati. Naredil sem vse, kar je bilo možno, in še več, kot je bilo možno.” V enem izmed zadnjih intervjujih ste dejali, da Korotan še ni mrtev. Upate, da bo kdaj še v prvi ligi? “Vsaka zgodba ima začetek in konec. Žal je konec prišel v nenormalnem trenutku. Mislim, da smo dovolj trmasti, da lahko iz tega potegnemo pozitivne zaključke in gradimo na drugačni osnovi. Ali bo Korotan še kdaj v prvi ligi, ne vem ? Nihče nam ni prerokoval prve lige. Nato so nam dejali, da bomo takoj izpadli. A smo osem let uspešno igrali v prvi ligi. Ni bilo vse samo slabo, bile so tudi dobre stvari.” Bogdan Tušek aktualno: Da bi regija postala pokrajina Korošci imamo projekte, s katerimi lahko kandidiramo za sredstva iz države Regionalna razvojna agencija (RRA) za Koroško je v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Dravogradu pripravila delovno srečanje o aktualnih in preteklih dogajanjih v zvezi z ustanavljanjem pokrajin v Sloveniji. Kronologijo dogajanja na Koroškem in pogled na aktualno politično situacijo sta predstavila Karmen Sonjak, direktorica RRA Koroška, in Davorin Rogina, direktor podjetja A.L.P. Peca. 0 političnih stališčih in usmeritvah vlade na področju ustanavljanja pokrajin v Sloveniji pa sta spregovorila poslanca s Koroške v DZ Irma Pavlinič Krebs in Janez Komljanec. Strinjali so se, da je za avtonomno zasto- panje regijskih interesov in skladnejši razvoj med mnogimi drugimi razlogi treba vzpostaviti Koroško pokrajino, na tej poti pa je potrebnih še mnogo aktivnosti na državni in lokalni ravni. Slovenija je država z visoko stopnjo centralizacije, je dejala Irma Pavlinič Krebs in dodala, da razvoj lokalne samouprave pri nas še ni končan. Državna uprava na lokalni ravni je namreč organizacijsko in funkcionalno povsem razdrobljena in nepovezana, kar se neposredno odraža v njeni učinkovitosti. Pokrajina oziroma regija kot drugi nivo lokalne samouprave je nujno potrebna struktura, ki bo, kot pravi poslanka, zapolnila vrzel med zelo heterogenimi občinami in državo ter bo postala primerno mesto za decentralizacijo, ki je podlaga za hitrejši in uravnotežen razvoj in večjo demokratizacijo naše države. Za vzpostavitev dvonivojske lokalne samouprave (z občinami in pokrajinami) in dokončanje 1994 začete reforme lokalne samouprave pa so nujne spremembe 143. člena ustave. Regija, ki ni sposobna izvajati vseh prenesenih nalog niti ni sposobna skrbeti za lasten razvoj na vseh področjih, zagotovo ne more postati pokrajina, pa je poudaril Janez Komljanec. Pokrajine bi bile zelo koristne, še posebno za manj razvite regije, kar kažejo tudi aktivnosti regionalnih razvojnih agencij. Komljanec v primeru Koroške opozarja, da moramo znati sami poskrbeti za razvoj na vseh področjih. Če se bomo zanašali le na druge, bo Koroška zares postala periferija. Po njegovem mnenju je v Sloveniji realno pričakovati 12 pokrajin, pri čemer sta politično dogovarjanje in sprememba ustave še negotova. Proces nastajanja pokrajin verjetno še ne bo sprožen pred volitvami v državni zbor, zagotovo pa pokrajin še ne bo pred letom 2006. Do takrat se je treba na Koroškem organizirati in poskrbeti za vse institucije in programe, ki bodo potrebni in zahtevani za delovanje pokrajine. Veliko predlaganega na področju pristojnosti in nalog pokrajin na Koroškem že obstaja, marsikaj je pa treba združiti in še kaj doreči, je podaril Komljanec. Da je Koroška najšibkejša na področju fakultet in visokih šol ter raziskovalnih ustanov, pa ocenjuje Davorin Rogina, ki kot razvojni scenarij predlaga inteligentno regijo. Ta predpostavlja regionalno razvojno agencijo kot regionalni center odličnosti, razvito razvojno izobraževalno, fizično in podjetniško infrastrukturo ter visoko stopnjo konsenza socialnih partnerjev. Ključni za uspeh so po njegovih besedah nosilni ljudje in njihove ideje, razmišljanje zunaj okvirjev ter upoštevanje razvojne in tehnološke inovacijske prenove. Koroške občine so smernice razvoja zarisale z regionalnim razvojnim programom, projekte, ki jih ta zajema, pa pomaga uresničevati država s posrednimi in neposrednimi regionalnimi spodbudami. Letošnji regionalni projekti za neposredne spodbude vključujejo predvsem rekonstrukcijo lokalne infrastrukture, infrastrukturo za ravnanje z odpadki in izdelavo regionalnih zasnov prostorskega razvoja. V naslednjem letu pridejo na vrsto projekt poslovno-obrt-nih con, oskrba regije s pitno vodo in izgradnja infrastrukture za ravnanje z odpadki, pa je pojasnila Karmen Sonjak. Med projekti, ki jih je RRA prijavila za posredne spodbude v naslednjih dveh letih, so med drugimi razvojni center za podeželje, višje in visoke šole, tehnološki razvojni center, računalniško opismenjevanje, mladinski koroški center. Regija torej projekte ima in del njih je sposobna tudi financirati. Maja Nabernik FRANC ERŽEN O SVOJIH NOVIH KNJIGAH IN O SEBI “Kultura je širok pojem. Vse razmišljanje o človekovi dejavnosti je širok pojem. Vedno sem iskal širino. Ne maram ideoloških okvirjev. Dvom je kvaliteta evropskega razmišljanja. Dobro je, da je človek toliko sproščen, da si upa povedati resnico o sebi in svetu, ki ga opazuje,” pravi poznani in priljubljeni ne samo ljubitelj, ampak tudi ustvarjalec kulture, Franc Eržen iz Ribnice na Pohorju. Zadnje, kar nam je podaril, sta zbirki pesmi s prostimi verzi, ki sta konec lanskega leta izšli pri Mariborski literarni družbi. “Ni odgovora" je namenjena odraslim, ki razmišljajo, pravi pesnik, druga, "Veseli veter”, ki je nastala ob treh vnukih, ob opazovanju njihove živosti in radovednosti, pa otrokom. “Obe sta zame dragoceni, kajti to je moja slika, moj duhovni striptis. Razgaljam se predvsem v zbirki za odrasle. Iščem smisel življenja. Čutim, da med ljudmi manjka dvom. Zdi se mi, da je dvom, ki ga nosi v sebi tudi Hamlet, kvaliteta evropskega razmišljanja. Za človeka, ki ne dvomi, je nevarno, da zaide v fundamentalizem, ki je škodljiv v vseh ozirih, tudi političnih. Človek zaostane v osebni rasti. Opisujem svoje občutke do dogodkov v današnjem svetu in občutij, ki jih imajo ljudje, opažam razne stvari, ki me intelektualno motijo. Pesmi predstavljajo tudi čustvena doživetja, ki so včasih harmonična, včasih moteča.” Življenjska pot je Franca Eržena peljala z Jesenic v Maribor, nato kot vojnega izseljenca v Bosno in nazaj, na Kozjak, leta 1949 pa v Ribnico na Pohorju. Dolga je že 88 let. Petdeset let je bil član pevskega zbora. Že leta 1995 je izšla še ena Erženova knjiga “Starikavi verzi z obrabljenimi rimami”. Ljudje so si ga verjetno najbolj zapomnili kot ravnatelja ribniške osnovne šole. To delo je opravljal kar trideset let. “Imam intenzivno notranje življenje in ne moti me, če nisem sredi večjega naselja. Knjigo lahko berem v Mariboru ali v Ribnici na Pohorju. Če nima časa ali veselja do tega, ga nima ne tu in ne tam. Provinca ni geografski pojem, je psihološki pojem. Če se ne čutim v provinci, pač nisem v provinci. Če bi se čutil nesposobnega karkoli izraziti, bi po mojem mnenju bila provinca tudi Maribor ali Ljubljana. Trenutno prebiram Hartmanovo knjigo o kulturnem življenju v Mariboru. Poznam mnogo ljudi, ki jih omenja, zato me spominja na čase, ko sem jih preživel tam kot dijak. Oblikovala me je pravzaprav mariborska študijska knjižnica. Z učiteljišča pa se spomnim le enega dobrega profesorja. To je bil Gustav Šilih, temeljit in metodično dognan, razgledan človek, ki nam je dal pregled nad psihologijo in pedagogiko vse Evrope. Pisal je predvsem za mladino. Vendar je bil zelo navezan na svoje jezikovno oblikovaje, uporabljal je mnogo hrvatizmov. Nekoč je bil hud name, ker nisem hotel ponoviti besede “stivatiti”. Govoril sem “dojeti". Imel sem tudi spor s profesorjem za srbohrvaščino Saršonom. Nekdo je predaval, da bi morali ilirizem oživiti tudi danes. Bil sem proti temu. Mi smo Slovenci in ne potrebujemo starinskega ideološkega gibanja ilirizma. Menil je, da tako name vpliva Rim, domneval je, da sem klerikalec, kajti ti so takrat slovenstvo zelo poudarjali. Vendar se je zmotil. Jaz imam namreč v sebi že iz mladosti, da sem član slovenskega naroda." Ena od najodmevnejših Erženovih zaslug je, da v Ribnici na Pohorju vsako leto potekajo kulturne prireditve, poimenovane "Severjevi dnevi”. Igralec Stane Sever je bil Erženov sošolec na mariborskem učiteljišču. Franc Eržen se spominja: "18. decembra 1970 seje s folksvagnovim hroščem pripeljal v Ribnico. Bil je sneg kot zdaj. Prosil me je, naj ga pustim samega, da se pripravi na predstavo. Vprašal sem ga, kako dolgo bo igral. Odgovoril je, da bo igral dve uri. A ko je minila ena ura predstave, je končal. Slutil sem, da je nekaj narobe. Ves čas se je prijemal za glavo. Opazil sem, da med nekaterimi stavki ni bilo vsebinske povezave. Stopil sem na oder in prosil me je za kozarček viskija. Prinesel sem mu nekaj, ker pravega viskija nismo imeli. Spremljal sem ga do sobe. Tam pa je padel. Četrtič gaje zadel infarkt.” Danes prireditve teh dnevov organizira društvo “Stane Sever” iz Ribnice na Pohorju. Franc Eržen, ki mu življenjska sila še zmeraj ne da miru, pa je njihova zvesta publika. In še bomo deležni njegovega širokega duha, kar bo marsikomu že kot nekdaj dalo še kakšen motiv več v osebnem razmišljanju in duhovni potešitvi, še kanček zadovoljstva več v svojem večnem iskanju in radovednosti. Tako ali drugače. Ajda Prislan PROTIALKOHOLNI ZAKON Zakon o omejevanju porabe alkohola, kateremu pravijo tudi “Kebrov" zakon, je med nekaterimi sprožil precej negodovanja. Zakon sicer ne prepoveduje, ampak skuša doseči zmanjšanje porabe alkohola, predvsem v določenem času dneva in med mlado generacijo. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu 16. februarja, veljati pa je začel 30 dan po objavi. V vseh oblikah ponudbe alkoholnih pijač končnemu potrošniku je prepovedana prodaja osebam, ki kažejo znake opitosti. Prepovedana je tudi prodaja alkoholnih pijač iz avtomatskih samopostrežnih naprav, ker bi se z njimi lahko postregle tudi mladoletne ali že opite osebe. Zakon prepoveduje prodajo alkoholnih pijač med 21. in 7. uro; izjema so gostinski obrati, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovalnega časa. V vseh gostinskih obratih je prepovedana prodaja žganih pijač do desete ure dopoldan. Kaj pa menijo o zakonu o omejevanju porabe alkohola in kako ga poznajo Korošci, smo povprašali naše anketirance. “Ob sprejetju zakona je bilo med ljudmi veliko jeze in ogorčenja in veliko jih je potarnalo, da si sedaj ob trdem delu na njivi ali pa kjer koli še špricarja ne bodo smeli privoščiti. Ker do desete ure ne bodo smeli točiti žganih alkoholnih pijač, bo zelo padel promet v raznih točilnicah, kjer smo bili več ali manj navajeni, da smo zjutraj radi popili šilček žganega; seveda ne toliko, da bi se opili." ALOJZ TASIČ, Mislinja: “Sam proti zakonu nimam pripomb. Če že gre za omejevanje porabe alkohola, potem mislim, da bi o tem morali najprej razmisliti v vladi in v parlamentu, kjer so ta zakon sprejeli. Spomnimo se samo afere g. Plemenitega. Drugače pa mislim, da bodo tisti ljudje, ki so navajeni, da zjutraj naredijo “šluk”, to še vedno počeli, še zlasti, če gredo na težko delo. Spominjam se, da so včasih gozdni delavci s seboj nesli kakšen šilček žganega in ga zaužili med delom, ko jim je bilo vroče in so se bali prehlada." MILENA TRETJAK, študentka, Razborac: “Tobak in alkohol sta substanci, o katerih večina ljudi sploh ne govori kot o drogah, veljata pa za najbolj pogosto uporabljeni drogi na svetu. Žal je to v zadnjem času vse bolj pogost pojav med mladimi, zato mislim, da je zakon o omejevanju alkohola dobrodošel. Nimam pripomb na tiste, ki kdaj pa kdaj “zvrnejo” kakšen kozarček, me pa moti veliko popivanje in posledice, kijih prinaša, ljudje bi se morali sami zavedati, da prevelike količine popitega alkohola škoduje zdravju. Zavedanje tega pa pomeni, da smo odgovorni do sebe in če smo do sebe, smo odgovorni tudi do drugih." ANDREJ KRIVEC, Slovenj Gradec: “Zakon o omejevanju porabe alkoholnih pijač dobro poznam. Vsekakor sem za to, da se alkohol ne toči mladoletnim osebam, saj vemo, da prav ti radi posegajo po alkoholu, vemo pa tudi, kaj vse to prinaša. Zakon je dober tudi za to, da Slovenci spremenimo odnos do pretirane porabe in da od alkohola odvrne predvsem mlade generacije. Spomnim se reka “Navada je železna srajca”, in tudi navade, povezane z uživanjem alkohola, se bodo med Slovenci spreminjale zelo počasi." MARTA ODER, Tolsti Vrh: “Tudi jaz se strinjam, da se je z zakonom uredilo omejevanje porabe alkohola. Mnogi se na zakon ne bodo veliko ozirali, ker bodo alkohol imeli doma. Preveliko popivanje pa vemo, kakšne posledice prinaša, posebno za tiste, ki se opijejo in sedejo za volan. Če se bomo zakona vsi držali, do tega je še dolgo časa, bomo spoznali, da je omejevanje uživanje alkoholnih pijač edina rešitev za marsikaj v našem življenju. Prav je, da zakon spoštujemo." ANTON KOTNIK, Mislinja: “Zdi se mi prav, daje zakon tudi na tem področju naredil red in disciplino. Prav je, da je ponudba alkoholnih pijač prepovedana v stavbah in pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, namenjenih dejavnosti vzgoje, izobraževanja in zdravstvene dejavnosti. Vem tudi, da v športnih objektih velja prepoved prodaje eno uro pred začetkom in med samo športno prireditvijo. Sami pa vemo, da velikokrat prav na športnih tekmah alkohol naredi veliko zmedo.” F. JURAČ PREPIH naši kraji Ob vpisu v srednje šole Znova velik naval na gimnazije Na Koroškem je za vpis v prve letnike srednjih šol letos razpisanih 948 vpisnih mest za novince, prijav pa je bilo do 5. marca, ko je bil končan prvi vpis v srednje šole, 885. Prvi podatki kažejo, da je na Koroškem kar nekaj šol, v katerih je po prvih prijavah več vpisanih, kot je na razpolago prostih vpisnih mest. Vpisne prijave kažejo, da si tudi letos mnogo osnovnošolcev želi nadaljevati šolanje na gimnazijah in tudi na srednji strokovni zdravstveni šoli, v programu tehnika zdravstvene nege. Na Gimnaziji Slovenj Gradec, kjer imajo na razpolago 60 prostih mest, so v roku prejeli kar 103 prijave, za program tehnika zdravstvene nege pa je 36 prijav preveč. Na poklicni in srednji ekonomski šoli ni pretiranega zanimanja za vpis v program ekonomskega tehnika, kjer so razpisali štiri oddelke, prijav pa je le 60, zato bodo najverjetneje oblikovali le tri oddelke. Nekaj prostih mest je na razpolago še za bodoče trgovce in administratorje. Poklicna gostinska in lesarska šola, ki letos prvič vpisuje v program obdelovalca lesa, pa ima ta oddelek praktično poln. Srednja strojno kovinarska šola Ravne na Koroškem je razpisala 188 prostih vpisnih mest, prijav pa je bilo do roka 136. Poln je oddelek za program strojnega tehnika, za program elektrotehnika-računalniškega tehnika pa je celo preveč prijav. Že nekaj let je opazen upad zanimanja za izobraževanje na področju tekstilnih poklicev, kar se odraža tudi na Srednji šoli Muta, kjer je prijav 55, razpisali pa so 104 prostih mest. Na ravenski gimnaziji, kjer imajo na razpolago 188 vpisnih mest, so prejeli 222 prijav. Tudi tukaj bo verjetno potrebna omejitev vpisa -dj Ne skregajte še nas! Ukinitev ali sofinanciranje regijskega gasilskega zavoda? Vse, kar se je zadnje čase dogajalo okrog predvidenega ukinjanja edinega poklicnega gasilskega zavoda na Koroškem, ima slabe posledice. A občine in društva na spodnjem območju Koroške ne podpirajo že dobro poznanih sistemov sofinanciranja. To se kaže tudi na občnih zborih gasilcev, ki so za iskanje najboljših izhodov, ne pa za ustanavljanje še enega zavoda, ki bo terjal novo sofinanciranje. Predvsem pa gasilci ne želijo medsebojnih prepirov, saj vendar že desetletja in več prav na vseh področjih uspešno sodelujejo. Koroška ima Regijsko gasilsko zvezo, z že povsem utečeno organizacijo, vodstvom, preizkušeno v medsebojnih regijskih vajah in tudi drugih operativnih akcijah. Koroška ima štiri občinske gasilske zveze, ki funkcionirajo skorajda povsem na prostovoljni osnovi, enako kot teh 42 društev. Tako delujejo zveza v Dravogradu z 825 gasilci, Radlje s 1.198 gasilci, Ravne ima 827 gasilcev in Slov. Gradec 2.258 gasilcev. Prav bo, da javnost ve, da vsa društva veliko vlagajo v strokovno usposabljanje in tehnične posodobitve. Vse pa, vključno z zavarovanjem gasilcev, postaja iz dneva v dan dražje, še komaj vzdržno, zato je strah pred odtekanjem denarja lažje razumljiv. Sicer pa v regijski gasilariji to ni edini problem. Morda so prostovoljni industrijski gasilci še v težji koži kot poklicni. Sprivatizirana podjetja in zasebni kapital bi jih sicer imel, ve, da jih potrebuje, vendar jih v glavnem ne bi vzdrževal. Finančno breme poskušajo potisniti v naročje občin, češ saj čuvajo delovna mesta vaših ljudi. V večini primerov nočejo prebrati zakona, ki jim nalaga organiziranost požarnega varstva, med kladivom in nakovalom pa so tisti najmanj krivi - to so gasilci. Ni jim lepo. V glavnem pa je prav, da vemo, da je gasilstvo na ravni regije organizirano, kar mimogrede vsi prezrejo. Takšen je glas, ko zborujejo gasilci. Država, ki si privošči toliko izjemnih upokojitev, izjemnih pokojnin in podobnih izjemnosti, pa bi morda le prenesla nekaj poklicnih koroških gasilcevf?). k. vaiti Vrsta prireditev ob stoletnici rojstva škofa dr. Maksimilijan Držečnika Letos mineva sto let, odkar se je v Zgornji Orlici v občini Ribnica na Pohorju rodil dr. Maksimilijan Držečnik, nekdanji mariborski škof. Njemu v čast so domačini pripravili vrsto prireditev, v sodelovanju z župnijskim uradom, osnovno šolo in kulturnim društvom Stane Sever iz Ribnice na Pohorju, člani družine Držečnik, Rimskokatoliško škofijo Maribor in Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti -območno izpostavo Radlje ob Dravi. Prireditve bodo potekale pod naslovom “Škof Držečnik med nami”. 26. aprila bo slavnostni koncert moškega in ženskega pevskega zbora KUD Stane Sever ter mešanega in otroško mladinskega cerkvenega pevskega zbora. Predstavljen bo tudi zbornik o škofu Držečniku, kjer bodo domačini in povabljeni gostje predstavili spomine na škofa. Po koncertu bodo odprli razstavo o življenju in delu Škofa Držečnika. Razstava bo na ogled do 4. oktobra v krajevni knjižnici v Ribnici na Pohorju. l.maja bo obletnica posvetitve kapele sv. Jožefa v Josipdolu, ki jo je posvetil škof Držečnik. 18. maja ob 15. uri bo postavitev in blagoslov doprsnega kipa dr. Maksimi- lijana Držečnika, delo kiparja Staneta Kolmana. 4. oktobra bo slavnostna akademija v osnovni šoli Ribnica na Pohorju, slavnostni govornik bo dr. Franc Kramberger, mariborski škof; predstavljena bo tudi publikacija o škofu Držečniku. V nedeljo, 5. oktobra, bosta spominski maši v Ribnici na Pohorju in v Mariboru. V Zg. Orlici bo pri domačiji Držečnikovih ob spominski plošči kulturni program, v Mariboru pa odprtje razstave o življenju in delu škofa Držečnika. Fredi Mlinarič V KORAKU Z VELIKIMI /COFA računalniški inženiring d.d. Kidričeva 14 2380 Slovenj Gradec tel: (02) 88 39 700 www.kopa.si e-mail. info@kopa.si Nove zahteve na področju poslovne programske opreme narekujejo oblikovanje prilagodljivih informacijskih rešitev, ki prek sodobnih tehnologij podpirajo tesno integracijo poslovnih procesov ter njihovo stalno izboljševanje. Vse več slovenskih proizvodnih podjetij prehaja s funkcijske organiziranosti na procesno organizacijo, ki omogoča hitro prilagajanje spremembam na trgu, visoko odzivnost na zahteve kupcev ter izboljševanje poslovnih procesov in s tem celotne organizacije prek sistemov zagotavljanja kakovosti poslovanja. Organizacijskemu prehodu sledi tudi prenova informacijske podpore, ki mora poleg same integracije s poslovnimi procesi zagotoviti tudi povezovanje informacijskih podsistemov v celovit integralen informacijski sistem. Na slovenskem trgu poslovnih informacijskih sistemov je slovenjgraško podjetje KOPA zagotovo eden najvidnejših domačih proizvajalcev poslovne programske opreme za proizvodna podjetja. Kopa, ki je v svojem več kot dvajsetletnem delovanju pridobila široka tehnološka in poslovna znanja, na sodobne trende in vedno višje tehnološko-poslovne zahteve slovenskih proizvajalcev odgovarja s četrto generacijo poslovnega informacijskega sistema KOPA ERP. Zanesljivost velikih in prilagodljivost majhnih Kopa se s svojim poslovnim informacijskim sistemom uvršča v sam vrh slovenskega razvoja poslovne programske opreme in zaseda med ponudniki v našem prostoru posebno mesto. KOPA ERP namreč združuje zanesljivost velikih in prilagodljivost manjših sistemov. “KOPA ERP predstavlja ogrodje celovitega ERP-sistema, ki ga znamo umestiti v katero koli proizvodno podjetje. Pri tem gradimo tudi na znanju, ki se nahaja v podjetju, kar nam omogoča, da v partnerstvu z naročnikom učinkovito podpremo njegove poslovne procese ter njihovo prenovo. Poleg tega smo v času našega delovanja oblikovali skupino 60 strokovnjakov, s katerimi lahko prevzamemo projekte ne glede na njihovo zahtevnost," je povedal Bernard Osvald, direktor podjetja Kopa. Zavezani proizvajalcem Kopa se je pri oblikovanju svojih ERP-rešitev zavestno usmerila v proizvodna podjetja, kar ji omogoča sinergijo njenega znanja in izkušenj. Prek podsistema Proizvodnja znotraj KOPA ERP zagotavlja podporo za različne tipe proizvodnje, kot so projektna, naročniška, enkratna, malo in veliko serijska proizvodnja ter proizvodnja na zalogo, pri čemer iz vsakega projekta izpelje referenčni model. “Sistem KOPA ERP sicer ni tako standardiziran, kot so izdelki vodilnih svetovnih ponudnikov, vendar pa omogoča slovenskim proizvodnim podjetjem, da ohranijo fleksibilnost in sposobnost hitrega reagiranja na zahteve kupcev, kar je velikokrat njihova konkurenčna prednost,” je dejal Bernard Osvald. Poleg zagotavljanja prilagodljivosti in konkurenčnosti proizvodnih podjetij je eden od Kopinih glavnih ciljev na področju informacijske podpore tudi oblikovanje rešitev, ki so primerne za podjetja s procesno usmerjeno proizvodnjo. Sistem KOPA ERP uporablja že veliko prepoznavnih slovenskih proizvajalcev, kot so Perutnina Ptuj, Pivovarna Laško, Acroni, Unior, Trimo, LIP Bled ter TE Šoštanj. Poslovni informacijski sistem KOPA ERP sestavljajo štirje segmenti, in sicer proizvodni podsistem, komercialni podsistem, računovodski podsistem ter podsistem za upravljanje človeških virov. Vsi ti podsistemi uporabljajo isto podatkovno strukturo, ki je vsebovana v programskem paketu Standardizacija, s čimer Kopa zagotavlja enotnost podatkov prek celotnega podjetja.. Oblikovanje celovitih informacijskih rešitev Kopa ne nastopa le kot ponudnik informacijskih rešitev, temveč gradi s kupci partnerski odnos, ki jim prinaša dolgoročno sodelovanje. "V Kopi dajemo v projektih, kot je informatizacija poslovanja ali prenova informacijske podpore, velik poudarek uporabi znanja, ki se nahaja v podjetju, saj na tak način sprejmejo podjetja programe za svoje. Pri tem jih nekateri tudi sami vzdržujejo in nadgrajujejo, poleg tega pa lahko z našimi kupci skupaj oblikujemo tudi specifične rešitve, s katerimi podpremo njihove posebnosti," je še povedal Osvald. Kopa zagotovo predstavlja eno redkih slovenskih podjetjih, ki se lahko na področju ERP-sistemov kosa z največjimi svetovnimi ponudniki. S svojim partnerskim pristopom in posluhom za potrebe podjetij ustvarja družino uspešnih uporabnikov, ki s pomočjo njenih dovršenih poslovnih informacijskih rešitev izkazujejo uspešne poslovne rezultate v hudi bitki za kupce. P KOROŠKA V SLIKI Norčavi pust je tudi letos širom po svetu, po Sloveniji in tudi po Koroški preganjal starko zimo in glede na videno, mu je to uspelo. Ali so k prebujanju narave prispevali naši pusti, bo seveda ostala skrivnost. No, v vsakem primeru smo imeli Korošci tudi nekaj uspelih pustnih karnevalov, tradicija ni zatajila. Posnetek je s karnevala v Slovenj Gradcu, kjer se prav tako zbrala lepa množica obiskovalcev. Nam, zavitim v bunde, šale..., se morda odhajajoča zima sploh ni zdela posebej huda. Mraz, sneg in s tem pomanjkanje hrane pa je dokaj močno potipal divjad. Kljub mnogim prizadevanjem lovcev smo lahko ponoči opazili srnjad, ki je celo okrog hiš stikala za hrano. V dolini Bistriškega jarka so gamsi “pritisnili” povsem v dolino. 4» J Posnetek Kristl Vaiti Lions klub Slovenj Gradec in kulturno društvo Splošne bolnišnice sta v ob dnevu žena v razstavišču prim. dr. Staneta Strnada v slovenjegraški bolnišnici odprla razstavo otroških risb na temo “Dream of Peace”, v Uradu župana Mestne Občine Slovenj Gradec pa je bila svečana podelitev donacijskih sredstev, ki jih je Lions Klub Slovenj Gradec namenil Ustanovi - Fundaciji akademskega slikarja Karla Pečka. Nedavno so v razstavišču Uršnik razstavili likovna dela udeleženci skupine Andragoškega društva Koroške, Univerze za tretje življenjsko obdobje. Štirinajst odraslih je s pomočjo mentorja, likovnega pedagoga Stojana Brezočnika, spoznavalo svet likovne umetnosti skozi druženje v trideset urni delavnici. Program je vseboval risbo, med tehnikami akvarel, tempero in pastel, motivi pa so bili: figure, (avto)portret, tihožitja, krajine in žanrski prizori. V društvu upokojencev na Muti so nedavno izkazali posebno pozornost in spoštovanje svoji najstarejši članici. Dva člana uprave, Marjana in Gusti, sta obiskala že 97 letno gospo Čeru, tako jo kličejo in poznajo najstarejši in stari Mučani, čeprav ji je ime Ana. Zanimivo je, da je slavljenka še zelo vitalna, predvsem pa izrednega spomina, saj je edina tu kar daleč naokoli, ki ve in zna povedati veliko zanimivosti in dogodkov skorajda iz celotnega že minulega stoletja. Pogovor z njo je namreč pravi užitek. Obiska in šopka ob rojstnem dnevu je bila zares vesela. • 'Vf r Ji I Posnetek Kristl Vaiti Turistično društvo Slovenj Gradec že šesto leto zapored podeljuje priznanja - simbola venetskega konja, za sodelovanje in aktivnosti pri razvoju turizma v Mislinski dolini. Veliko plaketo simbola venetskega konja za leto 2002 so prejeli člani slovenjgraškega Okteta Lesna, ki je lani praznoval 25 letnico delovanja. S plaketami so bili nagrajeni še Marinka Butolen, Zdravstvena šola Slovenj Gradec, gostilna Bučinek iz Vodriža in Branka Klančnik. Posnetek Stanko Hovnik Okoljski minister Janez Kopač je v Lesni Tovarni ivernih plošč (Tip) Otiški Vrh odprl mokri elektrofilter in sušilnik iverja ter skupaj s predstavnikom Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje podjetju podelil certifikat o poslovanju v skladu s standardom ISO 9001:2000. Z obema investicijama so v tovarni zmanjšali emisije lesnega prahu v okolico za več kot 70 odstotkov in dosegli efekt čiščenja lesnega prahu nad 99 odstotkov. Posnetek: dj Gasilci Trbonj, njihov občni zbor je sovpadal s predvečerom praznika dneva žena, so svojim gasilskim “tovarišicam” pripravili lepo pozornost. Vsaka je dobila rdeč nagelj. Malo darilce, pa velika pozornost. Mnogo raznih del, ki se jih nikjer skoraj ne vidi, v domovih gasilcev vendarle opravijo gasilke. Zato je takšna pozornost le vredna omembe. Posnetek Kristl Vaiti V knjižnici Ksaverja Meška je Turistično društvo Slovenj Gradec organiziralo predavanje ob diapozitivih o negi in vzgoji balkonskega cvetja - ocvetličenje mestnega jedra. Temo je predstavila predavateljica Ruht Podgornik-Reš, univ.dipl.arg, iz Podvina na Gorenjskem, ki je na to temo napisala že dve knjigi. Tudi v tem letu bo treba veliko narediti pri urejanju okolja, saj bo Slovenj Zeliščni krožek Društva upokojencev Mislinja je pripravil že drugo razstavo zelišč, ki jih člani krožka pridelujejo doma, nabirajo pa jih izključno po Pohorju, njegovih obronkih in pod njim. Pravijo, da predvsem čaji iz teh zelišč zelo dobro denejo... Posnetek Franc Jurač V Družbenem domu na Prevaljah seje predstavil pisatelj, igralec in samostojni umetnik Matjaž Pikalo z njegovo skupino Avtodafe. V prvem delu prireditve se je z dobitnikom nagrade Večernica za leto 2002 pogovarjal prav tako pisatelj Andrej Makuc, drugi del pa je bil pesniško-glasbeno obarvan, saj je nastopila skupina Avtodafe. Posnetek: dj Na Ravnah je družba Sistemska tehnika z Ministrstvom za obrambo podpisala doslej največje naročilo oklepnih kolesnih vozil Valuk. Mors je namreč naročil še 36 vozil, ki jih bo družba izdobavila v naslednjih treh letih. Pogodba, ki sojo sklenili na Ravnah, je vredna osem milijard tolarjev in je največji posel katerekoli družbe Slovenskih železarn po osamosvojitvi Slovenije. Posnetek - dj V okviru izvajanja mednarodnega projekta šol “Pomladni veter v Evropi" je na osnovni šoli Mislinja potekala okrogla miza na temo možnosti povezovanja šol v združeni Evropi. Gost okrogle mize, poslanec Janez Komljanec, je o tej aktualni temi govoril z učenci in drugimi gosti, kijih zanimajo mednarodna povezovanja. Posnetek Franc Jurač Občina Podvelka svetuje: Novosti pri graditvi objektov S 01.01.2003 sta pričela veljati Zakon o urejanju prostora in Zakon o graditvi objektov, ki na novo urejata pomembno področje urejanja prostora in gradnje objektov. Postopek se prične pri pristojnem občinskem upravnem organu, ki na zahtevo stranke, ki želi graditi objekt, izda lokacijsko informacijo, v kateri so povzeti pogoji iz občinskega prostorskega akta (Program priprave PUP-a in Zazidalni načrt). Na osnovi tega pa investitor lahko naroči izdelavo projekta za gradbeno dovoljenje in pridobi ustrezna soglasja. Za kaj bomo potrebovali lokacijsko informacijo? 1. če bomo gradili objekt ali želeli postaviti pomožni objekt 2. če bomo želeli prodati svojo nepremičnino 3. če bomo začeli z deli za spremembo rabe objekta 4. če bomo investicijska vzdrževalna dela izvajali na objektu, ki meji na javno površino ali je varovan s predpisi o kulturni dediščini. Da bi investitorjem in vsem tistim, ki želijo graditi, prihranili čas, smo se v ZUM, Grajska ul. 7, Maribor organizirali tako, da mi za vas uredimo celotno dokumentacijo in pridobimo tudi gradbeno dovoljenje. Oglasite se pri nas, mi Vam bomo svetovali in pripravili celotno dokumentacijo za gradnjo. S tem boste prihranili tako na času kot na denarju. ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. Grajska ul. 7, 2000 Maribor, tel. 250 53 00, fax. 251 60 94, e-mail: zum@zum-mb.si PROTI UNIČEVANJU GOZDA NA LEGNU Legenčani objavili peticijo proti uničevanju parkovnega gozda ob v Legnu, Smartnu in Slovenj Gradcu Gozd ima osnovni pomen za človekovo preživetje. Ne zatiskajmo oči pred to resnico! Predstavniki prebivalcev Legna pri Slovenj Gradcu so dali v javnost peticijo proti uničevanju in izsekavanju parkovnega gozda na robu Legna, ki ima velik pomen tudi za mesto Slovenj Gradec in Slovenjgradčane. Gre za gozd, ki se razprostira od gostišča Beivi na Legnu do cerkve sv. Jurija na Legnu in ima tudi funkcijo mestnega parka. V notranjosti te zelene površine pa se opravljajo poseki, čiščenje podrasti, zelišč, odstranjevanje gozdnega opada in uničevanje gozdnih tal. Menijo, da so vsi negativni posegi na tem območju v popolnem nasprotju z Zakonom o gozdovih, ki ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom s ciljem zagotavljanja naravnega gospodarjenja v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot. Ta pas varovalnega gozda na legenski planoti je po odloku zaščiten kot parkovni gozd. Neopravičene posege v njem želijo preprečiti. Je izjemnega ekološkega pomena. Ne varuje le pred hrupom in industrijskimi plini, ima tudi mikro klimatsko vlogo, usmerja mikro klimo in poleti hladi pregreto ozračje. Je ščit proti vetru in je velika rekreacijska možnost, prostor za sprostitev. Biologinja Marija Rotovnik pravi: “Kam pihajo vetrovi in s tem industrijski plini skozi vso noč? Proti legenskemu platoju. Zato je ta gozd velik protiplinski in tudi protihrupni ščit. Izpod Pohorja vsak večer vlečejo mrzli vetrovi, ki pre-vetrujejo navzdol, ponoči pa bi vse odpadne pline od industrije in prah odpihavalo proti Legnu. Tu bi nastal kotel, ki bi bil za Legenčane zelo nezdrav.” Gozd varuje pred erozijo. Deluje kot filter, ki čisti onesnažen zrak od industrije in prometa. Rotovnikova dodaja: “Gozdna tla so naravni vodni filtri, pitna voda postaja bogastvo, ki ga že marsikje, tudi na Koroškem, primanjkuje. Ohranja biološke raznovrstnosti, katere vrednost je predvsem v gozdnem robu. Že zaradi obvoznice je bil žrtvovan spodnji gozdni rob omenjenega gozda.” Skoraj 68% Koroške pokrivajo gozdovi, ki so nezamenljiva kvaliteta, katere se bomo morali vse bolj zavedati in spoštovati. Stik z naravo pa ne samo, da ljudi sprošča, prispeva k boljšemu počutju in zdravju, ampak je osnovnega pomena za človekovo preživetje. Ne zatiskajmo oči pred resnico! Članica Primestne vaške skupnosti Legen Marija Rotovnik ob vsem tem pove tudi: “Izsekavati gozd je nekaj najslabšega, kar lahko naredi človek naravi. Vsak človek naj bi posadil osem smrek ali drugih dreves v svojem življenju. Pomen gozda je tudi v tem, da daje človeku vse: od zibelke do krste in kar je vmes.” Ajda Prislan Muta: PLAZ NA PLANINSKO ZVEZO Šesti letni občni zbor Planinskega društva “Bricnik” na Muti je poleg kritične ocene enoletnega dela bil zelo kritičen do Planinske zveze Slovenije, ki si iz leta v leto reže večje kose članskega kolača. Slednje sicer ni samo ugotovitev planincev Mute, temveč se z enakim gnevom oglaša domala pri vseh društvih po Koroški. Menijo, da gospodje v Ljubljani vidijo samo svoje potrebe, prezrejo pa dejstvo, da so obrobne pokrajine in ljudje bistveno slabše situirani kot denimo ljubljanska ali gorenjska pokrajina. Predvsem pa o svojem delu in porabi denarja nikoli društvom ne dajo zadovoljivih informacij. Sicer pa je za društvom, ki je v vodstvu naredilo nekaj sprememb, še eno uspešno leto. Članstvo se je kljub višjim članarinam povečalo na 300, vsak mesec pa je vsaj en organiziran pohod v domača ali tuja gorstva. Poleg tega je v ospredju še velika skrb za planinski podmladek, ki se pričenja že v vrtcu in nadaljuje v drugih oblikah'osvajanja znanj, ki so potrebna za varne vzpone, pohode in izlete. V minulem letu so si pretežno z lastnim delom na Muti uredili lepo planinsko sobo, le najosnovnejše materiale je plačala občina. Opravili so obnovitev markacij in zavarovanja poti svoje transverzale, se udeležili raznih tečajev v lastni režiji ali v tistih, ki jih organizirajo drugi koroški planinci. Dva mlajša člana pa imajo v šoli za planinske vodnike. k. vaiti SPREJEM IN RAZGOVORI Z ZUPANI IN OBRTNIKI Na pobudo Združenja obrtnikov Radlje so ob koncu preteklega meseca pripravili razgovor s predstavniki obrti in župani obmejnih občin, ki se ujemajo z mejami nekdanje občine Radlje. Vsebinsko gre seveda za oživitev že sredi osemdesetih let pričetih naporov za smiselno vsestransko gospodarsko sodelovanje z gospodarstvom, pretežno obrtništvom obmejne Avstrije. Na tem območju, vse tja do bližine avstrij-sko-štajerske metropole, do Gradca, ni večje industrije, je dokaj močno zastopana, moderno opremljena in povezana obrtna dejavnost. Že pred dvema desetletjema so ugotovili, da je v tem grozdu obrtništva in malega podjetništva vsaj še nekaj obojestransko zanimivih interesov sodelovanja. Prav samostojna Slovenija in polagoma za sodelovanje bolj odprta zakonodaja, predvsem s carinskega področja, pa dajejo nov zagon sodelovanju prek meje. Seveda si ne smemo ustvarjati iluzije, da nam bo v imenu dobrososedskih odnosv kdorkoli kaj podaril, so pa nedvomno tudi primeri, kjer se proizvodni in gospodarski interesi izpopolnjujejo. Te možnosti pa je treba na prvem nivoju dobro poznati, se bolj odpreti eni drugim, doseči vedenje in podporo tudi na občinsko - usmerjevalni ravni, čemer naj bi doprinesli takšni in podobni razgovori ali samo obrtnniško strokovna srečanja. Sicer pa bi bili pristranski če ne bi omenili, da je nekaj kar uspešnih oblik sodelovanja že zaživelo. Proti pričakovanju se je pogovora udeležila velika večina obmejnih občin z obeh strani meje kakor tudi več predstavnikov obrtništva, malega podjetništva in turizma. Tokratni sklicatelj, predsednik Obrtniškega združenja Radlje, Andrej Šrajner, je bil z razgovori zadovoljen. k. va Iti PREPIH izza vogala Razstava “Beyond thè invisible” Ljudje na različne načine izražamo svoja najgloblja občutja, čustva, želje. Nekako zaupamo ljudem, kijih opazijo, razumejo ali vsaj poskušajo razumeti. Če pa je pogled na svet razviden skozi objektiv fotoaparata, smo polni občutkov, ko slike prvič postavimo na ogled. Ali bodo obiskovalci opazili zgodbo s slike, ali bodo naklonili dovolj pozornosti, da izluščijo bistvo pripovedi? Vedno vsak izlušči svoje. Bistev je kot ljudi, vsakršnih. Zgodbe vseh teh vsakršnih ljudi s slik napolnjujejo klet pod oboki z vsakdanjostjo, pa vendar se v celoti združijo v Andrejino govorico. Nedvomno razstava fotografij, na ogled postavljena v kletni prostor MKC na Celjski cesti, je vsak dan zanimivejša, pestrejša, vedno več spoznanj o avtorici Andreji Steki, ki jo je veselje do fotografiranja pripeljalo na srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Poleg tega se izobražuje še na West Valley Collegu (on-line), smer digitalno oblikovanje medijev. Iz na ogled postavljenega materiala je razvidno, da Andreja rada fotografira stvari, ki jih čuti, tako ali drugače. Z gotovostjo se strinjam z njeno ugotovitvijo, da je posameznik najlepši, ko je pred objektivom sproščen, ko se fotografove prisotnosti ne zaveda. V sklop razstave je vključeno kar nekaj fotografij, ki so vizualizacija njenega razpoloženja in odnosa do okolice, v kateri biva. Različen pristop k tovrstnemu izražanju svojega razpoloženja je še podkrepila z žanrsko in tehnično precej raznolikimi fotografijami. Od kričeče barvnih, skoraj solariziranih, do izrazito kontrastnih črno-belih, ki jim je zavestno odstranila sive oz. srednje tone ter na ta način ustvarila neke vrste grafizme. Opazna je značilna “neusmer-jenost", ki na začetku spremlja vsakega ustvarjalca, ki se (še) ne obremenjuje zgolj z eno ali dvema zvrstema fotografije in najde izziv v precej širšem prostoru fotografskega izražanja. Pričujoči razstavljeni material, da slutiti Andrejin krog ljudi, ki so v povezanosti z avtorico na različnih ravneh. Menim, da je dekle našlo izrazni medij, v katerem najlažje pokaže svoj način razmišljanja... Vsaka kritika je dobrodošla, saj se bo avtorica kalila v smeri fotografinje odprte glave. Morda pa je sploh ne razumem. Grega G. Neverjetno, toda resnično Največje zmote Ljudje poznamo veliko legend in dejanj, ki jih pripisujemo znanim osebnostim in za katere smo prepričani, da so se v resnici zgodile. Vendar temu ni vedno tako in mnogo je dogodkov, ki so se zgodile povsem drugače. Gre kratko in malo za zgodovinske zmote. Poglejmo si kakšno izmed njih nekoliko bliže. Kolumbovo jajce Ena izmed takšnih zmot je zagotovo tudi zgodba o Kolumbovem jajcu. Veliki pomorščak in raziskovalec je bil namreč že kar nekaj let mrtev, ko so mu pripisali tole zgodbo. Italijanski pisatelj Guiseppe Benzoni sije namreč izmislil legendo o slavnostnem omizju, kjer naj bi bil Kolumb prisotne goste vprašal, če si kdo upa postaviti kokošje jajce pokonci na eni izmed konic. Ko tega nihče ni znal narediti, naj bi bil Kolumb jajcu potisnil eno izmed konic navznoter in jajce je stalo pokonci. Zakaj je Benzoni to dejanje pripisal prav Kolumbu, nihče ne ve. Drži pa, da je podobna zgodba obstajala nekoč v zgodovini že pred Kolumbom - znani gradbenik Fillippo Brunelleschi iz Firenc naj bi bil s podobnim “jajčnim’’ dokazom demonstriral najboljšo možno konstrukcijo stolne kupole v Firencah. Zadnje besede “...Tudi ti, moj sin, Brutus”, naj bil, ko je bil v znamenitih Marčnih idah do smrti zaboden, dejal Cezar, kot se lahko naučimo tudi iz šolskih učbenikov in drugih knjig. Po izjavah očividcev, ki so ostale zabeležene, pa naj bi Cezar ne dejal nič podobnega. Zgodovinarji so si enotni le v enem: Brutus je res bil med morilci. Vendar je bilo v hrbet imperatorja zabodenih (približno) osem bodal; in tako seveda ni mogel nikogar več prepoznati. In drugič: človek s toliko bodali v svojem telesu lahko le težko izgovori kakšno jasno besedo, če sploh lahko še kaj reče. Velika verjetnost je, da je bila njegova zadnja beseda “aaarghh" - ali kaj podobnega. Kletvica Nekaj podobnega velja tudi za znamenite zadnje besede jugoslovanskega kraja Aleksandra, ki so ga leta 1934 ubili v Marseillu v Franciji. Ko so ga je namreč atentator smrtno ranil, naj bi bil rekel še zgodovinske besede: “Čuvajte mi Jugoslavijo”. Tudi tukaj pa lahko iz izjav očividcev razberemo, da je kralj izustil kar sočno kletvico iz bogatega registra srbskih kletvic, ki je na tem mestu ne bomo zapisali. No, toliko o nekaterih znamenitih zadnjih besedah. Trebušniki Redek je pojem, ki bi bil tako zavajajoč, kot “govorjenje iz trebuha”. Nihče namreč ni sposoben s svojim trebuhom zavestno proizvajati različnih tonov ali celo besed. Pri ljudeh, ki govorijo s trebuhom, gre v resnici za prave akrobate, ki svoj pravi glas nekako spustijo po grlu, “požrejo” ga, bi lahko rekli, in ga potem z višjim tonskim nastavkom spet dajo slišati. Zadnji del žrela deluje pri tem kot nekakšen rezonator. Pri pravih mojstrih ob tem na obrazu ne trzne nobena obrazna mišica. Stolp 9700 ton težek in natančno 321 metrov visok Eiffelov stolp je bil od svoje postavitve v letu 1889 do izgradnje Empire State Buldinga leta 1930 največja zgradba na svetu. Kovinska konstrukcija inženirja Gustava Eiffela je privabljala množice obiskovalcev z vsega sveta. Le malokdo od tistih, ki zdaj stojijo pred stolpom in zrejo v njegov vrh, pa ve, da višina stolpa nikakor ni nespremenljiva. Poleti se namreč železna konstrukcija zaradi toplote razteza in meritve so pokazale, da v vročih dneh stolp zrase tudi do 15 centimetrov. Priredil T.l. PREPIH naše note Na začetku so bili le trije Lepo število ljubiteljev harmonikarske zvrsti glasbe se je zbralo v telovadnici dravograjske šole, da bi skupaj proslavili velik dosežek skupine harmonikarjev “Diatonik” iz Dravograda. To je skupina, ki je v začetku vlekla le tri mehove, danes pa jih je pet, izkušenih harmonikarjev, ki že vrsto let izpopolnjujejo mnoge kulturne in druge prireditve v občini, v regiji, poznani pa so tudi že v sosednjem zamejstvu. Morda tam celo bolj kakor doma, saj je tudi navdušenje in navezanost na diatonične glasove tam še bolj zasidrana kakor pri nas. Seveda je izdaja kasete vedno in za vsako- gar tudi izjemna spodbuda tako za širitev repertoarja kakor tudi v prizadevanjih za še boljšo kvaliteto igranja. Ali, kot rečejo Dravograjčani: skupina je v veselje in v ponos kraju. Skupino Diatonik sestavljajo: Vlado Bukove, Franc Kotnik, Janez Mori, Alojz Rožič in Maks Vinšek; slednji je tudi umetniški vodja skupine in morda je prav njegov prihod v skupino bil tisti zagonski element, ki je skupino povedel med najboljše tovrstne skupine. Seveda je pomemben delež dodal tudi predsednik skupine Franc Veršnik. Pa tudi lepa vrsta sponzorjev se je našla za uresničitev glasbeno umetniške želje Diato-nikov. Na predstavitveni slovesnosti so sodelovali še pevec Rudi Šantl, citrarka Marjana Kralj in Oktet Kograd IGM. In še pikantna zanimivost: v Dravogradu hranijo najverjetneje najstarejšo diatonično harmoniko. Datirano v leto 1821, izdelana je bila na cesarskem Dunaju. V Dravogradu pa so tudi med prvimi v naši deželi izdelovali ta stari ljudski instrument. k. vaiti Spomin na Tonija živi Leto dni po smrti koroškega kantavtorja Tonija Apohala je njegova družina pripravila spominski večer. Spomin nanj so obeležili z igranjem in petjem, ki sta bila Toniju tako blizu. “To srečanje ni komemoracija s poslovilnimi besedami in žalostinkami. Je spomin na lepote polno življenje, kije prekmalu minilo, in je zahvala za njegov prispevek Koroški, predvsem v podobi veselega Korošca, ki je kljub zahrbtni bolezni brez tarnanja in poln upanja prehodil kratko, a spominov polno pot. Njegova glasba bo še dolgo odmevala v naših srcih in je neizbrisno dala pečat kulturi, ki jo v srcu nosijo in gojijo preprosti ljudje," je na kulturno-glasbenem večeru v gostilni Brančurnik na Prevaljah povedal pevčev prijatelj Mitja Šipek, ki je skupaj s Fledviko Gorenšek povezoval spominski večer. V zadnjih letih je s Tonijem sodeloval sin Tomaž, mlad skladatelj in kitarist, ki je na prireditvi s petjem in igranjem dobesedno očaral številno publiko. Tomaž že v osnovni šoli ustanovil skupino Sabotage, letos pa načrtuje tudi samostojni projekt. Po očetovih stopinjah pa gre tudi hčerka Mateja, ki poleg gimnazije obiskuje še sred- njo glasbeno šolo. Na spominskem večeru je na klavir zaigrala skladbo, ki jo je napisal brat Tomaž. Med gosti, ki so oblikovali kulturni program na spominskem večeru, je bil tudi Gojmir Lešnjak-Gojc, ki je Tonija “obdolžil za vse, kar se mu danes dogaja v življenju”. “Tonije kriv za naše kitare, muziko, za našo ljubezen do glasbe in danes sem mu pravzaprav hvaležen za to življenje,” je povedal Goje in skupaj z Jurkijem zapel dve skladbi. Z besedo in pesmijo so se Tonija spomnili tudi številni drugi pevčevi prijatelji in gostje - Adi Smolar, Vera Trafela, Suzana Werbole, Riko Plevnik, Davorin Benko, Martin Brilej... -dj moda PREPIH Zgodba Porcelain Catbriyur Piše: Stanka Blatnik Ob otvoritvi nove prodajne galerije, ki že na daleč pritegne oko s svojo temno kovinsko, asketsko formo in prefinjenim napisom, ob katerem človek za trenutek pozabi, da se nahaja doma, na Koroškem, velja spregovoriti o oblikovanju posebne vrste. O unikatnih izdelkih porcelana Catbriyur. Njegova avtorja, Katja Jurgec Bricman in Jure Bricman, sta se kot profesorja likovne pedagogike že od nekdaj rada preizkušala na najrazličnih ustvarjalnih področjih. Jureta so, kot pripovedujeta, zanimali računalniki, internet, video, fotografija in multimedia, Katja pa je prisegala na ročno oblikovanje v različnih materialih. “Na nekem pedagoškem seminarju, kjer je bilo govora tudi o porcelanu, seje Katji porodila ideja, da bi lahko bilo izdelovanje unikatnih izdelkov iz porcelana ustvarjalno in hkrati tržno zanimivo. Kupila sva prvo peč za porcelan in se lotila raziskovanja prastare, a za naju povsem nove obrti. Znanj o izdelavi porcelana nisva hotela povzemati od drugih, sicer pa priznani in uveljavljeni svetovni proizvajalci neradi izdajajo postopke in recepture za izdelavo...” V prvih dveh letih sta, kot pravita, doživljala poraz za porazom, saj nista imela osnovnega znanja o izdelavi izdelkov niti v manj zahtevnih keramičnih tehnikah, kaj šele v najbolj zahtevni tehniki porcelana. Med tem, ko sta zavrgla veliko izdelkov in bila že na robu obupa, sta si nehote prav skozi te napake nabirala izkušnje, ki so ju kasneje pripeljale do izvirne in samosvoje tehnologije. Ko je na njun naslov prispelo vabilo za sodelovanje v projektu “Edinstveno iz Slovenije" pod pokroviteljstvom Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, za nastop na sejmu v Los Angelesu, sta se prvič resno zamislila, da bi njun hobi lahko postal čisto resna obrt. Kot pustolovca sta si kupila karte za New York in se odpravila "raziskovat” ameriško tržišče... "Sprehajala sva se po galerijah in trgovinah, ter bila šokirana nad ogromno ponudbo najrazličnejših izdelkov. Dobila sva vtis, da imajo v Ameriki tako rekoč že čisto vse... V obupu sva se spraševala, kaj bi lahko midva, iz vasi na Koroškem, iz majhnih Kotelj, ponudila velikemu svetovnemu tržišču. Spoznala sva, da bova uspela le z izvirnim, unikatnim in samosvojim izdelkom. Nehala sva iskati popolno tehnologijo, ampak sva se raje začela ukvarjati z iskanjem svoje identitete v materialu. Nastali so prvi unikatni servisi za kavo in čaj, ki so se močno razlikovali od vsega do sedaj videnega porcelana. Zanimiveje, da so ljudje najin drugačni porcelan z zanimanjem sprejeli in začela so prihajati prva naročila...” Kaj hitro seje pokazalo, da za dober nastop na trgu ni dovolj samo zanimiv izdelek. Katja Jurgec Bricman in Jure Bricman sta oblikovala lastno blagovno znamko - Catbriyur. Ime je izpeljanka njunih imen in priimkov, ideja pa, kot pravita, izvira še iz študentskih let. Z znanjem iz drugih področij je Jure začel oblikovati embalažo, plakate, internet in multimedij-ske predstavitve - dvd-je in cd-je, ki so se počasi izoblikovali v celostno marketinško podobo. S takšnim celostnim pristopom je prodaja na domačem trgu skokovito narasla, prav tako pa ni bilo več nobenih ovir za nastop na tujih trgih. V lanskem letu sta podpisala petletno ekskluzivno pogodbo za italijanski in francoski trg. Prav tako se njuna prisotnost nadaljuje na ameriškem trgu, v New Yorku imata predstavnika pod okriljem PCMG. Izdelki Catbriyur so bili seveda opaženi tudi s strani medijev, posnetih je bilo kar nekaj televizijskih oddaj, najodmevnejši med njimi je bil Slovenski magazin, predvajan na programih SLOl, SL02, v New Yorku, na SAT3 ter deželah Alpe-Adria. Izdelki iz porcelana z zvenečim imenom so vse bolj iskani za poslovna in protokolarna darila. Proizvodnje potrebe vedno bolj naraščajo, domača klet, kjer sta pričela svojo oblikovalsko pot, je že zdavnaj premajhna. V tekočem letu sta pričela z urejanjem novih prostorov - ateljeja, galerije in delavnice v centru Prevalj, kjer nameravata zaposliti tudi nekaj delavcev za pomožna pripravljalna dela. “V letu 2003 bova prisotna na sejmu v Milanu. V pripravi je nova kolekcija porcelana z imenom Sanjska zgodba, za katero sva promocijski material pripravljala na Karibih. Pospremila jo bo velika propagandna akcija na jumbo plakatih, najprej v Koroški regiji, nato po Sloveniji. Vseskozi raziskujeva nove izrazne možnosti v materialu in za sezono 2004/5 že pripravljava kolekcijo z imenom Ponosni led, ki jo bova poskušala lansirati v Skandinavskih deželah.” Obetavno. In nadvse pohvalno! In toliko bolj nenavadno: mimo vseh trendov množičnega zapuščanja Koroške na račun ambicij... HOTEL LIPA srečno 2003 Jože Kreuh s.p. Trg svobode 1 1, Mežica Tel.: 02/ 823 51 23 ■ ■ M HITRI SERVIS .50% nldSCRVIS material) Najeenejša menjava potrošnega materiala za vse vrste avtomobilov (oKe, zavorne ploščice, diski, svečke, amortizeiji, končniki, ležq|i...) C3 e: n e; ■_ n 1 z a s t czi f3 i k. za: izpušni sistemi SŠEpr POSLOVALNICA JANEČE: V 82-17-130 POSLOVALNICA JAVORNIK: ® 82-15-146 INTER TEMNA D.O.O.. JANEČE 1. RAVNE NA KOROŠKEM prepih PREPIH | KOMAJ KAJ. AJ OSTANE OD PREMOŽENJA, I NI ZAVAROVANO? PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA ^ triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. ZEPTERJEV SESALNIK Z VODNO FILTRACIJO • vodna filtracija preprečuje uhajanje prahu nazaj v prostor . specialni HEPA filter, ki filtrira delce do 1000-krat manjše od pršic, ki so eden najpogostejših povzročiteljev alergij • 8 nivojev filtracije • globinsko sesanje • sesanje mokrih površin • odmaševanje odtokov • izpihovanje prahu • aromaterapija • čiščenje in osveževanje zraka • konstantna sesalna moč • velika izbira priključkov ^rzepter .SZ!_-I INTEI INTERNATIONAL Zepter Slovenica d.o.o. Pohorska c. 12, 2380 Slovenj Gradec tel: 02 884 3901, 02 884 3902 NUDIMO VAM ODLIČNO POSLOVNO PRILOŽNOST S PRODAJO TEGA ATRAKTIVNEGA PROIZVODA! Dodatne informacije ali naročila predstavitev : IRC SLOVENJ GRADEC tel: 02 884 3901, 02 884 3902 IRC LJUBLJANA tel: 01 422 2840 IRC MARIBOR tel: 02 250 0860 IRC CELJE tel: 03 491 3370 IRC TRBOVLJE tel: 03 563 2570 Ženevski avtomobilski salon, kamor smo odpotovali s pomočjo družinskega podjetja Krautberhger iz Vuzenice, je postregel s kar 52 svetovnimi in 25 evropskimi premierami pri osebnih avtomobilih, pa še s kopico predelav in oblikovalskih študij. Zaradi omejitve prostora vam predstavljamo le najvidnejše, kot so Alfin coupé na osnovi modela 156, ki je delal družbo prototipu SUV-ja. Na Audijevem razstavišču je poleg novega A3 blestel konceptni coupé Nuvolari. Veliko pogledov je pritegnil tudi koncept dirkalnega citroena C2, ki najavlja naslednika saxoja. Fiatov enoprostorec idea na osnovi punta je delal družbo gingu, kije naslednik pande. Ford je v razred kompaktnih enoprostorcev vstopil s focusom C-max, ki je bistveno bolj uporaben, kot novi mali Lamborghini Gallardo. Ena izmed zvezd je bila nova mala Lancia Ypsilon, ki pa utegne vseeno dobiti manj kupcev kot Mazda 3, ki jo je najavljal konceptni Mx Sportif. Podobno je lepi Oplov koncept GTC Genove najavljal linije nove Astre. Dočakali pa smo tudi serijskega Peugeota 307 CC (coupe-cabrio), ki mu želi v zelje hoditi Renault Megane CC, kateremu je družbo delal novi Scenic. Novi Rolls Royce Phantom bo verjetno še bolj redko viden v Sloveniji kot eksotični Saab 9-3 cabrio in VW Beetle Cabrio, ki je bil ver-tnjaška opcija novima enoprostorcema: golfovskem Touranu in večjemu Multivanu. Volvov koncept VCC mogoče prikazuje linije novega velikega karavana V90? Avtomobilsko leto bo še pestro! Vse novosti so v sliki in besedi opisane na spletni strani: www.avtoin.com! Dobri stari časi Fotografija je iz časov, ko so bili odnosi med koroškimi novinarji in policisti zgledno urejeni. Vsakoletna športna srečanja so bila tudi družabni dogodki, ki so se jih z veseljem spominjali tako eni kot drugi. Ne glede na rezultate medsebojnih tekem, v katerih so po tradiciji policisti zmagovali streljanju z zračno puško, novinarji pa v šahu. Nogometni kralji so bili enkrat eni, drugič drugi... In so se dobro razumeli. Pa so se časi temeljito spremenili. Nekoč tradicionalna srečanja so le še spomin, koroška policija, skupaj s šefom Pogorelcem, je za novinarje postala zgolj dihalnik za ovratnik, ki seje v dveh letih že temeljito izdihal. Današnji stiki so zato le bolj ali manj formalni in zagrenjeni. Na policiji je, da to nesrečno stanje spremeni. ŽVEČILKE Da si ne boste po nepotrebnem razbijali glave z vprašanjem, kaj bi naj bila ta nenavadna stvar, ki jo bom tokrat in tukaj imenoval žvečilka, naj kar uvodoma povem, da mislim tisto navadno bolj ali manj sladko ploščico, ki jo vstaviš v usta in elegantno žvečiš ter s tem sogovorniku prefinjeno in prav po ameriško kulturno, od tam zadeva tudi izhaja, pokažeš, kako ga ceniš in koliko ti pomeni pogovor z njim. Uradno in pravilno se tej na koncu močno amorfni in neprivlačni snovi reče žvečilni gumi, osebi, ki žveči, pa žvečilec. Kolikor vem, se mišici, ki je pri tej, eni od bolj razširjenih, kreativnih in ustvarjalnih človekovih aktivnosti, operaciji najbolj dejavna, pravi žvekalka, organom za žvečenje, ki bi naj po zaslugi žvečilk človeštvu ohranili lep in bleščeč nasmeh, pa žvečila ali po domače in v glavnem kar zobje. Žvečka, je druga jezikovno pravilna možnost, osebno pa bi tvarino glede na njen končni videz in izjemne užitke, ki jih nudi, imenoval s starinskim izrazom žveček. Žal to ne gre, kajti beseda je opredeljevala in še vedno pomeni tobak, katerega so začeli žvečiti namesto dobre domače smole ali satja z medom in čebeljim voskom vred, in so ga nekoč po domače imenovali "štangovc”, ga po domače in veselo žvečili ter še bolj po domače in veselo pljuvali v nalašč za to všečno dejanje izmišljene in narejene pljuvalnike. Če se zdaj vrnem k žvečkam, ki so po zaslugi Amerike, športnikov, industrije, zaslužkov in propagande postale nujen rekvizit vsakega uspešnega moškega in le za kanček manj uspešne ženske, moram najprej priznati, da sem strašansko zadovoljen, ko pri ogle- du podplatov svojih čevljev ali športnih copat kar pogostoma odkrijem dobitek, ki se je nekje na poti od tam do tod, lahko seveda tudi obratno - torej od tod do tam in nazaj, kvalitetno prilepil in zdaj vztraja ter se šele resnemu posegu s kakšno dovolj močno palčko ali primernim žebljem pusti odstraniti z mesta, kjer mu ni mesto. Kar smilijo se mi s kulturo prežeti osebki sodobne civilizacije, ki so ta sodobni žveček nekje izgubili ali pa jim je preprosto sam od sebe ušel iz ust ter ga zdaj pogrešajo in iščejo. Še boljša in bolj dušo ter srce zadovoljujoča in pomirjevalna za živčke je kombinacija novih ali najboljših hlač, klopi v parku in premeteno odložene žvečke, katero nato prejemnik z veseljem in zanosom nosi skozi mesto in skozi čas. Pri odstranjevanju nove pridobitve na hlačah, izjemoma je lahko tudi na kakšnem drugem delu oblačila, človeku celo tisti tako propagirani prebrisani način pranja ne more kaj prida pomagati. Seveda pa nam ljubitelji žvečenja znajo pripraviti s svojimi estetskimi izdelki tudi druga nepričakovana in prijetna presenečenja na vseh, praviloma nepričakovanih, koncih in krajih. Vse od spodnjih površin klopi, pisalnih in jedilnih miz, okvirov oken in vrat, ograj, krožnikov, krožničkov in skodelic, ostankov solate ali kakršnihkoli ostankov kosila ali večerje jim lahko posluži za odlagalno površino njihovega izdelka. Celo namesto tesnila, ki ga pač strokovnjak nove šole “samo da zdrži, dokler mojster ne pokasira”, sem ga že našel. Pravzaprav moram iskreno priznati, da temeljito prežvečenega in umetelno oblikovanega žvečilnega gumija nisem odkril le še v knjigi in slovečem McDonald’sovem “to ali ono burgerju”. Najbrž zato, ker največji in najbolj civilizirani ljubitelji žvečilk praviloma niso v enaki meri ljubitelji knjig, v McDonald’sovih mojstrovinah pa zato, ker jaz nisem ljubitelj teh kulinaričnih vrhuncev. Dajgmah ■v POIŠČITE SE V P Nagradna igra: Od številke do številke Prepiha smo skrbeli in objavljali slike naših naključno izbranih bralcev. Tudi danes objavljamo fotografijo z ene od prireditev. Če se bo deklica našla in prepoznala na sliki, jo v zlatarstvu in urarstvu Stanka Planinšca v slovenjegraški Katici za nagrado čakajo zlati uhani. Pogoj je, da se deklica s Prepihom oglasi v zlatarstvu in gospod Stanko ji bo nagrado osebno izročil. V zlatarstvu in urarstvu Planinšec pa so že sedaj bogato založeni z urami svetovnih znamk in z zlatim nakitom, ki je lepo darilo tudi za letošnjo veliko noč. “Teta kobila, daj mi, prosim, malo mleka, na VURS-u pravijo, da ima moja mamica kloramfenikol v svojem mleku.” Natrosil iih ie • Le nezreli dokazujejo zrelost z nezrelostmi. • V miru so heroji ljudje, ki bi bili v vojni strahopetci. • Glasnost ubija, tišina mori. • Slab izdelek dobro reklamo išče. • Ne bog, človek je naredil hudiča. RAZPRODANI LIST Letošnji pustni časopis Kurent, ki ga izdaja Kulturno društvo Stari trg, je bil popolnoma razprodan. Zvedelo se je, da so nekateri občani pokupili več izvodov zato, da jih ne bi drugi prepoznali v vicih in zgodbah, drugi pa zato, ker so se samovšečno prepoznali na dobrih karikaturah Jožeta Aberška. Ob letošnjem pustu je bilo veselo po vsej Koroški. Pustnemu rajanju se niso mogli odpovedati niti v obeh Mercatorjevih centrih, v Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem. V obeh je bila množica pustnih mask, predvsem pa - na veselje otrok -veliko okusnih pustnih krofov... prepih PREPIH NOV PROFIL tel : (02) 82 18 830 fax: (02)82 18 831 gsm: 041 690 735 gsm: 041 321 252 BRUNARICA 6.00x5.00m A.WI TLORIS PRITLIČJA M 1:125 SPALNICA TLORIS PRITLIČJA M 1:125 ZIP Center Hiška za vaš vikend PRITLIČJE 28m2 MANSARDA 22m2 POVRŠINA SKUPAJ 48m2 NAKLON STREHE 40° ZIP Center d.o.a LESARSTVO Koroška cesta 14 2390 RAVNE NA KOROŠKEM tel 02 8706674, 041 712 749 5 > Oi^! prepih _________________________________PREPIH AKTUALNO ! • tečaj ličenja • tečaj slikanja na svilo in izdelave beneških mask • seminar osnov računalništva • program “poslovne odličnosti” - skupaj z agencijo Žarek Velenje PRIJAVE sprejemamo na sedežu Ljudske univerze Ravne na Koroškem, Prežihova 24, telefon 02/82 15 073 do 8. marca 2003. e-pošta: lu-ravne@siol.net http://www.lu-ravne.si STANOVANJSKO POD JET IE d.O-O- RAVNE NA KOROŠKEM Ob Suhi 19, Ravne na Koroškem, tel. 02/822 39 51 Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu Ob Suhi 19, Ravne na Koroškem. VEMO, DA SMO KONKURENČNI NA CELEM OBMOČJU NAŠEGA UPRAVLJANJA. - TU SMO - ZA VAS ! ZAVRTELI SMO SE NA 10. KOROŠKEM PLESU Piše: Renata Picej Koroški ples je tudi ELEGANCA... DRUŽENJE PRIJATELJEV IN ZNANCEV... ZASTOPANJE INTERESOV DOMAČEGA KRAJA... KLUB KOROŠCEV LJUBLJANA je 8. marca priredil svoj tradicionalni “Koroški ples”. Tudi letošnji, jubilejni - že deseti KOROŠKI VEČER S PLESOM, ki v slovenski prestolnici že dolgo odmeva kot eno najbolj zaželenih srečanj, seje odvrtel v ljubljanskem hotelu Slon Best Western. Prireditev, ki predstavlja vrh družabnega življenja kluba, ki sicer šteje 400 članov, in je bila na začetku zamišljena zgolj kot druženje in zabava, je v vseh teh letih prerasla v družabni dogodek, ki je ideji o zabavi dodala še promocijo Koroške v Ljubljani in opcijo napletanja vezi ali novodobnega lobiranja. Letošnji koroški ples je bil pisan kalejdoskop, sestavljen iz drobca kulture, ščepca kulinarike in mnogo zabave. Gostje večera so tako kot vedno tudi tokrat prišli s slovenske in avstrijske Koroške. Avstrijsko stran je zastopal Ansambel Korenika iz Šmihela pri Pliberku, slovensko Koroško pa Oktet TRO iz Prevalj. Posebnost je predstavljal kulinaročni del večera, predvsem zaradi deserta, pripravljenega v slovenjgraški Poklicni gostinski šoli pod mentorstvom tamkajšnje učiteljice, Nade Rogina Klančnik. Za glas- beno kuliso in ples pa so poskrbeli prerojeni Fantje treh dolin. Koroški ples, ki je kot mavrični lok Korošcev in spominja na dom, otroštvo, študij, tradicijo in življenjsko dediščino, je svojevrstni komunikacijski kanal med Koroško z Ljubljano, zato je udeležba gostov s Koroške toliko bolj zaželena. Mestna občina Slovenj Gradec, Turistično društvo mesta glasnika miru in ravnatelj slovenjgraške Poklicne gostinske in lesarske šole pa so svojo vlogo pri promociji Koroške v slovenskem glavnem mestu v polni meri že dojeli in izkoristili. PREPIH reportaža ____________ Foto Safari na Krasu Hrastoveljska cerkev z obzidjem in vinogradom Pri prelistavanju fotografij mi spomin velikokrat zaide v lanski oktober, ko sem se kot dolgoletni ljubitelj fotografije udeležil foto safarija - pa ne v Afriki, da me ne bo kdo imel za ne vem kakšnega zahodnjašega bogatuna - temveč na Krasu. V ilustracijo naj povem, da je to lepo in zanimivo akcijo organiziral časopis Nedeljski za svoje bralce, in sicer pod nazivom: “Prvič, in morda ne zadnjič!’’. Moram povedati, da sem bil kar vesel, da sem bil izbran med štiri kandidate za ta safari in tudi srečen, daje bil drugi kandidat doma iz Velenja in me je peljal v Ljubljano. Med vožnjo sva kar malo poklepetala in tako mi je kolega razodel, da ob rednem delu študira računalništvo in da je obredel precejšen del Evrope. Uspele fotografije s potovanj rad pokaže prijateljem na klubskih Ali bo rotalo ? večerih. V našo prestolnico, ki seje rada drži megla, sva prispela pred osmo uro zjutraj. S kavico ali čajem ni bilo nič, saj ljubljanske oštarije odprejo svoja vrata šele ob deveti ali deseti uri dopoldne. Tako sva se pridružila druščini (novinarki ND in intruktorju Foto Asa), ob stavbi uredništva Nedeljskega dnevnika pa nas je že čakal kombi, da nas je popepljal Krasu naproti. Ker sem po navadi bolj skeptične narave, me je v turobnem vremenu nehote obhajala misel, da iz te moke ne bo kruha, saj je dneve pred tem dež pridno namakal slovensko deželico, pa tudi burjo so napovedali po radiu. Tam pri Postojni pa nas je, kot bi odpihnil meglo, dočakal lep sončen dan. Pozdravila nas je Kraška pokrajina, ki seje že odela v škrlatno rdeč jesenski navdih. Odločili smo Muta: RAZSTAVLJA SIMON RUTNIK V lepem ambientu knjižnice na Muti so 7. marca odprli razstavo domačina, po svoje tudi kulturniškega posebneža, kiparja, bolj rezbarja in slikarja, Simona Rutnika. Na prvih razstavah ga srečamo leta 1980, ko z izoblikovanimi formami že odločno nakazuje prihod novega mojstra med koroške likovne ustvarjalce. Spretnost se neverjetno hitro izboljšuje in danes tudi najbolj kritični ocenjevalci Rutnika uvrščajo med kiparje samouke, ki jih dleto in nož kar najbolje ubogata. Celo več, les pod njegovimi rokami danes zaživi, obrazi dobivajo tudi izrazne gubice, oblačila zaplapolajo v lesu, izrazi govorijo o občutkih, kar dihajo. Pretežna tematika njegovega rezbarjenja je večinoma razpeta med skulpturami križanih, angelov, pa tudi povsem realne vsebine in predstavitve iz vsakdanjega življenja mu niso tuje. Vsekakor širok razpon likovnega pristopa, katerega material je skoraj vedno les. Slike na platno pa so njegova noviteta zadnjih let. Za kulturniški uvod v lep večer so poskrbeli učenci Glasbene šole Muta. Knjižnica pa se na ta način vključuje v bogatenje, v bolj pestro kulturno življenje v kraju, pa tudi dan žena je sovpadal k lepemu dogodku. k. vaiti se za šest postankov in Hrastoveljska cerkev z obzidjem, znana po freski mrtvaški ples je bila prva postaja. Tu pa so nam zelo prav prišli nasveti našega foto inštruktorja, ki je nizal nasvete in odgovarjali na razna vprašanja. Naslednji postanek smo dogovorili za Tomaj, kjer je impresivno posneti stopnišče z dvema stebroma, a je prava uganka posneti zvonik v pravih vertikalah. Mnogim fotografom se je dogajalo, da so na fotografiji ugledali zvonik poševno. Mi smo ga poskušali pravilno ujeti s fotografiranjem od spodaj navzgor. Tretji postanek smo napravili v Kobdilju, kjer smo fotografirali tkim. Spahnjence -dimnike, prizidane k hišam, kar je posebnost kraških domačij. Nedaleč od železniške postaje Štanjel pa smo se napotili na vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne, na katerem je označenih le še nekaj grobov v nemščini. Za krajši čas smo se ustavili tudi v vinski kleti. Čeprav nam skrivnosti kletarjenja in cene kletar ni hotel razodeti, nas je v prostorni kleti pogostil s svojo Kraško penino. Zadnji postanek smo napravili v Štanjelu na Krasu, mestu na hribu, od koder je lep razgled po kraških vaseh, ki se kot majhna piščeta stiskajo okrog svojih cerkva. Fotografirali smo, kar je bilo komu všeč, pa tudi čas je kar hitro mineval in želodčki so se pričeli oglašati. Zato smo se napotili v gostišče Zora, kjer smo se ob izdatni malici tudi dodobra spoznali med seboj in se odločili, da se kmalu spet snidemo. Pri podjetju Foto As so nam razvili posnete filme in fotografije, ob katerih smo spoznavali svoje uspehe ali napake. Skratka, zadovoljen s safarijem sem si pridobil tudi nove izkušnje. Karlo Krevh Uporabna naprava RAZISKOVANJE MUZEJSKEGA GRADIVA Na to temo se je Koroški muzej lani udeležil seminarja o uporabi rentgenske flu-orescence pri analizi muzejskega gradiva, ki sta ga organizirala Društvo restavratorjev Slovenije - DRS in Narodni muzej Slovenije -NMS. Teoretični del o osnovah metode in predstavitve izdelave obstoječe naprave za potrebe restavratorstva je predstavil dr. Peter Kump z inštituta Jožef Štefan (IJS). Praktični del pa je potekal v NMS pod vodstvom vodje konservatorsko-restavra-torskega oddelka NMS univ. dipl.ing. Zorana Miliča. Analiza in raziskava materiala nam v veliki meri narekuje postopek restavriranja. Predvsem je pomembna za arheološke predmete, ki so po večini korodirani in prevlečeni z oksidi in zemeljskimi substancami in zaradi tega vizualno težje določljivi.Tak predmet je treba pred restavriranjem še natančneje raziskati. Medeninasti in bronasti predmeti so bili velikokrat prevlečeni z drugimi kovinami. Na primer pri železnih predmetih, ki so bili srebreni, je ta plast ponavadi zelo krhka in poškodovana in vizualno težje določljiva, pa čeprav je glede na plemenitost bolj obstojna. Pri srebrenih železnih predmetih, srebrno plast “mehansko” odluščijo železovi oksidi, ki nastajajo pod njo na površini železnega jedra. Z XRF EDS metodo je prisotnost ostankov srebrne plasti možno določiti in v tem primeru se odločimo za naravo konserva-torsko-restavratorskih postopkov. Predmet očistimo samo do srebrne plasti, v primeru neustrezne analize in presoje bi ga lahko poškodovali. Namen metode je ugotoviti vrsto snovi, določimo lahko tudi čistost zlata in srebra. Ugotovimo lahko, čemu je predmet služil ali pa je imel samo kultni pomen. Sestava kovancev nam pove o “prestižnosti" družbe, v kateri so se uporabljali. Z metodo lahko ugotovimo način izdelave predmeta in tudi namen uporabe. V redkih primerih, ko je možno in dovoljeno destruktivno poseči v predmet pa se metoda zelo učinkovito povezuje z metalografskimi analizami in raziskavami. Z XRF metodo lahko dokažemo avtentičnost predmeta . Dobre strani metode so njena neporušnost, kar pomeni, da v predmet ne posegamo in ne rabimo predhodno pripravljenega vzorca. Metoda je enostavna in hitra, določamo pa lahko vse elemente, ki jih naprava vidi hkrati. Predvsem pa je naprava mobilna in s prenosnim računalnikom uporabna na terenu. Vanja Ferk Grampovčan Razgledi: V HRIBIH SE DANI V januarju tega leta je izšla knjiga V hribih se dani. Avtor, Miha Lotrič, navdušen planinec in prijeten pripovedovalec, je v njej opisal spomine na osvajanje planin in gora. V hribe je hodil žod malih nog’, najprej na bližnje po Gorenjski, kjer mu je tekla zibelka, pozneje se je lotil planin po Koroški, kjer sicer živi. Planinske poti so z leti postajale vse daljše in zahtevnejše. Avtor, vedno bolj navdušen planinec je v prijetni družbi prehodil domala vse domače gore in se povzpel na nekaj najbolj znanih po Avstriji, Franciji, Italiji in Švici. Tako je vsebino knjige razdelil na dva dela: V domačih gorah in Po tujih gorah. V prvem delu opisuje planinske poti po naših hribih in gorah. Med njimi so opisane prve planinske izkušnje, ko je začel hoditi v hribe brez opreme, brez nekega znanja, le z željo, osvajati hribe po znanih in neznanih poteh, se veseliti vzponov v družbi vrstnikov, videti lepote jutra in večera v hribih, doživeti razgled z vrhov, ki jih je sicer gledal iz dolin. Z leti mu je planinarjenje postalo potreba in sprostitev v družbi družine in prijateljev. Skupaj so doživljali planinski svet in si v njem nabirali moči za svoj vsakdan. Naj naštejem le nekaj najbolj znanih podvigov: Ratitovec, večkrat na Triglav, Begunjščica, Stol, Uršlja gora, Raduha, Peca, Kamniške in Savinjske Alpe, Julijci... V tujini so obiskali Veliki Klek ali Grossglockner, Mont Blanc, Monte Rosa... Včasih se je zgodilo, da se je družba obrnila, ker je bilo nevarno ali je grozilo slabo vreme. To je seveda stvar trezne presoje in v določenih okoliščinah pametna odločitev. V pripovedih pa ne gre le za osvojene gore, zapisi so polni praktičnih izkušenj in so dobra orientacija planincem, ki se podajajo na te poti. Nanje se v glavnem nameniš, ko ti to dovoljuje čas, ne pa vedno takrat, ko je vreme najugodnejše. Zato se pojavljajo mnoge nepredvidene okoliščine, ki so lahko usodne: nevihte v gorah, tema, nenadelane poti, zdrsi, nevarno prečenje ledenikov, prezahtevna tura, izčrpanost... Iznajdljivost, 'zdrava pamet’, hitre in pravilne odločitve so večkrat življenjsko pomembne. O vsem tem je v knjigi obilo znanja, ki ga lahko s pridom uporabi bodoči pohodnik ali planinec. V tujih gorah je bilo našim planincem še nekoliko težje. Slaba oprema, malo denarja, (zato) neprijazni vodniki in oskrbniki koč in še kaj, so našim planincem nekoliko 'poživili' planinska doživetja. Vse zgode in nezgode doma in drugod so namreč v druščini vzbudile duhovičenje, kije na sploh odlika knjige. Kjer se jim je kaj zapletlo, so stresali vesele in duhovite na račun samih sebe ali drug o drugem ali na račun tistih, ki jim zaradi tega ali onega razloga niso hoteli pomagati. Pogosto so opisana vesela doživetja med planinci, ki so se slučajno znašli ob istem kraju na istem mestu. V tujini je bil razlog za smeh največkrat polomljena nemščina, po potrebi pomešana z italijanščino, začinjena s kako koroško besedo... Prisiljeni so bili komunicirati z domačini, če so hoteli kam priti ali so kaj potrebovali. A kakor koli - vedno so se prebili skozi težavo in jo veselo mahnili naprej ali nazaj, kar so pač takrat načrtovali. Knjiga V hribih se dani nam odkriva Lotričevo navdušenje za planinarjenje, o čemer nam iz lastnih izkušenj posreduje veliko znanja. Prijetno nas popelje v svet domačih in tujih gora. Beseda mu teče gladko, pripoveduje domiselno. Knjiga ponuja lahkotno, prijetno branje. Predstavitev knjige bo - kot se za tako literaturo spodobi - 8. junija 2003, ob 11. uri na Uršlji gori. Marta Repanšek razgledi PREPIH v Studentarije Hotel sem ujeti sonce S koledarsko pomladjo so prišle “zgodje-pomladne" temperature, kot so se politično izražali v vremenski napovedi. Med študenti so se temperature dvignile do vrelišča s številnimi protivojnimi demonstracijami, v katere so se vključevale mnoge organizacije in zveze mladih intelektualcev. Poleg tega je bila odstavljena stara študentska uprava ŠOU v Ljubljani na čelu z Matjažem Titanom. Ekipa novih starih podsekretarjev, ki jih vodi Jernej Jeraj, se bo borila "za večjo prepoznavnost in manjšo skorumiranost’’ študentske organizacije. Kaj nismo tega že nekje slišali? Na Koroškem je skušalo bru-covanje Kluba Koroških študentov spet postati tisto, kar je nekoč že bilo. Ne napi-janje množic, temveč iskreno druženje z željo po izbranosti (samo) študentov. Prvo pomladno sonce je torej spodbudilo ves slovenski študentski živež k “miganju”. Kljub rošadam na ŠOUu so pripravili mesec kulture. Marec tradicionalno skuša po dolgi zimi prebuditi zaspane študentske glave in unesti vanje prepih ob ogledovanju in preizkušanju umetniških stvaritev mladih ustvarjalcev. Kar je obenem izvrstna priložnost in nujen ŠOUov vložek k večji prepoznavnosti in uveljavljenosti slednjih. Koliko so prireditve v resnici obiskane, koliko študentov v Ljubljani sploh ve, da je marec mesec kulture, je druga stvar. Veliko bolj znano in kontroverzno je, da se bodo s prvim aprilom (v času pisanja je ta datum še v prihodnosti) podražili študentski boni. Država še vedno zagotavlja določeno višino subvencije (nekaj manj kot 600 tolarjev), v zadnjih dveh letih, kolikor je preteklo od podpisa pogodb s ponudniki subvencionirane prehrane, pa so se cene povprečnega menija dodobra zvišale. Tako v Ljubljani s strahom pričakujemo vrtoglave vsote, saj so cene bonov v primerjavi z Mariborom že sedaj za kako četrtino do tretjino višje. Poleg ŠOUa so marca migali tudi mirovniki. Slovenski študentje so se zavzeli za mirno reštev spora v Iraku. Seveda je šlo za simbolično dejanje, ki vsaj študentarijo postavlja ob bok razvitemu svetu z lastnim mišljenjem. Če kaj takega sploh obstaja. Študentje so bili tudi med prvimi, ki so nestrinjanje z napadom na Irak pokazali z mirnim srečanjem pred ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani že v jutranjih urah usodnega dne. Da ne omenimo tedna Čuj ti, mir mi dej! v organizaciji kluba mariborskih študentov, kjer so se ves teden vrteli filmi z vojno vsebino in odvijale glasbene in druge spremljevalne dejavnosti. Demonstrirali so študenti tudi pred parlamentom, vendar ne zaradi vojne. Spet kot že tolikokrat so se stanovalci študentskih domov v Ljubljani upravičeno pritoževali nad stanovanjskimi razmerami. Obljubam ne verjame več nihče. Tako kot nihče več ne trzne ob misli, da je nova študentska uprava v Ljubljani enaka tisti prejšnji, le predsednik je drugi. Podajanje stolčkov je očitno že sprejeta praksa. Zato se tudi za kandidiranje v študentskih odbore na Filozofski fakulteti odločajo le tisti, ki jim je spodletelo na volit- Piše: Mojca Erjavec vah v študentske svetih. In obratno. Ljudje, ki živijo resnično življenje, se ne ukvarjajo s takimi abstraktnostmi. Ker morajo študirati za izpite, delati prej študenta, da lahko plačajo naslednji najemnino. In o čem drugem sploh ne razmišljajo. Proti temu se bori tridnevna delavnica, ki jo v dneh od 11. do 13. aprila organizira Theodor Heuss Kolleg iz Nemčije. Nevladna organizacija se financira s humanitarnim prispevkom fondacije družbe Bosch, njen temeljni namen pa je razširjanje demokratičnega načina mišljenja v države Vzhodne in Južne Evrope. V Sloveniji bo tema srečanja jezik, kot povod za reakcije pri ljudeh. Kako reagiram na jezik, ki ga ti govoriš - sem zadržan, sovražen, vljudno hladen ali popolnoma navdušen? Z vključitvijo v večnacionalne in večjezične povezave ima Slovenija čudovito možnost, da se jezikovno osiromaši. Ali obratno, kje so meje našega prilagajanja na drug jezik v svoji državi? Taka in podobna spraševanja bodo obogatila pomladni konec tedna v naši regiji, kjer bo seminar izveden. Prijave so še možne, več informacij na www.theodor-heuss-kolleg.de/projekte . Kar nas pripelje do zaključka, da je treba zimske plašče definitivno pospraviti in se odpreti za toplejši veter. Četudi je včasih vroč. Kot sonce, ki ga je hotel ujeti deček. Opekel se je, a se ob tem nekaj novega naučil. Ni nujno, da je vsaka polomija polom. Pa srečno! Gorza promovira ZM Aleš Gorza je bil z doseženim 4. mestom v veleslalomski preizkušnji na svetovnem prvenstvu v St. Morizu nedvomno naš junak dneva, saj izenačil tretji najboljši veleslalomski dosežek slovenske moške reprezentance na največjih tekmovanjih, 4. mesto Bojana Križaja iz Lake Placida. Slovenci se zaradi uspehov naših smučarskih asov še zmeraj radi prištevamo med smučarske narode. Tudi zato smo bili Aleševega uspeha iskreno veseli. Korošci smo se poleg tega veselili še zaradi dejstva, da je simpatični 22 letni Črnjan “naše gore list”. V Zavarovalnici Maribor - Poslovni enoti Slovenj Gradec pa so se z njim tik pred odhodom v St. Moritz dogovorili za sklenitev nezgodnega zavarovanja. Zavaro- valno premijo so, upajoč na Alešev dober rezultat in učinkovito promocijo imena ZM na svetovnem prvenstvu, poravnali iz svojih sponzorskih sredstev. Aleš Gorza je ime Zavarovalnice Maribor korektno in v skladu z dogovorom tudi promoviral. Z modro zelenim logotipom ZM se je po svojem velikem veleslalomskem dosežku pojavil v vseh medijih. O nadaljnjem sodelovanju z Alešem se bodo še dogovarjali. Zavarovalnica Maribor d.d. želi Alešu Gorzi še veliko tako odličnih športnih dosežkov! -nč KAJ JE ČLOVEK? Eseji o veri - nova knjiga Vinka Ošlaka Pisatelj in publicist Vinko Ošlak je konec leta 2002 pri založbi Jezuitov v Dravljah pri Ljubljani izdal knjigo esejev o veri z naslovom “Kaj je človek? Kakšna korist je od njega?” Citat je povzet iz 18. poglavja Siraha (Sveto pismo Stare zaveze). Razen naslovne razprave vsebuje knjiga še štiri eseje o aktualnih vprašanjih krščanstva oziroma vere in govor z naslovom “Prešeren in Slomšek - formula slovenstva.” Rekli bi: Kaj ima knjiga o verskih vprašanjih opraviti s povprečnim bralcem? Naj jo berejo verniki, druge naj pusti pisec z njo pri miru. Pa ni čisto tako. Prvič ni Ošlak noben zagnan učitelj verouka, temveč razumnik s širokim znanjem, ki ga zanimajo vsa aktualna dogajanja v družbi, drugič pa ob vprašanja v zvezi s smislom življenja in z etiko (torej tudi z vero) prej ali slej zadene vsakdo od nas, a le malokdo jih razreši. Poglejmo besedila v kratkem prerezu. Sirah v razmislek ponudi predvsem nasprotje “Veliki Bog” - “Mali človek”, in nadaljuje: “Kaj je človek? Kakšna korist je od njega?” vendar Ošlak svoje razprave ni gradil na tej temi, ampak se je osredotočil predvsem na bogopodobnost človeka, ki ga ni mogoče poistovetiti z ničimer, kar človek sicer kot lastnost ali dejavnost sli vedenje ima. Avtor skuša človeka osvoboditi trajne obeleženos-ti, ki jo ljudje obesijo človeku zaradi posameznih lastnosti ali dejanj, saj človek vse to daleč presega. Tako je po piščevi tezi človek najprej človek in šele nato tudi pripadnik, udeleženec, storilec ipd. Drzna in na videz celo bogokletna je piščeva izpeljava, daje načelo koristnosti v bistvu načelo podrejenosti in služnosti. Bog ne more biti koristen, saj ni nad njim ničesar višjega, čemur bi služil, kar bi šele utemeljevalo koristnost Boga. Po površni teologiji Bog zahteva, da mu angel in človek služita, saj sta nižja od njega in ima torej od njiju korist. A če bi bilo tako, bi (po Ošlaku) bil Bog odvisno, ne pa suvereno bitje, odvisen Bog pa ni nikakršen Bog. (Presenetljivo veliko ljudi veruje prav v takega Boga). Človek je po svoji bogopodobnosti prevelik, da bi ostal na ravni koristnega. Zato tudi on, analogno Bogu, ki mu je podoben, ni koristen za nič ali za nikogar. “Bog človeka ni ustvaril z enakim namenom, kakor človek izdeluje svoje stvari, namreč, da bi bile za kaj koristne, da bi služile čemu drugemu in nazadnje človeku samemu. Pri človeku se veriga služenja ustavi. Človek služi samo še svojemu Stvarniku, a ta služba ni primerljiva z vsemi drugimi službami, saj Stvarnik ne išče koristi, ko je vendar ne potrebuje, kakor jo potrebuje človek.” (Povzetek na ovitku knjige.) V eseju “Kristjanovo upanje” Ošlak vidi, kako sodobni obupanec ob prižganem televizorju čaka sodnega dne. In mračne podobe se mu vrstijo naprej: tujost med starši in otroki, tri skušnjave našega časa: porabništvo, država kot nadomestilo za starše, permisivnost. V dirki za denar imajo starši vedno manj časa za otroke, zato otroci postajajo naši potencialni sovražniki. Koroške razglednice Piše: Tone Sušnik Dr. Petek (1885-1965) Dr. Petek, zdravnik v Velikovcu, je bil za preproste ljudi pojem dobrega človeka in požrtvovalnega zdravnika. Kot slovenski in intelektualec je zašel v politiko. Duhovniki in zdravniki: eni in drugi so bili finančno neodvisni. Zdravnik je bil težje, ker ni imel tolike zaslombe v ljudeh. Dr. Petku je to manjkalo. Pa še nekaj je bilo. Ne da bi bil nasprotnik vere, tudi ne cerkve, je prišel navzkriž z vrhovi cerkve. Bil je ozkosrčen zakon, da je vse, ki so bili na levo, kot seje temu reklo, že zaznamovali in je prišlo tako daleč, da so nekatere eksko- munucirali iz cerkve. Tako, kratko in malo tako! In dr. Petek je bil med njimi. Njegov stric Franc Petek pa je bil župnik v Grebinju - takrat še slovenski fari, potem pa komendator na Komendi na Reberci, rojen pri "Patku”, v Stari vasi v šentliški fari pri Ženeku leta 1849. Po svoje je menda kar rad podpiral brihtnega nečaka. Ta temni cerkveni oblak je pomalem splahnel in dr. Petka so mirno cerkveno pokopali. V očetovem stanovanju živi hčerka dr. Ana Petek, profesorica na državni gimnaziji za Slovence - njen brat, dvojček, zdravnik je že umrl - profesor Janko Messner mu je napisal sonet v slovo. Tudi njegova hči Danica, zdravnica je že mlada umrla. Zdaj počivajo na šentruperskem pokopališču. Rešitev je v vzgoji iz ljubezni, pri čemer je Bog prvi in zadnji vzgojitelj. Zlo ni konkurenčno dobremu, to je vodilna misel krščanskega optimizma. Esej “Kultura srca” ponudi te postopke za kultiviranje: vživljanje namesto konfrontacije, sodelovanje namesto upora, odpuščanje namesto obsojanja, humor namesto jeze, prošnja namesto zahteve in tako naprej do - velikodušnost namesto ozkosti. Besedilo “Živeti krščanstvo" ugotavlja, da danes na svetu prevladuje verska ravnodušnost, kvečjemu še zaničujoč odnos do resnice, ki jo izpoveduje vera. Naš čas je naklonjen niveliranju. Če bi ateist in vernik poskusila najti stične točke (ne razlik), Ošlak verjame, da bi se mogla sporazumeti za geslo: “Delaj dobro, izogibaj se zla.” Lestvico vrednot, ki je pri kristjanu nasprotna lestvici svetnega človeka, si je treba prebrati v knjigi. Aktualno dilemo razišče esej "Vstajenje mrtvih in nihilizem". Raziskave javnega mnenja kažejo, da večina ljudi veruje v nekakšno “višjo moč”, odklanja pa vero v vstajenje mrtvih in večno življenje na drugem svetu. To temo je težko zaključiti drugače, kakor: dosledni nihilizem se konča bodisi s samomorom ali pa z novim upanjem, ki mu sledi vera. V svoji knjigi Ošlak ni kritičen samo do ateistov, ampak prav tako do vernikov. Marjan Kolar Ana je vzela k sebi snaho in složno živita. Dr. Ana Petek še vedno sledi političnim dogajanjem Slovencev na Koroškem, nikakor pa ni bila nikoli kak političen, strankarski človek, že po stroki ne, saj je biolog in kemik. Že je osemdeseta leta prekoračila. Rojena je bila leta 1919. Ve pa za mnoge šikane, ki jih je moral preživljati oče. Njo so zaradi velike strokovnosti in pedagoške pravičnosti cenili celo nemškutarski starši. Blaga in pravična gospa. V salonu ima slike svojih umrlih, pa veliko rož, prav vseh vrst. Pacientov ni, čakalnica je prazna. Kdaj se bo oglasil glas “slehernika”? Res pa je, da “štrajca” ni več. Oče je umrl star 80 let. literatura PISMA RAZUZDANCEV Pisma sem našel v mokrem smetnjaku. Ne vem, ali jih je kdo vrgel stran ali izgubil Nečitljive besede sem dodal, mesta, kjer so manjkali stavki, pustil prazna... Prvo: Na smrt in življenje razklan večer. Tišina nabita s pričakovanjem, misli si žele ritma, oči hočejo temo... Vprašam se, od kod ta hlad in te neizrečene besede ljudi, kaj je to, kar dajem in kaj ne dajem?! Uslužnost, ki je prikrita nemoč odkritosti, raztrgano hladni pogovori, zamahi, ki si jih nekdo želi, sam pa jih niti ne čutim! (Sledi prečrtan stavek.) Ne dajanje tega, kar jemljem, prazno zadovoljstvo cinizma in vse to vpeto v mirnost monotonih dni! (Zbledel stavek.) Pa pogovor, ki vse to spremeni, lomi, črta, ne da bi izbiral, nasploh nered, urejen na svoj način! Jok prinese olajšanje, stotero laži stke portret in ničev strah ustvari neizbežno smrt! Kako naj vse to ostane in postane življenje? Da, prijatelj, nocoj sem razklan. Drugo: Drobci vsakdanjosti, ki jih nočemo čutiti, oblikujejo skrajnost naše vztrajnosti - ostati tu. Neopazno... Pokrpane preobleke, v katerih smo lahko -oni, dvigujejo pogubne misli v naročje znanih tujcev. Neponovljivo... Ostra ošabnost, ki verjame v pravičnost, daje pogum nedoločljivi oblasti. Za vedno? Nedoločljiva senca, nerazumljiv šepet, pogled kot praznina. Pogrešam te! Neopazno? Neponovljivo? Ne. Tudi jaz, ti ne bi verjel. (Prečrtano.) Vztrajamo, ker ne vemo, kaj je tam. Prilagajamo se in ostajamo v mejah znosnosti. Verjamemo si, da pamet vzdrži. Laži postanejo prikrojena resnica in resnica pogled skozi... Tako je, dokler odločamo mi. In tem besedam si verjela? Tretje: Boleče iskanje tvoje veličine postaja temna ječa, ki posamezne udarce gnete v brezup. Možnost, da obstanem, je vtkana v najkrhkejši občutek, skrit ušesu in očem. Nikjer ničesar. Samo še spomini, upanje in strah. Sanje začnejo boleti, ljudi je preveč, prostor ni pravi!!! I n me vprašaš: Ali ni to eno izmed zavajanj, zaradi katerih prestopaš prag in si na tak način vse samo odobriš? Ali nisi le eden izmed zvodnikov, ki ne pusti izbire? Kdo sploh si - ste? Tebe ni. Ti si le mozaik, ki je grozen kot celota! Spomnim se posameznih delov, ki so me ali navduševali ali silili v razmislek. Ob nekaterih sem lahko jokala in se smejala obenem. (Prečrtano.) Ti mi še danes pomenijo največ. Najbrž zato, ker niso spadali k drugim in drugih niso potrebovali, da bi lahko bili popolni. Še danes mi pačijo predstavo o tebi. Bili pa so tudi takšni, ki so, kadar so bili izvzeti, rezali mojo dušo na pol. Pol duše je razumelo tiranijo tvojega bistva, ki je takrat bruhala na dan, ostala polovica pa je trepetala pred razliko, pred tem, kdo si, kaj bi rad bil, in tem, kaj postajaš. In te nedoločljivosti, kaj in ali sploh kaj boš postal, tega se bojim. Še bolj se bojim tega, da ne boš nikoli določljiva gmota, temveč nekdo, ki mu je tuje posvetiti se čutnemu in vidnemu. Tvoje zavajanje ima le en cilj - živeti nedoživeto. In tega ne znam, nočem... (Nečitljiv odstavek.) Ne znam ti odgovoriti, ker te ljubim! Četrto: Vlažna slušalka je bila tvoje roka, počena stena tvoje telo, izklesana preudarno in naenkrat. Sopara je ubijala, v slušalki so drhteli zadnji kriki. Svet podob izginja. Vem, da boš molila k vstajenju ter se obenem prepričevala, da je tako najbolje. Da, zate. Zame pa je to še zadnja pot, ki vodi drugam. (Zbledelo.) Iščem, ne vedoč, kako najti to pot. (Neberljivo.) Kaj, sam?! (Manjka.) Bog s teboj in vztrajno moli! Da, zame, ki sem hotel in imel in nisem znal zadržati. (Prečrtano.) Zato ne molim, temveč verjamem, da je res le nekaj in več kakor polovica laž, obenem pa zavidam tistim, ki jih molitev pomirja, vera prepriča in znajo verjeti, da živijo brez PREPIH , verjamem pa, da jih ni napisal le eden. laži. Poskusi razumeti in mi verjeti, da je nekdanja resnica, današnja laž. In tako naprej - doklej... Peto: Če je življenje praznina, podarjena nam zato, da jo ne glede kako zapolnimo, se pri meni prazni. (Manjka.) Trenutki, ko čutim zadovoljstvo ob prihajajoči smrti, so pogosti, vendar razpoznavni le takrat, kadar sva z okolico eno. Brez moči, da te prepričam, da mislim iskreno, so obdobja, ko poskušam načrte spremeniti v beg, vse bolj komična in podobna izgovoru, ki ga ponuja čas. Takrat se ne znam spoprijeti s smrtjo, ne z življenjem in ne s teboj. Spopadem se s seboj, pogovarjam pa se preko pijače. In ko se zavedam samega sebe, vidim v tem preraščanju mene v sebe edini up. To so trenutki, ki se jih veselim. Ko bodo ti trenutki doživeti, izživeti, kako najti smisel za - živeti naprej ? (Zbledelo.) Smisel iskati v nesmislu!? (Zbledelo.) To ni življenje, to so spomini, ki so jih drugi živeli. Mogoče je to pot v nov čas, ki ga ne bomo nikoli dosegli. (Prečrtano.) Ko sva objeta, hočeva prav ta čas in ne drug drugega, kot si pred ljubljenjem zašepečeva na uho. Zakaj mi je kljub vsemu všeč ta tvoj lažni, živalski šepet? Šesto: Ne maram dni, ko se vame zažre samota in občutek, da ne spadam nikamor. Bogu hvala za dneve, ki pridejo zatem, dneve, ko zame ne obstaja ne ovira, ne lahka pot. Takrat zaživim in se vsega, kar me privlači, na živim. Težko je imeti ljudi rad. Še težje je, če jih sovražiš. Najenostavneje je iti mimo njih. Kak dan se mi zdi vse nerazumljivo in s tem neizvedljivo. Rečem si, to je to - človek ima pravila le zato, da dokazuje njihovo utemeljenost. Smisel pravil je v dokazovanju prava in ne v njenem obstoju. Enostavno, zmeda. In kako stvar uredim? (Prečrtano.) Že zdaj se veselim čage, kjer bodo pijača, PREPIH šport ples in ženske, seveda. In midva? Bova tam? Ti praviš, da ne. Sva potem v teh besedah? Za naju postaja beseda najpomembnejša. Trdiš, da je na koncu vedno tako?! (Zbledelo.) Trdim, da je to najlažja pot do vere, do konca. (Prečrtano.) Ne, ni je stvari, ki ne bi mogla biti drugačna, kot je. Zakaj te je tega strah, to je mogoča resnica... Kot je ta. Sva kot vulkan. Ves dan zadržujeva, da lahko zvečer neomejeno izbruhava vso nakopičeno strast... Pode reva vse dnevne norme zamorjenih spak... Različnost razbliniva s pohotnim dokazovanjem, da tiči vsa sreča v navadah... l/se dokler ne zaspi-va, prepričana, da je ves ta čas, kar sva bila in ves dan, kar bi morala biti, najin čas. Vidiva se nocoj... (Zbledelo.) Zakaj me na ta poseben večer nisi objela nekoliko drugače? Začel sem dvomiti, da bo poslej za naju vse drugače. Zame je bilo drugače. Za druge mi ni bilo mar in ti mi nisi pomenila vse. l/se sva postala midva. Hotel sem ujeti sanje, toda tvoje nerazumljive kretnje so me neprestano prebujale. Poln jeze sem poskusil ostati buden, zato sem govoril in govoril. Molčala si, zato sem govoril preveč, in ker sem govoril preveč, si molčala. Odgovor iščem tam, kjer se začne vprašanje. Sva se izogibala novim ranam? Sva bila preveč samostojna, da bi zmagala? Verjel sem, da sva boljša, in ti, da so slabši. Bila sva drugačna. (Prečrtano.) Nočem razmejevati na dobro in zlo, temveč ločevati razlike, da najdem enakost. (Prazen odstavek.) Zato ker poznam te besede, nisem drugačen. Sem dokaz, da smo si enaki. (Zbledelo.) Danes so za naju te misli brez pomena. Takrat sva bila smisel brez misli, danes misel brez smisla. Toda ne povsem. Še vedno imava izgovor: bili so močnejši. Preveč sva se skrivala za sanjami, se z njimi pomirjala... (Prazno.) Umrla bova, če ne bova nikogar naučila, da ni smisla brez strasti, in živela, če bodo v naju odkrili sami sebe. Op. uredništva: Pisma so se že pred časom našla v našem poštnem nabiralniku, a smo žal izgubili naslov pošiljatelja. Avtorja prosimo, da se nam javi, zaradi dogovora o objavi ostalih tekstov, prav tako vrednih objave. OK PREVALJE V PRVI LIGI Polna dvorana, izjemno vzdušje, kakovostna odbojka in domača zmaga. Tako lahko opišemo derbi 2. slovenske ženske odbojkarske lige med OK Prevalje in OK Fiat Prstec Ptuj. Varovanke trenerja Franja Ježa so pred domačimi navijači odpravile še zadnjo oviro na poti v prvo ligo. Še enkrat so dokazale, da so trenutno res najkvalitetnejša ekipa druge lige in napredovanje je več kot zasluženo. Ptujčanke na Prevaljah pač niso imeli možnosti. Naletele so na razigrano in predvsem boljšo ekipo, ki v zadnjih mesecih melje vse po vrsti. Prevaljčanke in trener Jež bi se lahko pred tekmo ukvarjale tudi z raznimi računicami. Navsezadnje bi se tudi v primeru poraza zagotovo uvrstile med najboljše. A Jež na razne igrice ne pristaja. Zahteva popolno angažiranost in športno borbo. Zahteva pa tudi borbenost pred navijači, ki jim bodo v prvi ligi prišli še kako prav. Navsezadnje je spodbuda s tribun vedno dobrodošla in poskrbi še za dodatno motiviranost igralk. Predsednik kluba Janez Dokl je bil nad razpletom več kot zadovoljen: “Seveda so bili prvi občutki prijetni. Cilji in pričakovanja niso merili proti prvi ligi in tako so se takoj pričele prepletati misli, dejstva in vprašanja, kako in kaj bo vse skupaj izgledalo. Dekletom moramo omogočiti igranje med najboljšimi in za vse nas bo zagotovo zahtevno.’’ “Menim, da se naše potreba po sredstvih ne bodo tako strašno povečale. Tudi sedaj je nekako šlo. Upam, da bomo zmogli, pričakujem pa, da bomo v prvi ligi uspešnejši pri zbiranju finančnih sredstev,” je nadaljeval Dokl, ki je še enkrat potrdil trditve trenerja Ježa, da zvenečih okrepitev ne bodo iskali. “V okolici ni igralk, ki bi jih lahko pripeljali kot velike okrepitve. Tujke pa ne pridejo v poštev, saj so z njimi povezani stroški. Prav tako ne bi bilo pošteno, da bi bile posameznice profesionalke, ostala naša dekleta pa ne.” Prevalje bo tako prvo ligo nogometa nadomestilo z prvo ligo ženske odbojke. V kolikor bo interes navijačev in sponzorjev vsaj približno takšen, ko v zlatih časih Korotana, se za dobre igre in tudi zmage OK Prevalj ni bati. (bt) PREPII koroški Časopis FUŽINAR METAL OBSTAL V POLFINALU Po odličnih igrah v prvem delu prvenstva so odbojkarji Fužinar Metala v končnici obstali v polfinalu. Po rednem delu prvenstva so bili varovanci trenerja Goloba takoj za Salonitom na drugem mestu in s tem odšli v zaključne boje sila samozavestno. V prvem krogu končnice, igralo se je na dve zmagi, so po pričakovanju izločili ekipo Šoštanja. Obe tekmi sta se končali z rezultatom 3:0. V polfinalu so za nasprotnika dobili ekipo Calcit Kamnika, ki so ga v rednem delu prvenstva dvakrat premagali s 3:1. Kamnik je v svojo korist odločili prve dve tekmi. Na Ravnah so zmagali s 3:1, enak rezultat so ponovili tudi na prvi domači tekmi. Ravenčanom je nekaj upanja vlila gladka zmaga s 3:0 na domačem parketu v tretji tekmi. Odločilno srečanje je bilo ponovno odigrano v gosteh. Fužinar je bil vseskozi v igri, a prva dva niza so v svojo korist odločili domačini. Tretji nižje pripadel Fužinarju, žal pa so železarji v četrtem ponovno klonili in Kamnik se je še tretjič zapored uvrstil v finale. Za naslov prvaka se bosta tako pomerila Calcit Kamnik in Maribor Stavbar IGM, ki je prav tako z rezultatom 3:1 nekoliko nepričakovano izločil prvouvrščeno ekipo iz rednega dela prvenstva, Salonit Anhovo. (bt) prepih PREPIH Oglasna flosarska tabla RIBJI TEDEN - od 25. do 30. marca Začela se bo sezona rib in tokrat bo za spremembo iz krušne peči dišalo po dobrih ribah. RIBJA FLOSARSKA GAUDA - Sobota, 29.marca Postrvi iz krušne peči, krompir v režlah, zelenjavne priloge, solata, sladica-žemerlpokrli, ... ZA VSE PRISOTNE BO MIHA KORITNIK ORGANIZIRAL TEČAJ V LOVLJENJU RIB. KOSILA PO 950 SIT-od 1. do 6. aprila V dobri domači kuhinji Vam bomo pripravili dnevni meni, juho, solato in sladico. APRILSKA FLOSARSKA GAUDA - Petek, 4.aprila Velika kmečka miza bo pogrnjena z dobrimi domačimi jedmi: goveja juha, obara, tinstano zelje, restana repica, kruhovi knedlni, svinjska pečenka in pečena krača iz krušne peči ... Vse na samopostrežen način ! Obiskale nas bodo Ubeliške kuharice (predstavitev knjige Libeliška kuharica). Pokušina črne in bele trente. CENA JE 2000 SIT IN VKLJUČUJE VSO JEDAČO NA KMEČKI MIZI, ZANIMIV ANIMACIJSKI IN GLASBENI PROGRAM. NAŠ PRETLAUZN - od 8. do 13. aprila Ob dobrih suhih in sveže kuhanih povojenih dobrotah Vam bomo postregli hleb sveže pečenega kruha iz flosar-ske krušne peči. GAUDA “PEKA KRUHA” - Sobota, 12.aprila Kako so pekle kruh naše babice? Spomnili se bomo na te dni in se pomerili v peki kruha, najlepši hlebček pa nagradili! Na Ob zanimivem programu se bodo mize pogrinjale s prekajeno kračo, pretlauznom in dobrimi grumpi. VSTOPNINE NI. JEDAČA PO NAROČILU. VSE IZ ENEGA PISKRA - od 15. do 20. aprila Golaž in pivo za samo 600 SIT. Prihaja čas, ko bo flosarija zopet zaživela in flosarji že imajo polne roke dela. V flosarskem hramu pa bo Vas in flosarje čakal dober golaž in dobro pivo za pogasitev žeje. Otvoritev flosarske sezone Otvoritev bo v soboto, 26.aprila. Z godbo, pevci, muzikanti, flosarskim programom, družabnimi igrami in zanimivimi gosti. Veselja in heca bo vse od IS.ure dalje Otvoritvena tradicionalna vožnja Iz Dravograda KDAJ ? V petek, 2.maja PROMOCISKA CENA s flosarsko malico, programom flosarjev in čudovito panoramsko vožnjo od Dravograda do Trbonj SAMO 2.500 SIT KAKO PRIDETE DO NAS ? DRAVOGRAD Flosarski hram in Koroški splavarji na Dravi Parkirišče pri splavih ! Trbonje MARIBOR VUZENICA INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel. (02) 87 20 206 ali GSM: (070) 402 531 Občina Dravograd Programe so podprli: Občina Vuzenica KOVAČIJA wn MUTA, d.o.o. Občina Muta Ribe Maribor Telefon: (02) 229 56 70 MESARIJA PREPIH vaš prepih Mladinkam Fužinarja tretje mesto 14. in 15. marca je v Novi Gorici potekalo ekipno državno prvenstvo v namiznem tenisu za mladinke. Prvenstva se je udeležilo osem najboljših ekip, ki so že pred tem prestale kvalifikacije, med njimi tudi mlada ekipa Fužinar Interdiskonta. Ravenska ekipa je nastopala z daleč naj- mlajšo zasedbo, v kateri so bile kar tri mlajše kadetinje. Kljub temu jim je uspela uvrstitev v finalni del tekmovanja. V finalu štirih ekip je Fužinar po pričakovanju s 4:1 klonil proti ekipi Semedele in Edigs Mengša. V boju za tretje mesto pa so igralke Fužinarja uspele s 4:0 premagati ekipo Mute in tako dosegle novo vidno uvrstitev. Naslov državnega prvaka je osvojila Semedela, druge so bile igralke iz Mengša. Za tretjeuvršeno ekipo v Sloveniji so nastopile: Zala Šetina, Ivana Zera, Manca Fajmut in Polona Župane. (bt) PRIJETNA SO TA NAŠA POTEPANJA Delo planinskih skupin na ravenskih osnovnih šolah v letu 2002 Na Peci Vodenje otrok v naravo je prijetna, a izjemno odgovorna naloga. A prijetna so ta naša potepanja, znamo opazovati lepote narave, znamo uživati in znamo prisluhniti pripovedim o zgodovinskih, naravnih in kulturnih zanimivostih. Na naših pohodih osvajamo temeljna znanja, ki so potrebna za varno hojo v gore. Tako spoznavamo odnos dobrega gornika do soljudi, do rastja, živali in kulturne dediščine okolja; se seznanjamo z najpomembnejšimi obdobji planinstva in oblikami planinske organizacije; v poglavitnih obrisih spoznavamo gorstva v Sloveniji, najpomembnejše vrhove, doline, prelaze...; doživljamo naravo v njeni prvobitnosti kot eno izmed temeljnih spodbud pohodništva; spoznavamo kamnine, rastline, živali; ugotavljamo, da se v gore ne hodi samo z nogami, temveč tudi razmišljamo o tem, kako to počnemo; vemo, da se je nevarnostim v gorah možno izogniti le z znanjem o njih; znamo pravilno opazovati vremenske pojave; se učimo, kako se znajti na neznanem terenu, kako najti pravo pot, smer vzpona; spoznavamo in se zavedamo, daje pravilna in ustrezna oprema osnovni pogoj za varno izvedbo ture... Tudi v lanskem letu smo preživeli veliko prijetnih uric na teh naših potepanjih po bližnji in daljni okolici.Opravili smo 12 pohodov, posameznega pohoda se je udeležilo od 12 do 35 mladih pohodnikov (vsega skupaj okrog S poti na Plešivško kopo 230 udeležencev). Prvi v letu je bil naš že tradicionalni spominski pohod k Sveti Neži. Četrtošolec Andraž ga takole opisuje: “Ker zelo rad hodim v hribe, sem se udeležil spominskega pohoda k Sveti Neži. Med potjo sem videl veliko zanimivih stvari. Nekateri so se med potjo kepali, jaz pa sem hodil zraven vodnika Viljema, s katerim sva se veselo pogovarjala. Mimogrede sem šel pozdravit tudi sorodnike. Pri Sveti Neži smo se okrepčali s toplim čajem. Gospod Alojz Pristavnik je imel kratek govor o partizanih, ki so umrli med drugo svetovno vojno. Vsi talci, ki so jih ustrelili, so bili domačini. Ker je na vrhu zelo pihalo, smo se na poti domov ustavili na bolj zavetnem in sončnem obrobju, kjer smo pomalicali in se posladkali z napolitankami. Povratek nazaj je bil živahen in zanimiv. Na Javorniku naju je z bratom že čakal oče. Pohod je trajal približno štiri ure. Rad se udeležujem pohodov po Mežiški dolini, saj imamo veliko lepih hribov. Na pohodih srečujem nove prijatelje, vedno zvem kaj novega in koristnega. Zelo rad sem v naravi, zato nestrpno pričakujem naslednji pohod." V januarju smo se povzpeli še na Uršljo goro, marca obiskali Volinjek in njegove “žal žene". Aprila smo se po delu Meškove poti odpravili na Gruberjev vrh in grizli kolena po neverjetni strmini, ker smo šli “kar počez". Maja smo se povzpeli tudi na Plešivško kopo in mimogrede stopili še do vrha naše Uršlje. Načrtovani junijski skupni izlet na Okrešelj je odpadel zaradi premalo prijavljenih, pa smo se podali na Peco, kjer nas je pošteno opeklo kar prevroče pomladno sonce. V mesecu juniju smo na naši koči na Naravskih ledinah pripravili razstavo likovnih in literarnih del, nagrajenih na natečaju "Preživimo prosti čas v hribih”, ki smo ga skupaj z OŠ Prežihovega Voranca ob 50-letnici PD Ravne poslali na vse šole v Mežiški dolini Po dolgih počitnicah je bil september za nas kar delaven. Že takoj v začetku meseca smo se povzpeli na Košenjak, ki smo ga izbrali za zamenjavo Bricnika in Kapunarja, ki ostajata naša dolgova. Nato smo se dobro pripravili za planinsko orientacijsko tekmovanje Koroške, katerega organizatorji smo bili in smo ga solidno izvedli na Naravskih ledinah. Oktobra smo z najmlajšimi odšli na Brinjevo goro. Oblačno jutro se je spremenilo v prekrasen sončen dan, pridružilo se nam je kar nekaj staršev. Dve ekipi sta se udeležili planinskega orientacijskega tekmovanja v Vuzenici, se solidno uvrstili in na žalost cel dan zmrzovali. Novembra smo se preko Žerjavelj in Floma podali do Naravskih ledin in kljub zelo strmi in spolzki poti preživeli prekrasen dan. V decembru pa smo bili na našem že tradicionalnem nočnem pohodu Čez goro k očetu. Naučili smo se veliko pomembnih stvari o varni hoji, o pravilni prehrani, o prvi pomoči, o nujnosti dobre opreme in kar je najpomembneje: znamo biti dobri prijatelji. Vsa pridobljena znanja bomo strnili na zaključku planinske šole v mesecu marcu, ko bomo dva dneva preživeli na naši koči na Naravskih ledinah. Načelnica MO PD Ravne: Veronika Kotnik, mentorica PS in vodnica PZS ABD vaš prepih _____ PREPIH Pa naj še kdo reče, da se niso imeli “fajn” Vsi tisti, ki nam je bilo dano, da so naši otroci lahko obiskovali smučarsko šolo “Mitja Kunc” v Črni, smo lahko z njimi vred uživali na smučišču, ki je bilo za naše najmlajše odlično pripravljeno. Ne le smučišče in poligon, enkratni so bili vsi tisti, katerim smo otroke zaupali, da so z njihovo pomočjo in veliko potrpežljivosti napravili prve zavoje po smučini. Kljub mrazu, včasih tudi slabi volji otrok, so jih znali motivirati, da so preživeli dve prijetni uri na snegu, se okrepčali z zdravilnim čajem in nabrali novih moči za smučanje. Joža Praprotnik Pri Ošvenu, pod Uršljo goro in v Kotljah nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Umrla je Ošvenka, Ošvenove mama, Terezija Gostenčnik, roj. Mager. Bila je med osemnajstimi pri Boženku rojenimi otroki. Za moža si je izbrale Janečega sina Berlina iz Podgore, kije podedoval Ošvenovo na Uršlji gori, kjer sta pričela gospodarila na svojem. V zakonu so se jima rodili trije otroci: sin Berti in hčerki Urška in Bička. Z Ošvenovo mamo Terezijo je za zmeraj odšla žena, katere beseda in volja sta veliko pomenili in imeli nesporno veljavo v življenju Ošvenove hiše in družine. Spominjali se je bomo in jo pogrešali tudi Hotuljci. Vsi, ki smo jo poznali, jo obiskovali in jo radi imeli. Njeno življenje ni bilo lahko. Posebno hudo OŠVENKIV SPOMIN ji je bilo med vojno in nemško okupacijo. Mož je bil v partizanih. Ona pa z majhnimi otroki in bolnim bratom sama pri Ošvenu. Mnogo dela je imele, za vse je bila sama. Vse delo pa je bilo trebe tedaj opraviti ročno. Partizani so bili pri hiši kakor doma, Nemci pa so s svojimi pogostimi obiski s seboj prinašali grozo in streh. Po vojni, ko se je vrnil mož, se je življenje izboljšalo in postalo zopet znosno. Vendar ji tudi v miru s krutimi udarci ni bilo prizanešeno. Starejša hčerke Urške je v svojih najlepših letih zbolela za hudo boleznijo in leta 1980 umrla. Mož ji je zbolel in umrl leta 1984. Za delo so poprijeli mladi. Njeni vnuki. Poleg ceste k Ošvenu, elektrike, strojev in naprav, avtomobilov in traktorjev, telefone je pri Ošvenu zrasla tudi velika nova hiša, primerna za gostinsko dejavnost. Naše rajne Ošvenove mame se bomo spominjali zaradi njene dobrote, gostoljubnosti, skrbnosti, prijaznosti, živahnosti, odrezavosti in nasmejanosti. Po dobrem Ošvenoven siru in maslu. Prav posebno pa po dišečem Ošvenovem kruhu, po katerem slovi hiša daleč okrog. Svoje bogate izkušnje za peko domačega kruha je Terezija prenesla na snaho Angelco, ki je postala z domačim Ošvenovim kruhom dobitnica številnih priznanj na prireditvah "Dobrote slovenskih kmetij". Hvala vam, mati Ošvenka, za vse, kar ste nam v svojem življenju lepega dali in zapustili. Rok Gorenšek PREPIH vaš prepih 80 let Jožefe Brezovnik V krogu svojih najdražjih je v marcu praznovala 80-letnico Jožefa Brezovnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu. Svojo mladost je preživela v Pamečah in na kmetiji pri Tretjaku v Mali Mislinji. Tam je tudi sodelovala v Osvobodilni fronti slovenskega naroda, že v letu 1943 je bila obveščevalka. Veliko nogavic je spletla, prala in šivala perilo za partizane, saj so se zelo pogosto oglašali na kmetiji. Veliko strahu je preživela ob prihodu nemških patrulj, saj so slutili, da sodeluje z OF. Poročila se je leta 1953 in se preselila v Selovec in Prevalje, leta 1970 pa v Pameče. Tu sta si z možem zgradila hišo, z veliko truda in odrekanja. Rodili so se njima štirje sinovi in hčerka, se. Po smrti moža ni ostala sama, saj živi z sinom Cirilom in snaho, ki zelo lepo skrbita zanjo, saj je že celo leto nepokretna. Ob jubileju sta jo obiskala tudi predsednik in tajnik Krajevne organizacije ZZB NOV Pameče in jo skromno obdarila ter ji seveda zaželela čim prejšnjo ozdravitev. Zahvalila sta se ji (in celi družini) za večkratno srečanje članov Krajevne organizacije ZZB NOV Pameče pri njih. V krogu sinov, hčerke, vnukov in sorodnikov so praznovali pozno v noč. Stanko Hovnik ODLOV POTOČNIH POSTRVI NA KOROŠKEM Koroška ribiška družina, ki ima sedež v Dravogradu in upravlja z ribolovnimi in gojitvenimi vodami na območju Koroške, vsako pomlad izvede odlov potočnih postrvi iz gojitvenih potokov in jih vloži v salmonidne lovne vode na svojem območju. V začetku marca so požrtvovalni ribiči, pod vodstvom gospodarja KRD, g. Mirka Pregiava, izlovili iz gojitvenih potokov na območju Koroške 6930 kosov potočne postrvi. Iz Trbonjskega potoka so izlovili 1850 kosov, iz potoka Selènica 3780, iz potoka Danjelščnicapa 1300 kosov postrvi. Ribe so bile vložene v revirje Meže, Mislinje in ostale lovne pritoke. Koroški ribiči, ki lovijo v Meži, Mislinji in pritokih, imajo ob tolikšnem vlogu rib na voljo veliko lovnih užitkov. Žal precej rib pred ribiči ulovijo vodne ptice (kormorani in sive čaplje). Pa dober prijem! Ivan Merc, Šentjanž PREPIH črna kronika Prekrški kar po spisku Delo policistov je zagotovo zelo dinamično in polno presenečenj, torej bi lahko bolj po domače rekli, daje tudi zanimivo. Vendar se vse spremeni, ko delo policistov postane tudi nevarno. Poglejmo eno izmed takšnih izkušenj policijske patrulje na Prevaljah. (Po)divjani voznik Nekaj pred 23. uro so dne 02. 03. 2003 občani Prevalj obvestili policiste, da neznan voznik osebnega avtomobila divja po mestnih ulicah in moti nočni mir in počitek. Policisti so opravili pregled naselja in voznika opazili z avtomobilom na regionalni cesti na Prevaljah. Zapeljali so za njim in ga poskušali s predpisanimi znaki ustaviti. Vendarjih voznik ni ubogal in je s pospešeno hitrostjo zapeljal na Leše in vozilo ustavil. Policisti so pričeli postopek ugotavljanja identitete voznika, ko je kršitelj Z.Š. iz občine Prevalje nenadoma izstopil iz vozila in odrinil policista. Kričal je nanj, ga žalil in se ga celo fizično - s pestjo - lotil. Poskušal je tudi pobegniti, a sta ga policista dohitela in obvladala ter vklenila. Odredili so pridržanje do streznitve. Zoper njega bodo podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Hitra “menjava” avtomobilov Za minulo obdobje koroške črne kronike je značilnih nekaj več odtujitev osebnih avtomobilov. Policija je bil pri odkrivanju storilcev uspešna: eden izmed njih pa se je kar sam zapletel v policijske mreže. Patrulja Postaje prometne policije Slovenj Gradec je namreč 13. 03. 2003 ob 08.30 na Mariborski cesti v Dravogradu ustavila kršitelja cestno prometnih predpisov, M.R. iz občine Radlje ob Dravi, ki je prekoračil predpisano hitrost. Med postopkom sta policista ugotovila, da je M.R. vozil osebni avtomobil znamke AUDI A3, ki je bil istega jutra protipravno odvzet v Kotljah. Vozilo je bilo parkirano pred stanovanjsko hišo lastnika vozila, v avtomobilu pa so bili tudi kontaktni ključi. Z nadaljnjim zbiranjem obvestil sta policista ugotovila še, da je M.R. ponoči istega dne izpred stanovanjske hiše na Koroški cesti v Radljah ob Dravi odvzel osebni avtomobil znamke TOYOTA COROLA in se protipravno vozil z njim. Peljal se je do Kotelj in vozilo pustil blizu nekdanjega hotela Rimski vrelec, saj mu je zmanjkalo goriva. Od vozila je odšel proti Podgori, kjer je odvzel osebni avtomobil, s katerim so ga v Dravogradu ustavili policisti. Možje postave so ugotovili še, da je, kot kaže, M.R. očitno nagnjen k podobnim dejanjem, saj naj bi v času od 28. 02. 2003 do 12. 03 .2003 protipravno odvzel še tri motorna vozila na območju občine Radlje ob Dravi. Ko se je vozil z enim izmed njih, ga je 11. 03. zaradi prehitre vožnje in ogrožanja drugih udeležencev v prometu v Dravogradu okoli devete ure ustavila policijska patrulja. Poleg kraje avtomobila in prehitre vožnje so ugotovili še več drugih prekrškov -od vožnje preko polne črte, do vožnje brez vozniškega dovoljenja in tako naprej. Policisti so sumili tudi, da je vozil pod vplivom prepovedanih substanc in so odredili odvzem krvi in urina. Tretje vozilo, ki ga je odtujil M.R., je bilo Renault Clio. Protipravno ga je odpeljal dne 28. 02. izpred stanovanjske hiše na Muti. Policisti so ga izsledili v naselju Radlje ob Dravi. M.R. je vse odvzeme vozil storil po podobnem receptu: vedno je odtujil vozila, ki so bila odklenjena, v njih pa so bili tudi kontaktni ključi. Zoper M.R. bodo sledile seveda ustrezne kazenske ovadbe. Mladoletni prodajalci Uspešen “lov" so koroški policisti nadaljevali še na nekaterih drugih področjih. Tako smo že poročali, da so neznani storilci ponoči z 31. 01. na 01. 02. in v noči s 01. 02. na 02. 02. vlomili v prodajalno s tekstilom na Ravnah na Koroškem. Odnesli so tekstilne izdelke in gotovino ter oškodovali lastnika za dobrih 200.000 tolarjev. Policisti PP Ravne na Koroškem so v začetku marca z zbiranjem obvestil ugotovili, da so dejanja utemeljeno osumljeni štirje mladoletniki, stari 15 in 16 let, z Raven na Koroškem. Eden izmed njih je utemeljeno osumljen še vloma v garderobno omarico kopališča na Ravnah na Koroškem, od koder naj bi bil 15. 02. odnesel denarnico s 15.000 tolarji gotovine. “Odprl” je zlatarno Policisti so bili 12. 03. ob 06.10 obveščeni, da je (tedaj še) neznani storilec razbil izložbeno steklo zlatarne na Ravnah na Koroškem. Na kraj dogodka so odšli policisti PP Ravne na Koroškem in urada kriminalistične policije Policijske uprave Slovenj Gradec in pričeli z iskanjem storilca. Policisti so že ob 08.55 odvzeli prostost P.G. iz občine Ravne na Koroškem, ki je utemeljeno osum- ljen storitve kaznivega dejanja velike tatvine na škodo lastnice zlatarne. Policisti so ugotovili, da naj bi P.G. med 2. in 3. uro zjutraj v izložbeno okno zlatarne vrgel kamen in ukradel nekaj zlatih predmetov. Razbil je tudi steklo na vhodnih vratih, vstopil v zlatarno in odnesel nekaj zlatih predmetov, ročno uro in nekaj gotovine. Med potjo s kraja kaznivega dejanja je odvrgel nekaj praznih plastičnih škatel za shranjevanje nakita. Policisti so osumljenemu zasegli dve verižici, tri zapestnice, dva prstana, ročno uro in 11.500 tolarjev gotovine. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša 311.270 tolarjev. V avto in v gostilno Prava “noč vlomilcev” je bila tista z 10. na 11. marec 2003. Na Ravnah na Koroškem je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil, ki je bil parkiran na enem izmed parkirišč. Nepridiprav je s kamnom razbil steklo na vratih in iz vozila ukradel denarnico z okoli 20.000 tolarjev gotovine ter nekaj dokumenti. Policisti so mu za petami. Ni sicer dokazano, vendar je povsem mogoče, da je “taisti nočni ptiček”, ko je končno prišel do denarja, zavil še v gostilno, da se odžeja in ker ni našel nobenega odprtega lokala, je gostilno odprl pač “na svoj način.” V tej noči je namreč nekdo vlomil v gostinski lokal v Dravogradu. Odtujil je več tehničnih predmetov (videorekorder, videoprojektor in ojačevalec zvoka). Z njim pa je odšla tudi manjša vsota gotovine. S svojim dejanjem je lastniku lokala povzročil za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode. Bogat plen Prav zares bogat - v višini okoli dva milijona tolarjev - je bil plen, do katerega so prišli neznani storilci v noči iz 18. na 19 februar, ko so vlomili v prostore več podjetij v Pamečah pri Slovenj Gradcu. Odnesli so namreč več motornih žag, računalnikov in drugih tehničnih predmetov. Iščejo jih. Nevaren obroč Ostajamo v podjetjih, a z drugačno temo. Na vrsti so delovne nezgode. Tako je 05. 03. 2003 ob 10.58 v enem izmed podjetij v Vuzenici delavec S.M. iz občine Radlje ob Dravi nameraval zamenjati kolo na delovnem stroju - viličarju. Pri nameščanju kovinskega obroča si je pomagal s kladivom. Obroč se je med udarjanjem izmaknil iz ležišča in delavca zadel v obraz in ga huje poškodoval (zlom zgornje in spodnje čeljusti, nosu, zobovja in raztrganina obraza). Delavcu so prvo pomoč nudili v zdravstvenem domu Vuzenica in ga zatem odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Zdrs s strehe V Radljah ob Dravi pa seje 27. 02. 2003 ob 12. uri prav tako pripetila delovna nezgoda. V njej se je hudo telesno poškodoval delavec I.V. Delavec je po lestvi splezal na streho stanovanjske hiše, s katere je nameraval očistiti sneg. Med delom mu je na ledeni podlagi zdrsnilo, izgubil je ravnotežje in padel 4,5 metra globoko. Pri tem se je hudo telesno poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Z vlečnice S snegom je povezana še ena nezgoda. Tokrat ni delovna marveč značilno zimska. Na smučišču Črna na Koroškem se je 19. februarja okoli 18.30 hudo poškodovala starejša smučarka iz občine Ravne na Koroškem. Z vlečnico se je peljala proti vrhu smučišča, pred sestopom se ji je sidro vlečnice zapletlo v oblačila. Padla je in si hudo poškodovala koleno. Odpeljali so jo v bolnišnico Slovenj Gradec. Usoden dimnik Tudi v minulem obdobju koroške črne kronike ni šlo brez požara. Tokrat je izbruhnil 08. 03. 2003 na stanovanjski hiši v Slovenj Gradcu. Požarje naprej zajel dimnik in streho okoli njega in se razširil na celotno ostrešje in streho stavbe, tako da so bili uničeni ostrešje, streha in vsa stanovanjska oprema v zgornji etaži. Spodnja etaža ni bila poškodovana, saj so gasilci ogenj pravočasno pogasili. Policisti so ugotovili, da je do ognja prišlo zaradi pregretja dimovodnih naprav. Gmotna škoda pa znaša po nestrokovnih ocenah okoli pet milijonov tolarjev. Kar odpeljal je Prihajamo na koroške ceste. Kar nekaj se je tudi tokrat dogajalo na njih, kar je našlo pot v policijske anale. Po policijskem sporočilu se je 03. 03 .2003 okoli 18.45 zunaj naselja Janeče, zaradi neupoštevanja prometnega znaka, zgodila prometna nezgoda. Tedaj še neznani voznik osebnega avtomobila seje s parkirišča vključil v regionalno cesto, ne da bi se prepričal, če lahko to stori varno. Tedaj je po prednostni cesti s Prevalj pripeljal voznik osebnega avtomobila P.P. Kljub zaviranju je prišlo do trka med voziloma. Povzročitelj nezgode pa je odpeljal naprej. Policisti PP Ravne na Koroškem so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je prometno nezgodo povzročil B.Š. iz občine Ravne na Koroškem. Zaradi povzročitve nezgode so mu policisti izdali plačilni nalog, zaradi pobega s kraja nezgode pa ga bodo predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. Poklical je Podobna nezgoda se je pripetila tudi 02. 03. okoli 04.20. Tedaj še neznani voznik je na parkirnem prostoru trčil v parkirano vozilo in s kraja trka takoj odpeljal. Policisti so pri ogledu kraja našli del stekla prednjih luči in ugotovili, da pripada osebnemu avtomobilu znamke BMW. Med iskanjem vozila in preverjanju lastništva je okoli 12. ure policiste poklical povzročitelj nezgode A.P. iz občine Mežica. Moral bo k sodniku za prekrške. Glava ni žoga Kratko policijsko sporočilo: “Dne 05. 03. 2003 ob 20.00 je v bolnišnici Slovenj Gradec iskal zdravniško pomoč voznik motornega kolesa J.S. iz občine Dravograd. Policisti so ugotovili, daje voznik ob 17.10 na krajevni cesti zunaj naselja Selovec zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo izgubil oblast nad motornim kolesom. Pri padcu si je huje poškodoval glavo. Voznik med vožnjo ni uporabljal zaščitne čelade, vozil je neregistrirano motorno kolo, brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Policisti so ga predlagali v postopek pri sodniku za prekrške." Kratek (bolj kot ne nepotreben) komentar Reneja, prijatelja mojega prijatelja Mirana: “V tem policijskem sporočilu manjka samo še, da je motorist vozil vinjen in bi pred sodnikom za prekrške zanj veljali kar prekrški po celotnem zakonu o varnosti v cestnem prometu. J.S. mora biti pravi zbiratelj cestno prometnih prekrškov. Vendar je pri tem pozabil na nekaj - staro pravilo pravi: pazi na glavo, glava ni žoga. Upam, da si bo v prihodnje, ko bo uredil vse potrebne papirje in izpite, nadel kakšno čelado, pa čeprav nemško iz druge svetovne vojne. Sicer si zagotovo nikoli več ne bo mogel privoščiti značilnega francoskega kosila - dunajskega zrezka s pomfrijem in fižolovo solato.” HOROSKOP - APRIL 2003 Divjanje Policisti Postaje prometne policije Slovenj Gradec so 13. 03. 2003 med 6. in 21. uro izvajali poostren nadzor prometa na območju Policijske uprave Slovenj Gradec. Prednostno je bil nadzor usmerjen na izpostavljene odseke cest, kjer najpogosteje prihaja do prometnih nezgod zaradi neprilagojene ali neprimerne hitrosti in drugih prekrškov, ki so najpogostejši vzroki prometnih nezgod (nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje). Tako so 7o odstotkov vseh meritev izvedli na opisanih mestih, 20 odstotkov na mestih, kjer beležijo največje število kršitev prekoračitev hitrosti in 10 odstotkov na mestih, kjer ne beležijo prometnih nezgod ali prekrškov, vendar meritve želijo občani. V poostrenem nadzoru je sodelovalo 13 policistov z dvema laserskima merilnikoma hitrosti in civilnim vozilom. Skupno je bilo ustavljenih in preverjenih 72 voznikov, od tega jih je 45 kršilo cestno prometne predpise in so dobili plačilne naloge. 13 voznikov je prekoračilo hitrost v naseljih in 12 zunaj njih. Najvišja izmerjena hitrost je bila pri vozniku Škode -126 kilometrov na uro, na cesti od Dravograda proti Radljam ob Dravi. 17 voznikov je bilo denarno kaznovanih, ker niso uporabljali varnostnega pasu med vožnjo. Vir: Policijska uprava Slovenj Gradec OVEN: Sonce vas ta čas znova postavlja v središče lastne in tuje pozornosti. Razviharjena čustva bodo presegla realne možnosti - občutke napetosti boste verjetno blažili na skrivaj in o njih previdno molčali, dokler ne dobijo bolj oprijemljive podobe. Privoščite si v polni meri vse tisto, kar vas resnično veseli in koristi drugim, pa četudi gre za povsem obrobne stvaritve. BIK: Najbrž ste za svoje materialno blagostanje zaskrbljeni bolj kot bi bilo potrebno. Nekaj prisilne skromnosti ne bo škodovalo, saj bo sušno obdobje zelo spodbudilo vašo iznajdljivost in utrlo zanesljive poti do materialnega napredka. Ena od trenutno najbolj obetajočih dejavnosti bi bil poglobljen študij - vsekakor stopnička navzgor in zdravilo proti skrbem. DVOJČKA: Komunikativni še bolj kot običajno, a zadržani v svojih osebnih razmišljanjih in dejanjih se boste morda počutili ujete v začarani krog. Toliko večja bo želja po prijateljevanju in sodelovanju na družabni sceni. Saturnove omejitve so le prehodne in lahko jih izkoristite za pravo izbiro svojega družbenega poslanstva - premislite, na kak način želite uresničiti svoje talente. RAK: Čeprav vam blagostanje najbrž kar radodarno priteka, se za hip zamislite, ali je dobro za vas še naprej ostati v isti navezi. Zdaj je za Rake namreč idealno obdobje, ko lahko raziščejo, kaj je njihovo srčno, torej resnično poslanstvo v poklicu in v družbi. Pozabite na uradna priznanja in nazive v karieri in pretehtajte, kaj vas zadovoljuje. LEV: Druženje z Jupitrovo željo po užitku in širjenju svojih duhovnih in materialnih meja vas bo spremljalo v pomlad in še naprej - morda se pridružijo še iluzije, ki vam lahko slej ko prej priskrbijo nekoliko trd pristanek. Torej, aktivirajte svoje čute, intuicijo in modrost, da boste čim lepše prekrmarili ta čas. Potujte, raziskujte - predvsem v globino. DEVICA: tudi vam se zvezde nasmihajo s tiste prave, spomladanske strani. Lahkotna ustvarjalnost in znova prebujeno ljubezensko hrepenenje ima zdaj močno energetsko podporo in trajnejšo smer - tudi če si ne priznate, si želite utrditi ali na novo skovati ljubeznivo dvojino. Naj vas kakšno burno nesoglasje ne ustavi - izmenjava argumentov je le to in nič več. TEHTNICA: Najbrž se boste počutili nekoliko nepopolno in energetsko izčrpano - zato bo vaše aprilsko bivanje usmerjeno predvsem v iskanje dopolnitve pri drugih z nasprotne, sončne strani. Ovnovska družba bo sicer izzivalna, a tudi zelo osvežujoča. Lahko boste dopolnili svoje primanjkljaje in hkrati ublažili ostre partnerske robove. ŠKORPIJON: Za prošnje, pritožbe in druge zapoznele komunikacije je zdaj pravi čas, pa ne samo to, tudi za prijazna pisma in priporočila, saj vas Venera varuje pred škorpijonsko ostrino in ste pripravljeni upoštevati tudi namige z nasprotne strani. Odprite si torej vrata v pomlad in nov prostor napolnite z vašo delovno energijo in iznajdljivostjo. STRELEC: Vaše čustvene radodarnosti in ustvarjalnosti, aprila sta še posebej poudarjeni, bodo deležni predvsem domači. A ne bo ostalo le pri besedah - delovali boste načrtno in usmerjeno v materialne dobrine. Če je želja po daljnih potovanjih ali odmiku v poglobljen študij uresničljiva, ji vsekakor sledite - morda bo o tem potreben strpen dogovor s partnerjem. KOZOROG: Bojeviti in v vašem primeru vztrajni Mars vas bo odvrnil od poglabljanje v svoje najintimnejše kotičke, pripravljeni jih boste deliti z najbližjimi. Občutek varnosti in želja po živahnem sporazumevanju bosta najtesneje povezana z domom, a tudi v najbližji soseščini lahko zdaj navežete intenzivnejše stike - za Kozoroge - mesec odprtih vrat. VODNAR: Uran je zapustil vaše znamenje, lahko si obetate več osebnega miru, hkrati pa več izzivov v premoženjskih in drugih vrednotah. To, kar običajno jemljete zase, dovolite zdaj tudi drugim - naj se razvijajo po svojih željah. S spodbudo in pohvalo boste najlepše krmarili skozi partnerske odnose, zlasti tiste najbližje. RIBI: V pomlad ste romantično zaplavali z Venerinim spremstvom, morda vas bo za hip prežela tudi otožnost, a naj bo le kot navdih, saj ste aprila prav ribe tiste, ki boste usklajevale svojo okolico in spodbujale k razcvetu vse kar je lepo in dobro. Tudi zase boste znale prav izbrati, na dokončne odločitve pa bo treba še počakati. BREZ SLADKORJA IZPOD KLOBUKA Začeti je težko, ko končaš, ti je težko. * * * Le pri pravih imaš pravico do napak. * * * Ni nujno, da modrost obišče le pametne. * * * Na novi njivi celo stare obljube dobro kalijo. * * * Nekultura prihaja s trdnimi in velikimi koraki. * * * Politične borbe se začnejo in končajo z nizkimi udarci. * * * Tako dolgo te prepričujejo, da ostaneš brez prepričanja. * * * Ne dovoli, da te nervirajo, ne nerviraj, da ti bodo dovolili. * * * Ljudem so najljubši odrešeniki, ki znajo odrešiti svojo mošnjo. * * * Sreča pozna največ zavidl/ivcev, nesreča največ privoščljivcev. Ni vsak dan za čudeže. * * * Malo v glavi, veliko po glavi. * * * Tudi zlate obljube so le besede. * * * Pravica je kulisa za igre z resnico. * * * Večje vprašanj, manj je odgovorov. * * * Neurejenost je otrok številne družine. * * * Bogastvo revščino množi, reveže deli. * * * Drobni nadležneži so velika nadloga. * * * Tudi jesen življenja je najlepša spomladi. * * * Kadar človeka luna trka, nikoli ne potrka. * * * Ločimo se celo po tem, kako se združujemo. * * * Marsikateri trgovec ustvarja dobiček na kalu. * * * Poštenost je boginja, ki ima nezveste vernike. MAMA ŽE VE - Sinko, kaj si ti sin od tistega Petra, ki stanuje v oni rumeni hiši? - Sem, gospod. - Potem boš pa zanesljivo vedel, zakaj ima tvoj ata tako odebeljeno kožo na kolenih? - Mama pravi, da zato, ker klečeplazi: doma pred njo, v cerkvi pred gospodom župnikom in v službi pred šefom. DOBESEDNO - Luka ti si pa kar preveč naiven človek, da vse razumeš dobesedno! Včasih je treba brati tudi med vrsticami. - Saj sem že poskušal. Celo s povečevalnim steklom sem že iskal, kaj piše med vrsticami, pa nikoli nisem nič našel. PLAČILNO SREDSTVO - Ali veš, da bodo Američani izplačevali svoje zaveznike, ki jim bodo pomagali pri napadih na Irak in še koga z našo nekdanjo valuto? - Z dinarji? - No, ne ravno z dinarji, s parami pa. DROBNA ZAPAZANJA Čakanje ni dogodek, se pa pogostoma dogaja. * * * Politiki res ne pletejo, a zato tembolj napletajo. * * * Velik plen je najlažje opaziti iz ptičje perspektive. * * * Lažje posamezniku brez pameti kot tropu brez pravil. * * * Domovina je mati. ki se mora bati svojih najljubših sinov. * * * Kultura ima več zamudnikov, kot imajo zamudniki kulture. * * * Strahovi niso nič manj osebni kot ljubezen in še bolj zvesti so. * * * Pametni bi odločali o vsem. modri le o tem. na kar se spoznajo. * * * Le brezobrazni zatrjujejo, da so bogastvo zaslužili v potu svojega obraza. * * * Pravi ribič postaneš, ko te ribe niso zapeljale le k vodi, temveč tudi v njo. www.nikobrumen.com IZ DOMAČIH LOGOV V Rdečem križu Sloveniji se še vedno niso uspeli konsolidirati. Lažje se jim bi godilo, če se bi imenovali Rdeči polmesec, saj so organizacijo očitno vodili pravi mesečniki. * * * Slovenska vojska je v ŽR naročila šestdeset novih valukov. Krasno! rTudi z delovno silo najbrž ne bo večjih težav, kajti nezaposlenih je ostalo dokaj brezposelnih "delavcev" nogometnega kluba Korotan. PREPIH HOTEL fé FLORID cena: 200 eur na mesec z zajtrkom ! Čečovje 5 Ravne na Koroškem tel: 02 8215 281 gsm: 070 682 390 ČISTJL JI SERVIS AlQjz Koren s,P, Gozdorska pot 16 2390 Ravne no Koroškem tel./fax: 02 82 15 680 Trgovina s čistili, čistilno opremo in servis Novo na Prevaljah ADUT Prevalje, Pri postaji 4, tel: 02/823 42 00 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7 do 19h, sobota od 7 do 13h Obiščite zanimive sobotne dopoldneve v aprilu! Predstavitve in prikazi dobaviteljevi Darilni program, akustika, bela tehnika - veliki in mali gospodinjski aparati, blago dnevne potrošnje, svetila, elektro, barve in laki, SVR in semena, keramika, sanitarna keramika, vodovod, toplovod, agro program - vrtni program, kosilnice..., velika izbira gradbenega materiala, oskrba repro kupcev... Z ugodno ponudbo vai pritakujamo tudi v Adutu Dravograd, Ul. 4. julija 32 in Adutu Šentjanž, Šentjanž 73 Sobota , 19. 4. 2003 zaključek nagradne igre z žrebanjem atraktivnih nagrad m glasbenimi gosti! AHI IT ■7TTTTW Nakup ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri. ime in priimek: ___________________________________________________ naslov: ________________________________________________ telefon: ------------------------------------------------ Izrezan kupon odajte v prodajalni ADUT Prevalje! Sodelujte z; nagradnem žrebanju Mercator * ulila. Ju ».uurtiti U]J/jJiJ xìiìili) 5s iiB ni ■mrnim p^pMte ^USBaSK) 'UmI '\Q p m ' uihi Siamo àMojjfìo m ibosJo ajtospa mmm Mm/iitea ta ijiiteiL u abita aiMta m# Sim Mata gjpmtata ta tataite j aubota, J ta ap9 ob MJ.ilLI uri lltao^d ilatavakd jjuf'MjjijytaJijuàutajjj jkbiiii jubuiu, to. uu/il uti -tabu auUSJUi) ura k •Italif' A TigoAvto Sanolabor MedvešekPušnikJH Bonn« poirvdnttka hJ4» d d MIPŽJcpress ^mEssnn dpsihr ^treme MODINA Zlatarsa Celje I dzs knjigarna %• LOTERIJA Slovenije Zibelka najboljših nakupov