Za poduk iu kratek čas. Kako se je neuiškutni- izpi-eobi-i.il. (Prizor iz kmečkpga življenja. Napisal J. Sattler.) (Dalje.) Lipe. Ljubi oče, vi vpsIp, da se vam nisem nikdar upiral. Četrta zapoved mi je bila vedno sveta; v tej stvari pa vas ne niorem ubogati; Micko, ali pa nobpne! Križan. Zakaj bi si ne vzel Gabrove Dore? Ona dobi lep vinograd in še kaj denarja. L i p e. Ne niorein. Dora in njen oče sta nemškutarja: takib pa ne maram. Zato imam Micko tako rad, ker je pridna Slovenka .... Lena. Irf painetnaje, da malo takih, lepo doto bo tudi imela. Križan. (Vdari jezno z nogo ob tla.) Hudir, ti si mi pokvarila fanta! Zato sta si vedno naročevala tiste Mekurjpve knjige? Ko bi jaz vedel, kain to pride, izbil bi vama že davno to neunmost iz glave: s knjigami bi pa zakuril v ppči. L e n a. Prosim te lepo, mož, ne govori tako! Ko bi ti čital slovenske knjige in poslušal razumne ljudi, ne pa sovražnikov našib, mislil bi celo drugače. Vpdel bi, da to ni neumnost, če ljubiš tisti jezik, katerega so te mati učili, v katerem moliš in katerega poslušaš v cerkvi. K r i ž a n. To so čenče babje, s katerimi hočeš kaliti domaCi mir. Lena. Ti veš, da ti nisem nikoli oponašala tvojega neinSkutarstva. Ogibala sem so vedno vsake prilike, ki bi utegnila le količkaj napraviti avajo v biši. Ljud.je so hp nam posinebovali in kazali na nas, češ, glejte neniškutarje! Rolelo je naju to z Lipetoin; vendar sva molčala zaradi ljubega miru. Molila sva in upala, da boš sam spoznal §e svojo lepolo. Križan. Spoznal sem davno že. da ni treba teh novotarij, katere so si izniislili slovenski bedaki. Lena. Izmislil si tega nihče ni. Ljubezcn do inile domovine gorela je vedno v človeškem srcu; prižgal nam jo je Rog sam. Nasprotniki naši bi jo, se ve, da radi ugasili, pa je ne bodo; plamti od leta do leta bolj žarno. Križan. (Togotno.) Ne blebeči mi loliko; to je nespametno govorjenje! L e n a. Ni nespametno, ne! Nespameten in hudoben je pač tisti človek, ki tolče povsod in brez potrebe rfvojo ubogo nemščino, materni jpzik pa zanieuje. Tako mi pravi razum, če tudi sem slaba ženska . . . L i p e. In tako misli dandanes ves pošten svet. Glejte, oče, koliko se je izpremenilo od mladosti vaše! Za mladih vaših let slovenski kmet ni znal, da mora vsak človek svoj jezik ljubiti in spoštovati, drugače ni vreden, da je na svetu. Tedaj naš jezik ni iinpl nobpne pravice; nemškutarilo se je v šoli in pri gosposki. Slovenec se je začel sramovati svojega jezika, ker je videl, da se potiska v kot. Vrhu tega pa se je bal gospode iz onih časov, ko je še tlaka pela. Zdaj jp pa vse drugače. Mi imamo v našem cesarstvu ravno tiste pravice, kakor drugi narodi; naš jezik velja ravno toliko, kakor vsak drugi. Slovenec se je zavedel teh pravic; zato pa hoče biti gospod na svojih tleh, ne hlapee. V tem nas ne bode nihče oviral, ne »siidmark«, ne »šulverein« in ne nemškutarji, če tudi počijo od jeze. Križan. Zdaj pa imam že dosti tega. Tvojih naukov ne potrebujem. Misliš-li, da se bom izpreobrnil na stare dpi in šel med koearje? Sram bi me bilo. Ali ne vidiš, da imamo mi najlepže hiše in najboljše kmetije? Lipe. Oče, vi se varate. Ni res, da bi narodnjaki bili sami kočarji in pastirji. Povejte mi, kdo je v naši župniji imovitejši od Brdnika? Sicer pa dobro veste, kako globoko tičijo nemškutarji v dolgeh. Njih lepe hiše so le pobeljeni grobovi. Zunaj lepe, znotraj gnjile. Križan. Vendar mi več veljarao, kakor Brdnik in vsi vaši kočarji vkup. Koga spoštuje nemška gospoda? Kam zahaja najrajši? Ali ne k narn? Nas pozdravljajo; nas časte na ulici in po uradih. Nas povsod prezirajo; z vami neče nikdo govoriti. Gospocla piše vse nemški; cp.lo po vaseh vidiš le nemške napise. L i p p. Žal Bog, da je dozdaj tako bilo; zakrivili so t.o iz večinp nemškutarji. Marsikaj bi sp že davno obrnilo na bolje, ko bi bili vsi iskrpni narodnjaki. . . Lena. In ko bi ne imeli med seboj takšnih ljndij, ki zaničujejo samega sebe, ki služijo tuji sebienosti in pljuvajo v svojo skledo. Oh kako je t.o žalostno in sramotno! Ti ljudje so podobni izpridenemu sinu, ki tepta svojo mater in jo surovo suva čpz prag. Križan. (Jezno.) Si že zopet začela prazno slamo mlatiti ? Jaz ostanem pri tem; nemščina nam je potrebna. (Dalje prib.) Smešnica. Fijakarju stere si kedaj konj nogo in on se hitro pelje po živinozdravnika, ali ne najde ga doma, da-si ga že v tretje išče. Nazadnje pa pride zdravnik vendar-le gledat konja, toda ni mu bilo več pomoči. »Konja«, reče tedaj možu, »konja dajte h konjedercu in meni gre ,za pot' 50 kr.« »Tako?« zategne fijakar, »za eno pot tedaj gre Vam 50 kr., meni pa po takem za tri 1 gld. 50 kr., če mi torej daste en gld., pa sva si bot«.