Strokovne razpr_a~v_e ______ --1 1 GDK: 232 : 903 Obno\·a eozdov s sadnjo in setv1jo ter operati ·na organiziranost o'ikrbe z gozdnin1 reprodukcijskin1 tnaterialotn Zor;:m GRECS* Izvleček: Grecs= Z.: Obnova gozdov s sadnjo in setvijo ter operativna organiziranost oskrbe z gozdnim reprodukcijskim materialom. Gozdarski vestnik, št. 9/2000. V slovenščini , cit. lit. 4. Zagotavljanje oskrbe z gozdnim reprodukcijskim materialom deluje kot celovit obsežen sistem, v katerega je vključeno preko petsto zaposlenih v drevesnicah, semenarnah, na Zavodu za gozdove Sloven.ije in na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Sistem zajema načrtovanje potreb po gozdnem reprodukcijskem materialu, vodenje registra semenskih sestojev, spremljanje semenenja drevesn.ib vrst, postopke zbiranja, dodelava in hranjenje semena do vzgoje ter spremljavo vzgoje sadik. Ključne besede: obnova gozda, drevesnica, semenarna, sadika, seme. 1 UVOD Zgodnja devetdeseta leta je zaznamovalo kaotično stanje na področju semenarstva in drevesničarstva. Povpraševanje po semenu in sadikah se je iz leta v leto drastično zmanjševalo. Pogled v pril10dnost je bil nego- tov, potrebe po semenu in sadikah so bile neznanka. Številne drevesnice v sestavi gozdnih gospodarstev so bile opuščene . Zakon o gozdovih ( 1993) je poveril zagotavljanje oskrbe s semenom in sadikami za potrebe obnove gozda Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), ki je začel razvijati sistem oskrbe z gozdnim repro- dukcijskim materialom, hkrati pa je z gozdnogojitve- nega vidika utemeljil pomen obnove gozda s sadnjo in setvijo. 2 STROKOVNA IZHODIŠČA OBNOVE GOZDOV S SADNJO IN SETVIJO Slovenski gozdovi so po ohranjenosti drevesne ses- tave v evropskem prostoru povsem v ospredju. Gozdov z rastišču neprimerno drevesne sestavo je le dobra desetina. To so prav gotovo uspehi sonaravne usmer- jene gozdarske stroke, ki nam jih Evropa javno priz- nava. Gozdove praviloma obnavljamo po naravni poti. V povprečju obnovimo s sadnjo le desetino gozdov, ki jih obnavljamo. Tovrstna obnova ima točno določeno vlogo in ni odraz ekonomskih teženj, katje to pogosto v Evropi . V konceptu sonaravnega usmerjanja razvoja gozda obnova s sadnjo ni nadomestilo ali zamenjava naravne obnove, ampak dopolnilo, ko biotski ali abi- otski dejavniki motijo, ovirajo ali onemogočajo vznik *z. G., univ. dipl. inž. gozd., ZGS, Večna pol2, 1000 Ljub- ljana, SLO GozdV 58 (2000) 9 in razvoj mladja ustrezne naravne vrstne sestave. Obnova s sadnjo je gojitveni ukrep, ki ga izvajamo v gozdovih, poškodovanih v ujmah, ali na površinah, kjer naravna obnova ni v celoti uspela, ker sta zaradi slučajnostnih vzrokov (slab semenski obrad, odsot- nost semenjakov, suša, ožig, pozeba, mah gledalci idr.) onemogočena nasemenitev in vznik posameznih vrst. Obnovo s sadnjo je treba razumeti kot gojitveni ukrep, s katerim vzpostavimo razmere za čim uspešnejša nara- vno sukcesijo gozda na določenem rastišču. Tudi ta ukrep le dopolnjuje naravno obnovo. Potreben pa je predvsem tam, kjer na večjih površinah enovrstnih, bio- loško in mehansko nestabilnih kultur smreke, črnega in zelenega bora s premene vrstne sestave usmerjamo razvoj k naravnejšemu gozdu. Obnova s sadnjo ima svoje mesto tudi pri vračanju naravnejše sestave goz- dovom z močno spremenjeno drevesne sestavo, ki je posledica pospeševanja določene vrste. Primer so zaje- lov lj ena dinarska jelovo-bukova rastišča in s kosta- njem porasla acidofilna bukova rastišča. S sadnjo obnavljamo tudi degradirane, malo donosne gozdove. Obnova s sadnjo je lahko tudi povsem sanacijski ukrep, ko gre za ogroženost varovalne vloge gozda, ali ukrep, s katerim umirjamo gibanje pritalnih zračnih mas aJi izvedemo ogozditev. Obnovo s sadnjo izpeljemo čim skladneje z zakonitostmi in rešitvami~ ki jih ponuja narava. 3 OBNOVA GOZDA S SADNJO IN SETVIJO V OBDOBJU 1994-1999 Z obnovo usmerjamo razvoj gozda k čim bolj narav- nemu, biološko in mehansko stabilnemu gozdu z veliko vrstno pestrostjo, z veliko biomaso, kar zagotavlja op ti- 401 % 60 50 40 30 20 10 o srn reka jelka bor maccsell bukev hrast pi. l. dr. vr. lGLAVCI LlSTAVCI DREVESNE VRSTE rirJtikun l. Vrstna sestava sadik za obnovo s sadnjo v obdobju 1995-1999 malno delovanje vseh vlog gozda in tudi minimalno tveganje pri gospodatjenju z gozdovi. S tem name- nom so bile zbrane in zapisane srednjeročne potrebe po sadikah za obnovo s sadnjo v slovenskih gozdovih leta 1994. Na osnovi teh usmeritev se je vrstna sestava posajenih sadik v preteklih šestih letih precej spreme- nila. Delež iglavcev se je znižal skoraj za polovico. Vrstno sestavo sadik, posajenih v zadnjih petih letih, prikazuje grafikon l. Letne potrebe po sadikah sicer iz leta v leto niha jo, vendar se gibUejo med 1,65 in 1,75 milijoni sadik. Število posajenih dre\'esnih in gnnovnih vrst se iz leta v leto povečuje in presega 30 vrst. Po Odredbi o financiranju in sofinanciranju vla- ganj v gozdove iz sredstev proračuna RS (U. l. RS, št 58/94) in Odredbi o spremembah in dopolnitvah odre- dbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna RS (U. l. RS, št. 82/99) se dobava sadik iz sredstev proračuna RS v celoti financira zase- bnim lastnikom gozdov in gozdovom, ki so lahko pred- met denacionalizacije, na podlagi programa, ki ga letno 700 600 ';;' 500 ..c: --; 400 ;~ >: 300 o ~ 200 100 O Sadnja - zasebni gozdovi O Sadnja - državni gozdovi izdela ZGS. Sadike in seme za obnovo v ujmah poško- dovanih· gozdov pa se financira v gozdovih vseh lastniš- tev. ZGS lahko zagotovi in dobavi le tolikšne koti- čine sadik, kolikor je za ta namen razpoložljivih pro- računskih sredstev. V zadnjih treh letih se količina teh sredstev približuje vrednostim, potrebnih za realizacijo načrtovanih programov. Izvedbo obnove s sadnjo in setvijo po površini prikazuje grafikon 2. Gozdne drevesnice praviloma ne vzgajajo sadik gozdnega drevja in gnnovnic za prosti trg, ampak za potrebe obnove s sadnjo v slovenskih gozdovih. Za količinsko, vrstno in provenienčno vzgojo sadik v obdobju 1994-1997 so se drevesni ce odločale na pod- lagi srednjeročnih potreb po sadikah v RS, na podlagi letnih programov obnove s sadnjo in glede na porabo sadik v preteklih letih. Drevesnice niso imele nobenih jamstev in dolgoročnih dogovorov za vzgojo in dobavo sadik . Leta 1997 je bil izveden prvi srednjeročni javni razpis za izbiro drevesnic za vzgojo in dobavo sadik gozdnega drevja. Na podlagi razpisa so bile sklenjene petletne pogodbe o vzgoji in dobavi sadik med goz- o ~~~~-r~~--~r-~~~-r~~--~~--~~,_~~~~ 1994 1995 !996 1997 1998 1999 Grafikon :! : Obnova s sadnjo v obdobju 1994-1999 - izvedba po površini 402 GozdV 58 (2000) 9 dnimi drevesnicami in ZGS, v katerih so jasno dolo- čene potrebe po sadikah. Drevesnice so s pogodbo dobile jamstvo za oddajo vzgojenih sadik, ZGS pa zagotovilo za oskrbo s sadikami po količini, vrstah io provenienčnem poreklu za potrebe obnove gozda s sadnjo. 4 PROGRAM POTREB PO SADIKAH ZA OBDO- BJE 2000-2005 V prihodnjem petletnem obdobju na ZGS načttu­ jerno porabo l ,8 mi lij ono v sadik letno za obnovo s sadnjo v slovenskih gozdovih. Poleg načrtovane redne obnove s sadnjo in setvijo bomo nadaUevali s posto- pno obnovo enovrstnih kultur iglavcev z razširitvijo s Pohorja in Krasa tudi na druga območja " Sloveniji. V vrstni struktUii sadik načrtujemo zmanjšanje deleža sadik smreke na 40-45 %, zadržanje deleža plemenitih listavcev pod 20 %, povečanje deleža bukovih sadik na 15-18 %, Iu·astov na 1 O % in drugih iglavcev povprečno za odstotek. Leta 2001 bo izvedeno drugo javno naro- čilo za vzgojo in dobavo gozdnega reprodukcijskega materiala. 5 SUBJEKTI V SISTEMU OSKRBE Z GOZDNIM REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM IN PORAZDELITEV NALOG Zago tav ljanje 1,8 milijonov sadik letno z vso vrstno pestrostjo, ki presega trideset drevesnih vrst z vsemi provenienčnimi zahtevami, ni možno brez vzpostavitve celovitega sistema oskrbe s semenom in sadikami, v katerega so vključene vse gozdne drevesni ce in seme- name, ZGS in GIS. Teritorialna organiziranost ZGS omogoča pregted nad celotnim gozdnim prostorom Slovenije. To je ključnega pomena za delovanje celot- nega sistema. ZGS načrtuje potrebe po gozdnem repro- dukcijskem materialu, predlaga nove semenske sestoje in širitev obstoječih , spremlja sernenslci obrod in o tem obvešča semename in GIS, nadzoruje zbiranje semena, načrtuje in vodi evidenco količin semena v semenski hran.ilnici , spremlja in usrnetja setev in vzgojo sadik v drevesnicah, vodi izvedbo obnove gozda ter spremlja uspešnost sadnje in setve. GIS spremlja zdravstveno stanje sadik v drevesnicah, vodi postopke za pridobitev certifikatov, izdaja certifikate ter dopolnjuje in vodi register semenskih sestojev. Semename zbirajo, dade- tujejo in tuanijo seme. Po razdelilniku, ki ga izdela ZGS, dobavljajo seme drevesnicam. Razvijajo tudi postopke dolgotrajnejšega hranjenja semena listavcev. Drevesnice poleg osnovne dejavnosti, vzgoje sadik, GozdV 58 (2000) 9 razvijajo tehnologijo setve in vzgoje sadik za drevesne in gtmovne vrste številnih listavcev, ki so novost v gozdnem drevesničarstvu . Nadgradnja sistema poteka z decentralizacijo oskrbe z gozdnim reprodukcijskim materialom, ki se prenaša iz republike na območne enote ZGS (načrto­ vanje zbiranja semena, izbor objektov zbiranja semena, načrtovanje in spremljava setve, vzgoja sadik, vode- nje evidenc, kontrola in izpopolnjevanje zalog, spre- runa dokumentacija). Na ta način bosta zagotovljeni večja preglednost pri oskrbi z gozdnim reprodukcij- skim materialom in višja stopnja skladnosti sadik in semena z rastiščern , kamor se bo material sadil oz. sejal. 6 POSTOPKI OPERATIVNE ORGANIZIRANO- STI OSKRBE Z GOZDNIM REPRODUKCIJ- SKIM MATERIALOM Vzgoja sadik je praviloma več letna. Zato je potre- ben srednjeročni program (za dobo 5-l O let) potreb po sadikah in zbiranju semena, ki je osnova za načrtno vzgojo sadik. Na podlagi gozdnogospodarskih načr­ tov, letnih programov obnove gozda in srednjeročnega programa potreb po sadikah in semenu se izdelajo letni plani, načrti zbiranja semena ter programi vzgoje sadik po drevesnib vrstah, količinah in proveniencah. 6.1 Zagotavljanje oskrbe drevesnic s semenom Da bi zagotovili čim večjo ustreznost sadik in semena za potrebe obnove s sadnjo in setvijo rastiščem, je predpogoj ustrezno velik izbor semenskega materi- ala, čemur pa semenski sestoji v obstoječem registru semenskih sestojev doslej v celoti še niso kos. Semen- ski o brod pri posameznih dreves nib vrstah letno nep- redvidljivo niha. Stalna oskrba s semenom paje ključ­ nega pomena za zagotovitev potrebnih količin in vrst sadik. Rešitve za nemoteno oskrbo s semenom iščemo v širitvi registra semenskih sestojev, predvsem pri lista- vcih, in v šitjenju obstoječih semenskih sestojev pii vrstah, kjer to zahteva tehnika zbiranja semena (gorski javor, veliki jesen). Nekaj letna spremlja va semenenja nakazuje, da semenski sestoji niso bili med sestoji , ki so najbolj obilno semenili. Ko ne pričakujemo primer- nega obroda v semenskih sestoj ih oziroma ni ustreznih semenskih sestojev, se zaradi boljše oskrbe s semenom odločamo za dodatno evidentiranje sestojev z dobrim obrodom semena. Pri teh potencialnih sestoj ih za zbi- ranje semena gre za izbor navadnih sestojev ali sku- pine semenjakov, za katere se izda Zapisnik o obvezni 403 strokovni in zdravstveni kontroli semenskih sestojev, navadnih sestojev in skupin semenjakov. K boljši oskrbi drevesnic z ustreznim semenskim materialom prispevajo tudi semenske hranih1ice, kjer je možno hraniti širok izbor semena po semenskih eno tab, predvsem iglavcev. Gre za drevesne vrste, ki semenijo redko, v razmaku več let. Postopki hranjenja semena iglavcev (smreka, jelka, macesen) so poznani, dovr- šeni in praktično izvedljivi , za bukev pa teče preiz- kus postopka večletnega shranjevanja semena v dveh semenarnah. Ko gre za nenadno povečane potrebe po sadikah, npr. v primeru sanacije gozdov, ki so jih prizadele ujme, pa iščemo rešitve za boljšo oskrbo tudi v puljenkah, ki so praviloma leto do dve ua dovzgoji v drevesnicah. V puljenkah so večne in trajne rezerve, kijih lahko po potrebi v vsakem trenutku aktiviramo. 6.1.1 Spremljava semenenja in izbor sestojev za zbiranje semena Po letnem pla:n,u potreb po semenu na ZGS dolo- čimo sestoje, v katerih se spremlja semenenje od eve- tenja do obroda. ZGS izda semenatjem naročilo za zbiranje semena in razdelilnik količin semena za dre- vesnice. O semenenju ZGS mesec dni pred zbiranjem semena obvesti GIS in semenarje. Pri skupnem ogledu izda pooblaščeni delavec GlS mnenje glede primer- nosti zbiranja semena v obliki Zapisnika o obvezni strokovni in zdravstveni kontroli semenskih sestojev, navadnih sestojev in skupin semenjakov. Predstavnik semenarne ocenj p1irnemost objekta za zbiranje, obi- ranje semena. 6.1.2 Zbiranje in dodelava semena Semenarji organizirajo zbiranje semena skladno z naročilom. Zbiranje semena spremlja delavec ZGS, ki izda Potrdilo ZGS o poreklu gozdnega semena. Par- tije semena grejo v zavezani ali zaprti embalaži na dodelava v semenarna, kjer delavec GIS vzame vzorec partije semena in na osnovi potrdila ZGS in opravljenih analiz izda spričevalo oziroma certifikat o izvoru goz- dnega reprodukcijskega materiala in certifikat o kako- vosti semena, ki spremlja seme v nadaljnjih postopkih . Zbrano dodelano seme, opremljeno z listinami, se po programu potreb po sadikah razdeli drevesnicam. 6.2 Setev, hranjenje semena in vzgoja sadik Delavec ZGS spremlja setev semena in vzgojo sadik v drevesnici, predlaga želeno vzgojno obliko sadik, vodi evidenco o vrstah in količinah sadik po fitogeo- 404 grafsk.ih območjih in načrtuje potrebne izpopolnitve zalog semena. Primanjkljaj določenih vrst sadik za določeno območje je pričakovan in se ga rešuje na republiški ravni. Sadike, vzgojene iz zbranega semena, ki je bilo financirano iz sredstev proračuna RS, spremlja ZGS z evidenčnimi popisi (drevesna vrsta, količina, prove- n.ienca). V večjih drevesnicah je evidenčnj popis zalog sadik za zdaj še šibkost tega sistema. Tu je treba sistem računalniško podpreti, da se bo laže spremljalo razvoj in zaloge sadik. Da bo možna digitalizacija drevesni- čarskih površin, je treba izdelati natančne karte, za boljšo preglednost pa gredice opremiti s tablicami. Ves gozdni reprodukcijski material spremlja izvoma dokumentacija, tako da se na ta način zagotavlja znano poreklo sadilnega in setvenega materiala. ZGS je začel s spremljavo uspešnosti obnove s sadnjo v gozdovih. S povratnimi informacijami dreve- snicam se sistem zagotavljanja oskrbe s setvenim in sadilnim materialom zaokroži. ZAKLJUČEK Sistem oskrbe z gozdnim reprodukcijskim materi- alom za potrebe obnove gozda s sadnjo sicer v popol- nosti še ne deluje, vendar se kažejo pozitivni premiki v bogatejši vrstni sestavi sadik. Obnova gozda s sadnjo in setvijo ne izpodriva in ne zamenjuje naravne obnove gozda, pač pa le-to dopolpjuje. S financiranjem zbiranja semena in oskrbe dreve- snic s semenom ter tudi s financiranjem večjega dela sadik in semena za obnovo gozda s sadnjo in setvijo iz sredstev proračuna RS so bile Zavodu za gozdove Slovenije dane možnosti za aktivno načrtno usme1janje semenarske in drevesničarske dejavnosti. Te pozitivne pridobitve ne gre prezreti pri oblikovanju novih pred- pisov. Viri GRECS, Z., 1996. Obnova gozdov s saditvijo- korak k višji kakovostni ravni gozdarske operativne stroke.- Zbornik goz- darstva in lesarstva, 51, 1996, s. 133-143. GRECS, Z., 1998. Gojenje gozdov oa Zavodu za gozdove Slo- veoije in izvajanje gojitvenih del v zadnjih letih.- GozdV 56, 1, s. 25-30. G.RECS, Z. 1 KRAIGHER, H., 1997. Interakcije v rnikQrizo- sferi in komplementarnost naravne obnove gozda in obnove s sadnjo J setvijo.- Znanje za gozd , Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, s. 297-308. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih. 1994, 1995, !996, 199~ 1998. 1999. GozdV 58 (2000) 9