Posairsseizrsa šševillca stars® 1 kror»-
j *¥
$’*t/. Жу^ДњмлWt/	4d&tvbfonij
е%4Ш?Ј&* C./&	<$&A*0&V
„Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška eesta št. 5. — Z uredništvom se more govoriti dan samo od 11. do 12. ure dopoldne,
»e ne vračajo Nezaprte reklam proste.-------------- Telefon št 2*
PoStnLia v državi SHS pavšalirana.
Naročnina listu : Ceio leto K 120'—, poi leta K 60'—, četrt leta K 30'—. Izven Jugoslavije: Celo leto k 150'—. Insereii ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju' primeren popust. Upravnišivo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — — Telefon st 220.
1C Q	%rfJUtašb»
Mas»i&©ip, din«» SO. ®©sste»3lbi»at
XIII.
Kraljevska oblast.
itakoj po vidovdanski ustavi je od Ш. prestolonaslednik v inozemstvo, postal je med lem kralj in So vedno ga m nazaj. V času njegove odsotnosti smo čitali že vse mogoče uradne in poluradne izjave, kje da je in ko daj se lahko pričakuje njegova vrnitev. Fc teli poročilih je bil že večkrat zaročen in beograjski listi so prinašati cele životopise zaročenk in objavljali vse mogoče podrobnosti in formalnosti zarok, naenkrat pa so se zopet razširile vesti o njegovi bolezni in to danes v resnem, jutri zopet v. popolnoma pomirljivem tonu. Danes se je go vorito o kirurgih, ki so bili pozvani na pregled, jutri o lahkem prelil ajen-ju, ki gotovo ne, potrebuje kirurgične pomoči in čez par dni zopet o nameravani rekonvalescenci v Sviqi ali pa o vožnji po atlantskem oceanu.
Približno teden dni pred smrtjo kralja Petra, so prihajale pr|/e vesti o regentovi smrti in pri smrti kralja je bilo več ali manj jasno, da njegova bolezen ni lahkega značaja. Sedaj se jje začelo govoriti o neki operaciji, ki je baj odstranila vsako nevarnost. Vladna poreč.|a so govorila, o okrevanju in obetala njegovo vrnitev na parostos pokojnega kralja. iTa je pri kraju, kralja še pa vedno ni nazaj in poročila so zopet govorila zdaj a poslabšanju zdravja, zdaj o oddihu v Švici m na oceanu.
Beograjski listi danes nasvetujejo vladi, da poišče najboljše zdravnike, Jutri pa zopet poročajo, da je kralj popolnoma zdrav in nikdo ne ve, kdo lansira vse te vesti in zakaj se š toliko raztresenostjo in prikritostjo beležijo vzroki dolge kraljeve odsotnosti. Pa-šič je tudi Vedno na poti, enkrat na svojo počitnice, drugič pa h kralju — pa je pri vsem tjem še vedno v Beogradu, od koder poročajo zopet te dni, đa gre sedaj1 prav za gotovo v Paris, da se tam s kraljem posvetuje glede krake ve g a. nasledstva, ki se kot nerešeno vpraša.-je ne more več odLagati.
Nasprotujoče in raztresene vesti e kraljevi odsotnosti nam škodujejo v zunanji in notranji politiki. Jasaost je nujno potrebna. Od kraljevega povrat ka je odvisno ravno tako zasedanje parlamenta kakor kraljeva prisega in kronanje.
Po vsem tem, je kraljeva odsotnost PaŠičevi vladi še najbolj dobrodošla* Dokler se ne vrne, ima vlada kraljevo oblast v svojih rokah in vso mogočnost, da se s cinično diktaturo obdrži na svojem mestu in ne skliče parlamenta, ob kraljevi vrnitvi bi pa na vsak načini moralo priti do skli-eauja parlamenta že radi kraljeve pri šege in pri tej priliki bi se izkazalo, da zbornica, v kateri manjka 120 poslancev, ni v stanu, zadostiti svoji na logt. Nastala bi — ne samo formalna temveč popolna kriza vlade in parlamenta in tako bi se v najkrajšem času moralo apelirati na vo'jo naroda, ki P aši č-P ni b iče v i če vi vladi v nobenem oziru ne more biti ljuba. Samodržcem je najljubša kraljeva oblast, s katero sedaj vzdržuje svojo diktaturo. Po ustavi lahko traja kraljevsko za’ sfopništvo po ministrskem svetu največ šest mescev in naši vladinovci — kakor jih poznamo — bodo gotovo vse poskusili, da izrabijo ta čas do zadnje minute z vso oblastnostjo.
Nevarne možnosti.
V ve le ugled ne m zagrebškem listu „Sfobodna Tribuna“ je dr. B. A. objavil zelo pomemben članek, v katerem razpravlja o novih nevarnostih, ki pre tijp oeli Evropi. Članka r j iše:
„.Monarhistična reakcija dviga po vsej Evropi svojo glavo iin preti uničiti — vsaj deloma — z milijonskimi žrtvami odkupljeni mir, ker upa, da bo v kaosu in krvavih vrttecih znova jsasedla stare prestole. Pobita, od po-
' vojnih razmer in okolnosti stisnjena v kot, reakcija danes ne skriva svojih ciljev in namenov. Neurejene gospodarske razmere, valutam e krize, dra ginja, stagnacija v vseh panogah industrije,, brezposelnost — vse to so glavni in primarni vzroki rastoče monarhistične nevarnosti, ki se pojavlja v Srednji Evropi.
Dogodki v Nemčiji, kjer hohten-colernski agenti ub.jajo enega izmed najodličnejših meščansko-republikan-skih politikov, poslanca Erzbergerja, in kjer bavarska vlada, sestavljena iz monarhističnih elementov, pripravlja državni udar, nadalje dogodki v belo-terorisijični Madžarski, к,;ог se monarhist Friedrich postavlja na čelo Zapadite Ogrske in obnavlja Avstro-Madžanja pod žezlom Habsburgovcev, in najnovejši ipokret v Ukrajini, katero organizira princ Viljem: — vsi ti dogodki so ve Lik memento iskreni evropski demokraciji, ki naj bolj kot poprej stoji na braniku politično-nacijo-I nainih povojnih tekovin.
Holten co fern skim in habsburgov-skirn monarhistom, tem augurjem strahovlade, absolutizma in najtemnejše reakcije se pridružuje tretji, za Evropo najnevarnejši brat, to šo ruski čari sti“.
Tako pišb člankar „Slobodne Tribune“. Kakor znano, je naša gostoljubna (?) vlada ponudila tisočerim in tisočerim VVranglovcem pomoč in zatočišče. Kako fatalna nam lahko postane ta „gostoljubnost“, je razvidna iz na-daijnih izvajanj „Slobodne Tribune“, ki pravi:	i
„Med temi emigranti pa niso bili samo bolj Sevi ški ag tatorji, v njihovih ’ vrsiah so se nahajali tudi kohencoler-ski ozir,, kabsburškofilm hujskači, ka-I tere so morale naše oblasti posaditi preko meje. Nimamo sicer točnih podatkov o propagandi ruskih monar-
histov v Jugoslaviji, gotovo pa j’e, da njih delovanje ne bo različneje od one ga v drugih državah. Njih cilj je ta, da v pravem momentu — ko se bo sodobna Rusija zrušila pod režimom boljševikov — naval jo z oboroženo silo in postavijo z absolutistično in militaristično diktaturo izmučen narod pred dovršena dejstva. Oni ne zahtevajo niti volitev, niti konstituante, s pomočjo bajonetov bi se prebili do o-blasti. Ruska monarhistična reakcija
r.i brezpomembna; restavracija carizma bi zuačila strašno reakcijo tudi v ruski zunanji politiki, ki se že danes očituje v.- neprestanih zvezah ruskih monarhistov z nemškimi in madžarskimi monarhisti. Sveta alijansa, katere cilj je vzpostavitev starih, srednjeevropskih prestolov, bi se znova vzbu dila k življenju. Da je to eminentna nesreča za današnje svobodne države v Srednji Evropi, o tem pač nihče ne more dvomiti. Restavracija Romanov-cev pomeni za nas isto, .kakor povrat Habsburžanov in Holiencolernoev, in radii rega ne moremo in ne smemo dovolili, da se v okvirju naših granic razvija agitacija in najsi koristi tej ah oni omenjenih dinastij. Ruski carizem je večje zlo nego komunizem; v interesu bodočnosti in konsolidacije naše države je, da naša vlada z euer gičiio gesto ustavi propagando ruskih monarhistov, ki v tolikem številu preplavljajo našo državo“.
■ In v času, ko se razlega ta. krik I vpijočega v puščavi, daje naša vlada ruskim dijakom-emigrantom državne podpore. (Kdo jamči, da med njimi ni ahožev atelje v carizma? op. ur.) V vo-jaško-teiimčni stroki kar mrgoli samih VVrangiOvcev . . . Prišel bo čas, ko bo današnja vlada polagala za to širokogrudno „bratsko ljubezen“ natančne
Zakaj Srbi, Hrvati in Slovenci niso zadovoljni!
V listu „I/Ačtion Francaise“ od 15. t. m. je napisal g. Charles Morris članek, v katerem pravi med drugim sledeče: „Cehi, Srbi in Grki vladajo kakor pravi parveniji, Češko gospo -darstvo v Slovaški in Ruteniji je neznosno; Češka centralizacija, birokracija, železna disciplina! Slovaki, Ru-teni in Madžari so v dualistični monarhiji uživali vsaj nekatere svobode. Danes pa se z njimi postopa kakor s premaganci. Albanci, Makedonci, Črnogorci in Hrvati (in Slovenci op. ur.) dvigajo iste obtožbe proti Beogradu; od Donave do Balkana povsod samo pritisk, torej izgled na bune in nemire . . Belgrajska „Tribuna“ od 24. t. m. mu na gornje odgovarja:	„Mi
Srbi, namesto da bi se ponašali kot zmagovalci — in na to smo imeli .pač brezdvomno pravico — smo se ponar-šali kot osvoboditelji. V tem leži naš početni pogrešek, toda to je pogrešek iskrene, bratske ljubezni in širokega zaupanja; to je pogrešek, ki je pote-
kel iz ženeroznosti, katera stoji s — čuvstvovanji in mišljenjem parverjija v največjem nasprotju. In ta pogre -šek plačujemo mi/Srbi danes zelo drago.
Turčinom in Arnavtom v Makedoniji, Hrvatom na Hr.vatskem in Slo -vencem v Slovaški (!) danes ne zadostuje enakopravnost s svojimi srbskimi sodržavLani. Turki in Arnavti bi šo danes ravnotako i*adi dušili Srbi-ance, kakor so jih v času turškega režima. Hrvati in Slovenci, kateri i~ majo v naši državi vse, česar si pod avstrijskim režimom niso smeli poželeti, želijo, da oni zagospodarijo Srbom in jim kot manjšina v državi vsilijo svote nazore, da bi tako zavzeli preponderantni položaj v državi. Ta položaj, katerega Srbi ne zahtevajo niti za sebe, je takšen, 'da imajo eo ipso pravico, ga drugim pod nobenimi pogoji prepuščati.“
PreČitajte in premišljujte .■ v *
Član vladne komisije o dogodkih v Sandžaku.
V anketni komisiji, ki je proučevala položaj v Sandžaku, je bil tudi muslimanski nar. poslanec dr. Hrasnica in po njegovem poročilu v „Pravdi“ št. 9Q posnemamo sledeče:
Po balkanski vojni je vladala med pravoslavnim in muslimanskim življem rajiepša sloga, po preobratu so pa začeli neodgovorni elementi huj-! skati pravoslavne proti mu sitim an am, j češ, da so oni krivi vsega nasilja za časa avstrijske okupacije. Započelo Je j strašno naiSijlje nad muslimanskem j življem favorizirano več ali manj tudi j od upravnih organov in v dobi tega ! krvavega nasilja je začelo tudi ocl-molnišivo. Med banditi je tudi dosti I pravoslavnih in žrtve roparskih napar dov n so samo pravoslavni, temveč tudi muslimani.
Za „red in mir“ jo poslala vlada četo Koste Pečanca v te kraje in ravno v tej čet.i so se našli naj večji nar silnlki in razbojniki. O nasilju in strašnih zločinih teh „zaščitnikov“ bi se dale pisati debele knjige. Rop, u-moc, požig in posiljevanje žen in deklet jo bilo na dnevnem redu v. eni vasi za drugo.
V občini Ribarič, okraj Novi Pa>-zar je bilo od preobrata sem pet pravoslavnih in trideset muslimanskih žrtev, iz česar se vidi, da je srbska „osveta“ strašno delovala in da ka-čaki muslimanom nikakor niso prizanašali. Ker je iz te vabi Šest odmetni-kov doma, jo Koste Pečaneo celo občino strašno uposiošJl.
Med mnogimi drugimi je oropal tudi vas Starčeviče., Njegovi banditi
j so v jutranjem svitu vdrli v hiše ter. i bralkomalo streljali po ljudeh, pobija-I ti so vse, kar jim Je prišlo pod roko„ tudi Žene in otroke. Iz vasi sp odnesli veliko svoto denarja in odgnali večje število konj, v vasi je pa ostalo okrog 800 sirot.
Karakterističen je tudi slučaj, žan darmenijskega podnarednika Vidiča, ki je bil komandir (!) orož. postaje v Dugi Poljani pri Sjenici. Ta je nekega dne v juliju odgnal dugopoljskega občinskega predsednika in imama i» drugo jutro so ljudje oba našli mrtva v bližini, žandarja Vidiča so pa še večkrat potem opazili, da jaha konja umorjenega predsednika. Ta žandar, ki ima še druge umore na vesti, je na jako enostaven način preganjal komite, nčvopazarskim agom je zagrozil, da jih ubije, če mu ne vlovijo Husejn BoškiOviča, ki je bil tedaj vodja vseh odmetnikov.
Tega žandarja sedaj enostavno „nema“ in policijski pisar, ki vodi v Sjenici nekako „iztrago“ proti njemu, pravi, da ne ve, kje da je in ga tudi ne zasleduje.
Taki ljudje so skrbeli za red in mir iin zato ni čuda, da se je vse povprek razpaslo največje divjaštvo.
Inspektor javne „varnosti“ Cerovi č je dajal svojim pandurjem potuho v na j večji meri. Ugledni ljudje so pred anketno komisijo v Novem Pazarju enoglasno trdili, da se je večkrat takole izrazil: „Vi Turki sto 500 let ca-revali, zato pa sedaj mi vršimo osve-to, kakor znamo“! Kakor „inšpekcija“ tako podrejeni organi.
Pri vseh nasilstvih od strani Pe-čančevih dobrovoljcev, se je govorilo o oboroženem! odporu prebivalstva, fakt pa je, da od Pečančeve čete ni niti enega ranjenca ali celo mrtveca, Iz tega se dobro vidi velika „verodostojnost“ teh motivacij.
Po teh poročilih je razvidno, da bedni narod ne more imeti vere v moč zakonov in v državno obrambo iu je tudi ne bo imel, dokler se raznih zločincev v upravni službi z največ'o strogostjo ne kaznuje.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS*
Naši ministri so se posvetovali na svoji zadnji seji o' nemirih ob albanski meji in so dovolili vojnemu ministru za ojačenje obmejne posadke poseben kredit. Kar sa j>a tiče madžarske drznosti, so naši ministri mnenja, da bodo počakali na korake entente, od katerih pričakujejo popolnega uspeha (kot vedno! Op. ur.). Ministrski svet je tudi mnenja, da treba napram Madžarom nastopiti samo splošno, nikakor pa ne v posameznih akcijah. Ministrski svet je še nadabe sklenil, da bodo začeli ^Dalmaciji izmenjavati krone do zneska K
100.000	v razmerju 1:4, pri svotah nad 100.000 K pa v relaciji 1:6.
Na seji finančnega odseka je razlagal g. finančni minister Kumanudi, kako, koliko in k'e j«; tiskal papirnati denar, in nakoval kovinski drobiž. Prihodnja se a dnanč nega odseka bo sklicana pismenim potom.
POLJSKA.
Novi ministrski predsednik P o n i k o w s k y je - plenarni seji zbornice v daljšem govoru orisal program sedan ega kabineta. \ vprašanju Gornje Slezije in Vilne stoji Poljska neomajno na stališču samoodločbe. O finančnem problemu se je ministrski predsednik izrazil zelo optimistično. Zbornici se v kratkem pred loži zakonski načrt o pobijanju komu nizma. Razmerje med Poljsko in Ru-sio je takšno, da bo poslednja morala uvideti, da se ukloni določbam riške mirovne pogodbe,	^
Vladajo kakor znala — |
Srbsko drž. posojilo? Pri nas se { govori o posojilu državo SHS, vlada ( pa ne more prikri i svoje prave men- j talitete in poroča v (inozemskih, listih j samo o „srbskem državnem“ posojilu. 'Ali ne ve, da ji ta odkritost ne služi ! ravno v dobro, ali pa misli, da se pri }>as take stvari ne zvedo in ne čitajo. Po našem mnenju bi bila najboljša reklama za državno posojilo — odstop Pašič-Prilfčevtičeve vlade. Ce črtamo srbske liste ter se dobro vglobimo v vsakovrstne vesti in v razna agitacijska sredstva moramo koncem vseh koncev priti celo do zaključka, da tudi od vlade lansirane vesti ne odgovar jajo in da se celo o „srbskem“ državnem posojilu ne more govoriti. Nekateri radikalni listi namreč pišejo, da mnogo srbskih radikalcev noče podpisovati sedaj posojila,! češ, da je to nekaka zaupnica Pribičevičevi vladi,
M pa zaupanja in poverjenja nikakor ne zasluži. Žalostno pa resnično, da vlada in strankarji ne pomislijo, koko škodujejo s takim postopanjem u-giedu in prospehu naše državo.
To Je samo pri nas mogoče. „Ne--ven“ poroča iz Stare Kaniže, da so morali občinski uradniki podpisati celo mesečno plačo za državno posojilo. Mestni načelnik je izdal ferman, kdor ne podpiše, gre na cesto 1 Kolikor je ( nam znano, se tudi pri nas „vabi“ k 1 podpisovanju v precej grozilnem tonu. Šolska vodstva n. pr. so dobila od politične oblasti odlok, da prijavijo vse učne moči, ki niso podpisale posojila in zakaj niso. Kaj bodo potem napravili s temi, ki ne podpišejo, ne vemo, upamo pa, da še nismo tako daleč kot v Stari Kaniži, iFerman, po katerem se tam postopa, je pravo izsiljevanje m sramota za policajdemokracijo, ki se takih sredstev poslužuje. — Sedaj manjka še samo to, da po zaključku podpisovanja reče Pašič-Pribičevičeva vladna kampanja: „Eto, kako radi nas .majo! Kako nam zaupajo! Z največ-jim veseljem so podpisali toliko in toliko našega posojila!“
Kje je korupcija!
Tvoje je moje, moje pa ni tvoje, pravi konzorej „Omnium Serbe“ naši državi in sedaj so,že tako daleč, da bo naša država poleg vsega drugega kar daje konzore ju na razpolago, še njegovo 'denarno globo obrestovala s <14 odstotki in tako si bodo akcijonarji že s temi visokimi obrestmi napravili lepe denarje. Boljšega terena za izkoriščanje res niso mogli najti, kot je naša država. ‘Zemljišča dobijo zastonj, polovično vožnjo po železnicah, prost uvoz in izvoz in če bi tudi v prvem času malo producirali fin malo zaslužili, pridejo vendarle na svoj račun v sled visokih obresti, katere bo plačevala naša država. Ker so francoski kapitalisti tako dobro zadeli, tudi drugi nočejo zaostati in sedaj se govori, da se tudi Hugo Stinnes ponuja in to ne brez uspeha in upanja na dober izid. Pri „Omnium Serbe“ bodo največ profita nagrabili radikali, Pašiče-va družina in demokrati so zelo razburjeni, ker odletijo pri tem prazni. Pri klubovih sejah je bilo radi te zadeve že dosti burnih razgovorov, konec vsega je pa vendarle ta, da če zasluži eden, naj zasluži Še drugi. Pri „Omnium Serbe“ so radikali, demokrati si bodo pa morali kaj drugega izbrati in mogoče j’e, da okupirajo Hugo Stinnesa. Radikalni listi že poročajo, da se je ta dobro sprijaznil z Demetroviči in da je pripravljeno, oz._ že podkupljeno glasilo, ki bo pisalo v prilog njegovega projekta. To je začetek, konec bo pa pri kakšnji ministrski soji, kjer bodo demokrati enostavno rekli radikalom: ,„Ce gulite vi državo, jo hočemo tudi mi, vsi, ali pa nobeden“, -Radikali bodo s tem zadovoljni in — s,hajdi, teraj“ — državal narod je molzna krava, naj se izkorišča, kakor kdo zna in more. To se y porodičarski politiki dosledno izvaja. Sedaj se sicer še precej govori, da je Stinnes „Švaba“, pri „Omnium Serbe“ pa „mili zavezniki“, pa vse to je samo umetno napravljeni trušč tako im mo • vanih „neodvisnih“ listov, ki hočejo umetno prikriti dejstvo, da gre našim politikom samo za profit brez ozira na izvor, Profit, profit, vse eno o.d kod,

ali s pomočjo Francozov, Švabov, ati pa — Judežiškarijotov!
Sodobna „metoda“. Belgrajska ^Samouprava“ piše, da je policajmini-ster Pribičevič kazensko premesti!- u-čiteija Budimirja Svabiča iz Oviišta, ker je bii izrazit komunist. Njegovo premestitev, pa so takoj razveljavili, ko je podal izjavo, da pristopi, k demokratski stranici ,, . . V Mariboru je ob priliki volitev v kos st. tu avto glasovalo dokaj voliloev za komunistično stranko. Faiiti/un mariborskim demokratom priporočamo, da jih po receptu g. Pribičevica poizkusijo pridobiti za svojo izgubljeno stvar. Gospod Voglar, udejstvujte se!
Uboga naša mladina! Afera Pe -sek je dokazala pred sodiščem, kakim vzgojiteljem je izročena nravna vzgoja naše mladine. Kake moralne kvalifikacije morajo biti mladinski vzgoji-telji ptujskega okraja, si pač lahko mislimo, ker nadzoruje ljudskošolske pedagoge tega okraja g. Pavel Flere, znan 'po izdaji „Avstrijske slave“ ppd Avstrijo, v Jugoslaviji pa se je proslavil z zbiranjem homoseksualnega gradiva. Flere tov podložnik šolnik g, Lovrec je tak resnicoljub, da. mu je ptujsko sodišče odreklo prisego in ga globilo na petdnevni zapor, ker. se je bavil z razpečavanjem nemora’-nili, a nedokazanih govoric o Pesku, Učitelj Klenovšek je poleg interesov za homoseksualnost še v preiskavi radi hudodelstva tatvine. Moralno kvalifikacijo nadz. Flereta in učiteljev:	Klemen -
čiča, Šegule, Lovreca in Kleno vseka pozna sedaj ne samo odrasla javnost, ampak tudi šolska mladina, kateri je tudi znano, s kako lepimi rečmi se in so se pečali njihovi šolski vzgojitelji in njih nadzorniki. Ako višji šolski svet v Ljubljani ne bo razpodil Flo reta in njegovih kompanjonov v Pes-kovi aieri, bodo segli starši ptujskega okraja po samopomoči, ki je povsod na mestu tudi v slučaju, da izkida mo-ralično skvarjeni gnoj pedagogov, naše mladine.
Samostojna .poltenost*!
Samostojni demagogi na delu. — Samostojna dvojica Mrmolja in Kir -biš sta si izbrala sedaj kot svojo politično domeno sejmišča osobitp v okolici Maribora, kjer nastopata ob priliki živinskih sejmov (kamor spadata) kot govornika. Živini, prodajalcem in •kupcem lažeta, da so samostojni pripeljali Italijana na slovenska sejmišča, kmetje naj prodajajo le Lahom, a ne našim mesarjem, To demagogijo pa uganjata samostojna' zapeljivca v dogovoru z mesarji, katerim govorita po končanem sejmu. ;Tako je n. pr. na zadnjem živinjskem sejmu v Mariboru' Mrmolja najprej priporočal Italijane kot kupce v sporazumu z mariborskimi mesarji, popoldne pa je zboroval z mesarji, ki bodo stopili v Mariboru v . šfrajk z izgovorom, češ, saj ne dobimo živine, ker pokupijo vse Italijani, Po štrajku bodo pa zvišali tako cene mesu, da si bodo privoščili meso lahko samo še milijonarji, a noben uradnik. Kruha ne bo, sočivja ne, povrh pa tudi radi draginje ne bo srednji človek niti vohal mesa — ta usoda nas čaka vsled demagogije samostojnih slepar-iev. Da Mrmolja in mešetar Kirbiš ne uganjata ravnokar omenjenih spletk zastonj, je umevno, ker prejemata nagrado od Italijanov in mesarjev.
Carine prosti izvoz živine — minister Pucelj — samostojna laž. Zadnji „Kmet, list“ piše: „Na seji zakonodajnega odbora pa so nastopili proti znižanju carine (glede živine) vsi trije klerikalci in da se ni z vso vnemo zavzel za sklep ministrskega sveta tov, Pucelj, bi ta velekoristen sklep, ki je za kmeta življenške važnosti, propa del. .Tovariš Pucelj za prost izvoz živine — klerikalci proti,“ Ravnokar citirane besede so čisto navadna slabo-stojna laž. 2o 1. avgusta t. 1, se je poslanec dr, Hohnjec v imenu vseh naših poslancev v očigled letošnji suši obrnil v interpelacijah na finančne-nega in poljedelskega ministra in zahteval neomejen carine prost izvoz vseh vrst živin, v živem in zaklanem stanju. Ng, zahtevo Jugoslov. kluba se sicer ni dovolil carine prost izvoz, a pač se je pa znižala carina. Samostojni Pucelj se ni nikdar potegoval za Carine prosto izvažanje, pač pa tudi
za znižan je carine. Jasna kot beli dan je samostojna laž, da bi bila naša stranka na eni strani se potegovala za carine prosti izvoz, v zakonodaj -nem odboru pa nastopila proti. Samostojni s svojim ministrom*vred ne ločijo več: kaj je za in kaj je proti — ker so že tako vajeni laži, da imajo iaž za istino.
Sz Prekmurja.
Kdo je demonstriral v Prekmurju
za Madžarsko? Iz Prekmurja nam poročajo: Udeleženci protijugoslovanskih demonstracij so bili sami pristaši Seru-gove stranke, ki se je po zavzetju Prekmurja od naše strani ujedinila z demokratsko in začela izdajati „Prekmurski Glasnik11 v JDS duhu. Demonstracij za Madžare so zmožni v Prekmurju edino le ljudje madžaroni — sedaj demokra-tje in naročniki „Prekmurskega Glasnika.'1 Ravnokar omenjeno notico naj si zapiše v svoj album „Tabor.“
Policajtlemokracija in prekmurski dogodki. iTitulardemokratsici listič iz Jurčičeve ulice je v noticah in uvodnikih predbaeival naši prekmurski duhovščini krivdo na protidržavnih demonstracijah v Prekmurju, S „Taborom“ in gospodo okoli njega se radi omenjenih insinuacij ne bomo spuščali v polemike. Ker pa bi naša javnost vendarle mislila, ha so se pristaši naše stranke v Prekmurju aktivno m pasivno udeleževati madžaronskih demonstracij, smo prisiljeni, pribiti dejstvo, ki osvetljuje vso navidezno „ro-döljubnosi“ prekmursko policajdemo -(racije. Med demonstranti se je nahajal tudi dr. Cziinak, zagrizen madža-ron, kateri ni bil naš državljan in so ga naše oblasti svojčas posadile proti njegovi volji v Horthyjev paradiž. A ker so pa demokrati vedeli, da ima dr Czifrak med prekmurskimi madža-roni precejšen ugled, so ga spustili brez potnega dokumenta zopet nazaj, sam n da bi madžarone spravljal v tabor polieajdemokratske stranke, Ta madžaron j'e onstran moje 'denunciral madžarskim oblastem mirne Slovence, Prekmurske oblasti (ki so sedaj v rokah liberalcev, op. ur.) so zagrešile \ oliko nedopustnost, ker se je Czilra-ku dovolil prehod meje brez potnih listin. In tako smo doživeli sramoto, da ie policajdemokratski protežiranec stopal v skupini nahujskanih Čitateljev „Prekmurskega Glasnika“ (liberalno glasilo) in klical z drugimi vred: „Ellen Magyarorszag! “ Gospodje okrog „Tabora“ :■ Erkläret mir, Graf a . . .
Državotvorni krog mariborskega „Tabora“ se radi zaganjajo v veliko-dolenskega župnika J, Klekla, ki je toliko pretrpel za Jugoslavijo po madžarskih ječah, očitajoč mu madžaro.i-stvo- Ob priliki madžaronskih demonstracij v Prekmurju so protestanti iz fare Hodoš in občine Salovci napadli župnišče v Veliki Dolenci, >i ga bili tudi razdjali in župnika Klekla iihiV;. da ni otelo župnišča in župnika naše orožništvo, ki je še prihitelo pravo urno na pomoč. Ako bi bil župnik Ježe Kleid madžaron, ga gotovo ne bi bili napadli protestantovski madžaroni. ob priliki demonstracij za Madžarska,
Direktor agrarne reforme v M. Soboti samostejnež Gregorovič skrbi za preskrbo z drvami ne za Prekmurce, ampak za prijatelje onstran Mure. Prekmurske sirote, M bodo po samostojni zaslugi g, Gregoroviiča zmrzovale pozimi, se drznejo vprašati a-grarnega direktorja: 1. Koliko borov je dobil Iz Prekmurja na1 ukaz gospoda direktorja demokrat Joško Rajh iz Mote? 2, G, direktorju bo znano, kam je romal rezan les mimo postaje V, Doljni Lendavi? B. Komu je bil podarjen les, katerega so vozili iz Kobilja v Radgono?
Agrarna reforma je v Prekmurju izključna domena samostojnih in se je lotita razdelitve veleposesti grofa F zapenja, od katerega je prodala 1000 o-ralov. Pa nikar ne mislite" da so to posest kupili zemlje potrebni ljudje, ampak neka, bogzna koliko milijonsko petična banka, M bo. teh 1000 oralov razparoelirala in razprodala med narod, seve z dobičkom, to se razume, V naši kraljevini se mora zvršiti pač vsaka kupčija preko bank, Agrarna reforma v Prekmurju je lep dokaz, ka ki prijatelji tlačenega malega kmeta sc samostojni žepni pravdarjL
Na samostojni evangelij prisega v Prekmurju poleg uradnikov agrar-ne re!ormD’ verižnikov, prekupčevalcev živine tudi doktor za zdravje vse žfivine g. Sok, ki razbobna po Prek-murlu vsak samostojni shod,. Ljudje, ki poznajo g. Soka iz prejšnjih let in vidijo Sokovo pehanje za samostojno politiko, se vprašujejo: Ali je to tisti lečnik domačih in divjih živali, ki je svojčas prisegal v Slov., Bistrici, da se ne bo ukvarjal s politiko?
Nakup goveje živine je v Prekmurju monopoliziran in izključna last madžarona Benka. So hoteli po Prekmurju kupovati in pošteno plačevati živino italijanski kupci, a g. Bebko ima pri ljubljanski vladi, svoje prijatelje, Id so prepovedali, Habjanom na»-kup živine, Madžaron Benko je dosegel, da sedaj on edini kupuje od prekmurskih kmetov živino in jo, potem za masten profit prodaje na debelo Italijanom. V Prekmurju skrbijo višje o-blasti, da vtaknejo v žep nedovoljen profit prekupci-miiijon ar ji, a kmeta se odriva in se ga na ta način vzgaja za ljubezen do naše lepe domovine.
Invalidsko vprašanje že davno rešujejo, če ga tudi še niso rešili, po vseh delih naše države, samo v Prekmurju ne. Po Prekmurju životari nad öOQ 80%nih invalidov, ki niso prejeli doslej po razpadu avstro-ogrske mo narhije niti lička državne podpore. G, minister socijalne politike, ki je ta« ko neizrečno pravičen, že ne zaupa prav niti enorokim ter enonogim prekmurskim invalidom. Cisto pri lunda -•mentu in menda nalašč doslej prezirano invalidsko vprašanje v Prekmurju je obsežen kapitel za državotvorno vzgojo v vojni osirotelih Prekmur.-
«ev- "	■	. Ufi
Domače vesti. .
Socijalni demokrat — ljubljanski župan. Sredo, dne 28. t. m., se je vršila ob 17. uri volitev ljubljanskega župana. Sejo občinskega sveta je vodil najstarejši občinski' svetnik gosp. Jeglič (SLS). PrJ prvi volitvi je dobil kandidat Naroduo-socijalistične stranke dr. Tone Jamar 22, dr. Karl Triller (JDS) 18 glasov, 2 glasovnici pa sta bili prazni. Ker so demokratski ministri na pritisk slovenskih liberalcev sklenili, da narodnega sooijalista pod nobenim pogojem ne potrdijo za župana, in pa iz protesta proti drugim ogabnim nakanam mladoliberalne klike, ie dr. Jamar izvolitev odklonil * Nato je predsednik Jeglič odredil novo volitev. Pri tej je dobil socijalni demokrat dr, Ljudevit Perič 23, đr. K, Triller pa 19 glasov. S tem je bil dr, Perič z absolutno večino vseh glasov Izvoljen za ljubljanskega župana. Za podžupana je bil izvoljen narodni socialist učitelj Josip Ambrožič, ki je volitev istotako sprejel. Veseli nas, da je mladoliberalna klika okoli „Jutra“ tako sramotno pogorela in da je z izvolitvijo novega župana obsojena nesramna goma, s katero so hoteli uničiti Peska, Ljubljana je pokazala, da ne trpi polieajdemokratske korupcije, in to svojo odločno voljo je pokazala s tem, da je porinila JDS v brezpo -membno opozicijo.
„Tako ne pojde44! Pod gornjim zaglavjem -se „Slov, Narod“ pritožuje nad „klerikalno—socijalisitično—narodno socialistično alijanso, ki je relativno najmočnejšo stranko s pestjo u-darila v obraz“. Iz žalostpevov v „Jutru“ in „Narodu“ je razvtdno, da demokratom njihova polomija v ljubljanskem občinskem svetu vendarle dela skrbi. V Ljubljani so z gotovostjo računali na nediscipliniranost pe^~ torih socialdemokratov, pa so se varali , t v s Z izvolitvijo dr. Ljudevita Periča je obledela Hribarjeva in Tav’ carjeva tradicija slovenskega liberalizma,> kij je smatral ljubljansko obči no kot izključno in nedotakljivo po-s'est. Stranke s soeijalnimi programi pa se niso zmenile za to „špisarsko“ tradicijo in zato. se je moralo zgoditi, da je velika večina ljubljanskega prebivalstva prevzela upravo naše bele Ljubljane. Demokrati naj nikar ne žalujejo, kajti takih in še hujših polomij jim slovensko ljudstvo pripravlja na vseh koncih in krajih.
Zopet pred plankami „svobodne“ štampe. G. policajminister Pribičevič je poslal kmalu po sprejetju ustave



»sem merodajnim cenzorjem л naši kraljevini poseben lerman, ki tolmači klen 18 in 188 ustave o svobodi tiska. G. minister pravi, aa ima„o cenzurne oblasti: policija in državno pravništ-m — pravico, zabraniti širjenje lista, ki bi uit pisan proti členom 11 ter 138. V Pribičevičevem. navodilu sicer ne stoji nikjer, da bi na poši aretirani list ne smel iziti v drugi rola ji G. kraljevi namestnik Hribar si kot le trgovsko naobražen gospod tolmači usta trne člene o svobodi tiska in Pribičo -vičevo tiralico za tema členoma čisto napačno, ker izdaje cenzorjem navo dila, da od pristojne oblasti na pošti ugrabljen list ne sme iziti v drugi iz-daji/G 70. Jubilar je pri teleloničuem navodilu o prepovedi druge izdaje za-bcanjenega lista že bil menda preveč zatopljen v lovski pogon beljskih jelenov, merjascev in^ čapelj in je kot ne-rarist preko ustavo in g. vladike po * ticajev Pribičeviča zagrešil veliko --«moto s prepovedjo druge izdaje. Upamo, da bo g. namestnik po vrnitvi iz lova in 'Kristanove družbe krenil na pravo pot glede tolmačenja svobodne Stampe in Pribičevičevega fermana. V selo zadevo mora priti jasnost in smo policijskemu svetniku dr. Senekoviču hvaležni, da nam je ponudil ključ do skrivnostno nejuridičnih vrat Hribarjeve razlage o žurnalistični svobodi in zagonetno zabranjeni 'drugi izdaji.
Vila ministra dr. Kukovca v nevarnosti. Ze svojčas smo poročali jav nosti, da poseda naš, za v&e sloje so-tijalno-pravičm minister dr. Kukovec v öeljslcom mestu za svojo soprogo in <3iiega otroka ministrsko stanovanje e-nega nadstropja. Razven tega stanovanja pa še skrbno zaklepa prod stanovanja potrebnimi strankami eno celo vilo nad Grenadir]ami, ki je vedno prazna m je v njej shranjena menda •sama mila socijal-pravičnost g. ministra, ki pa je v sredini votla kot — strah, okrog in okrog pa jo njič ni. Sedaj |e pa dobilo OeLje nov, stanovanjski urad, ki si je stavil nalogo, da odpre dr. Kukovčev veliki tabernakelj strankam, id nimajo stanovanja. Radovedni smo, komu neki se bo pri-sožd g. minister radi zasegaj svojo prazno vile. Najbrž bo odločevali o u-40CÜ prazne ministrske vile sam Nikola Pašič.
Klimam se nam obeta. Letos nas je oplazila šiba božja slabe letino za človeka in domačo žival. Marsikdo se v strahu povprašuje: Kaj in kako bo po zimi s kruhom za odrasle in mlekom za otroke, ker krave ne bodo imele dovolj krme in tudi ne bodo dojile, Voeigled ravnokar omenjenemu zimskemu strahu pa lahko vzdihnemo pri spominu na našega socijalnega poverjenika Ribnikarja:	Hvala Bog i! le
mož nam odpre za zimo kanaanske mlečne zaloge, ako mu uspe njegova teorija, da povzročajo bakteriji mlečnost. G. poverjenik Ribnikar se je že pod rajno Avstrijo pehal za doktoratom v nadi, da omleči neoplode-e -/aj-jfcle z vbrizgavanjem mleka. Ribnikarjev! poizkusi o preustroju nebrejih zajk v dobre mlečnice so uspeli, samo vse zajke, katerim je vbrizgaval dok-
Gladiatorji.
Erva knjiga. — Eroa.
(23. nadaljevanje.)
„Niso ga smeli križati“, je odgo -„orli Kalha, „ker je bil plemenitega rodu in rojen rimski državljan, toda vzeli so nam ga iz naše sredine ter dmli v * ječo, 'dokler ga končno niso «bsodili, da bo obglavljen. Ah, strašno je izglodal Rim tiste dnii Mesto požgano in hiše razdjane, mrtva, o-,žgana trupla so ležala naokrog, osiroteli otroci so blodili po kadečih se razvalinah in iskali svojih starišev , ali pa, kar je še huje zabolelo v sr-ču, se nedolžno igrali, nezavedajoč so svoje nesreče. —'Neronovi privrženci so dolžili kristjane, da so zažgali mesto, in marsikatera nedolžna žrtev je morala trpeti zaradi tega zlobnega in brezvestnega obrekovanja. Kristjani, ah, ti ubogi, preganjani, zaničevani Ijtidjo, ki si niso druga želeli, kot živeti v miru in bratstvu z vsemi, ki je njihova vera mir in dobra volja na zemlji, pa bi ti naj bili zažgali Rim? — Tisto jutro, Ico smo spremljali Pavia ven na morišče, na Flamininisko cesto, sem jih. našel, 20. sem jih na-.
torand Ribnikar mleko, ;so poginile! Pod staro Avstrijo je bila Ribnikar -jeva teorija neoplodene mlečno h, v prvem razvoju zajčje smrti, danes pri poverjeniškem dostojanstvu g. Dolfeta je uspela baje že tako daleč, da se nam obeta ravno za letošnjo zimo — mlečni Kanaan po zaslugi živinozdra-vnika in zajčje smrti g, Ribnikarja,
Duh. vesti in spremembe. Za kaplana v Ruše je nastavljen novomaš-nik Janez Breznik. G.. Geramb, ki, je dovršil svoje bogoslovne študije v Rimu, je sprejet v našo škofije in nastavljen za kaplana v Hoče, odkoder odide g. Kljun kot kaplan na Rečico. Dosedanji rečiški kaplan Franjq Jaz-bmšek odide v Rajlnenburg.
Sestanek gg. duhovnikov tretje-rednikov v Mariboru, dne 28. septembra 1921 je bil jako zanimiv fin poduči]iv. Prihodnji sestanek bo 18, januarja 1922, Namen je dvojen: prospeh Ш. reda in prenovljenje duha duhovnikov samih. Zato bo ob sklepu vselej kratka meditacija. Važni sklepi se bodo objavili v „Cvetju“. Zastopane so bile dekanije: Vuzenica, Marenberg, Maribor, des, in lev, dr. br. , J areni-na. Sv, Lenart v Slov. gor,, Dravsko pobe, Slov. Bistrica in Konjice. Pričujoč je bil tudi g. KLekl iz Prekmurja. Zeli so, da bi prihodnjič bile zastopane vse dekanije lavantinske škofije, Ker je vožnja draga, naj se z u~ deležbo sestanka združijo še druga o-pravila. — Zborovanje je vodil p. S-Zobec, urednik „Cvetja“.
Občinske volitve v Zagrebu. Dne
24.	t. m. so v Zagrebu pričeli s predlaganjem kandidatnih list za nove občinske volitve.	s
Težka žel. nesreča na progi Sarajevo—Mostar. V noči od 27. na 28.
t.	m. se je zgodila na progi Sarajevo —Mostar med postajama Drežnica m Raškagora težka železniška nesr.) .a. Z brega se je odlomila velika stena . ier padla na tračnice, Lokomotiva vlaka, ki prihaja ob 5. uri popoldne iz Sarajeva, je naletela na kamenje ter se prekucnila s peterimi vagoni vred. Strojevodja Gruber je težijo ranjen, O drugih žrtvah ni ničesar znano. Proga j,e pokvarjena v dolžini 30 m.
Velik požar v Karlovcu. V Kar -lovcu je izbruhnil 21. t. m. velik požar, ki'je uničil velike zaloge lesa v nekem sodarskem obratu. Skoda znaša 100.000 K. Ogenj so s težavo lokalizirali.	'	? l ib »jj
Naše čitatelje opozarjamo na Inserat „Automobilne prometne d. d.“ v Ljubljani glede subskripcije delnic, ki ga prinašamo v današnji Številki. —, „Automobilna prometna d. d.“ ima že otvorjenih nekaj prog v Sloveniji in Prekmurju, nekatere pa otvori še te -kom letošnje Jeseni in to zlasti: Ljubljana—Celje ; Doljna Lendava—Murska Sobota—Petanci—Radenci—Radgona—M-aribor ■, Škofja Loka—-Železniki ;j Novo Mesto—Brežice; Brežice—Bizeljsko—Podplat. Ker je to podjetje za vse naše narodno gospodarstvo eminentne važnosti, in to zlasti v krajih-, kjer primanjkuje železniških zvez, je pričakovati, da bodo zlasti naši trgovski in industrijski krogi pridno segali po
štel, moških, ženskih, otrok, mojih dobrih sosedov, ki sem v prijateljstvu živel z njimi in lomil z njimi kruh — mrtvi in tihi so ležali ob potu, pamir ie bil zapisan na njihovih bledih obrazih in njihove trde, mrzle roke so bile sklenjene v molitvi in četudi so njihova polomljena, izmučena telesa le žala v prahu, njihove duše so bile pri Bogu, ki jih je ustvaril, v večnosti, na onem svetu, ki ga ti Še ne poznaš, kamor boš pa tudi ti prišel in ostal tam vekomaj — me razumeš! — ne za leto in ne za stoletja, ampak vekomaj, brez konca!“
„In kje je tisti svet?“ je vprašal Eska, Ideja duše in posmrtnega življenja, prirojena vsakemu razumnemu bitju, tudi njemu ni bila popolnoma tu ja. „Ali je pod nami, ali je nad na -ini? Na zvezdah? Svet, ki v njem živim, tega poznam, vidim ga, slišim ga in čutim ga. Toda kje je „oni svet“?'
„Kje — ? Kje so najiskrenejše .želje tvojega srca, najplemenitejše misli tvojega duha, kje je tvoja ljubezen in tvoj up, tvoje hrepenenje, kje so tvoji sladki spomini? Kje je ves boljši del tvoje narave, žalost nad grehom, plačilo za čednost, kje so vse tvoje misli q bodočnosti, tvoje misli na pretek-
I teK delnicah in tako omogočili družbi, j da svoj začrtani delokrog še mnogo iz-j datneje razširi.
Vrednost denarja. Ameriški dolar \ stane 216—220 naših kron. Za 100 av-! sirijskih kron je plačti 10Уг, za 100 če-\ hosiovaških kron 225, za 100 nemških j mark 185, za 100 laških lir 905—820 j Jugoslovanskih kron,:
G. dr. Franjo Lipoid — v javnost a svojim govorom, s katerim ste prali moralicno umazano perilo g. nadzornika Flereta in učiteljev: Šegule, Lovreca in Klenovšeka, Peskov zagovornik dr, Kreč je obelodanil v „Jugoslaviji“ svoj govor, katerega je govoril ob priliki obravnave Peskove afere — pred ptujskim sodiščem. Dr. Krečev govor je po vsebini res vreden, da si ga je prečitala vsa slovenska javnost, ki ni moralno na tako nizki. stopinji, kot so mladoliberalci, Ker smo čitali z zadovoljena in pohvalo govor g. dr., Kreča, smo radovedni, kako. advokatsko slamo je rezal v Ptuju naš duševno zmerni g. dr, Franjo, ki velja med mariborskimi, malo kedaj treznimi demokrati kot govorniška korita. Da bo občudovala vsaj mariborska javnost JDS Demostena dr. Lipolda, v „Tabor“ z govorom!
Nekateri mariborski mesarji so tako vneti pobijalci mesne draginje , da jih je nagradil za njih delovanje občinski sud na magistratu pid pred sedstvom dr Vidoviča s sledečimi nagradami : ‘Predsednik mariborske mesarske zadruge g. Franjo Hohnjec je prejel nagrado enomesečnega zapora m 100,000 K globe, mesar Hmeljak se bo šetal po zaporu kar cele 3 mesce, in odštel državni blagajni 40.000 kron, mesar Lederhaas pa bo počival od svoje dobičkanosne obrti med štirimi stenami 1 mesec in bo med tem časom lahko premišljeval, kako bo plačal še
100.000	K globe, To ravnokar omen -jene mesarske cvetke so bile odlikovane pri prvem zasedanju magistratne-ga sodišča, drugič pridejo na vrsto še drugi.
60 letnico tiskarstva obhaja dne 1 oktobra Janez-Haupt, črkostavee v v. katoliški tiskarni „Pustet“ v Regensburgu na Bavarskem. Vstopil je leta 1871 kot vajeheo у tiskarno Fr. Skaza & Komp., ali današnjo tiskarno sv. Cirila v Mariboru.
Kurz za pecivo in kuharski tečaj. V dekliškem zavodu „Vesna“ v Mariboru se otvori kurz za fino pecivo, ki traja 16—24 um Obiskovalke kurza bodo imele oriliko se naučiti različne vrste malega peciva, reznine, krapke , kühne, kruhe, šarklje, zvitke, torte , lede, strnjene kreme in sladolede. — Vpisovanje je jutri v soboto, dne i. 0-ktobra,, od 10. do 12. ure v pisarni tega zavoda— Po Božiču se otvori trimesečni večerni kuharski tečaj.
ir!

Orlovska organizacija po Slovenili napreduje od dne do dne. Njeni
lost? — Tam, kjer je vse to, kamor, hitijo in stremijo jn hrepenijo vse moči in zmožnosti tvoje duše in tvojega srca — tam je „oni svet,“ — Ne vidiš ga, ne slišiš ga, toda ti veš, da mora biti. Ali je kedaj naša sreča popolna? Ali je res nesreča, kadar nas zadene, tako strašna, kot je videti od daleč? In zakaj ne ? Ker nam nekaj pravi na dnu naše duše, da nas čaka boljše življenje, neskaljena sreča, da je naše bivanje na zemlji le neznaten odlomek' v krogu našega življenja. In krog je — saj si se tega že gotovo naučil tukaj v Rimu — je znamenje brezkončnosti !“-
Eska je molčal in premišljeval.
V človeški duši živijo ideje, bivajo prepričanja, ki jih človek nevede nosi seboj, ki se jih šele zave, kadar ga kdo nanje opozori, prav kakor živi človek obdan od zraka, pa se šele tega takrat zave, ko mu ga začne-pri-manjkovati, in kakor nosi kožo na telesu in komaj misli nanjo, dokler ne dobi vanjo rane.
Tudi Eski se ie vzbudila misel na večnost ki prikrita tli v vsaki duši. Obraz se mu je razjasnil in vzkliknil
јб	.. . i ; ,\i i.J ; ...I ;.... L,: i
uspehi so posledica lastnega dela ins produkt lastne moči. Ne živi od države, in njene denarne tn vojaške podpore. Samorastio je njeno življenje in sile, s katerimi razpolaga, ji pritekajo iz vrst našega kmetskega in delavske ga ljudstva. V tem je njena moč in njen ponos. V tem pa je tudi zajamčena njena bodočnost in njena pot v višino. O tem je dala glasno svedočbo Orlovska prireditev v Cadramu v ne-j deljo, 25. septembra. Taniošnja Or-' lovska organizacija, stara komaj leto dni, si je zgradila prav lep in obširen društveni dom, ki je bil preteklo nedeljo slovesno blagoslovljen in o-tvorjen za svoj namen. Bila je to svečanost prve vrste za celo čadram. župnijo in zlasti za njeno vrlo mladino. Na predvečer je bila slovesna baklja-da, katera je v znak hvaležnosti obiskala glavne dobrotnike novega dru štvenega doma. Pri tej priliki je moški pevski zbor iz Konjic izborno zapet nekaj, slovenskih in hrvatskih pesmi.
V	nedeljo je prihitelo v Cadram veliko mladine iz sosednih in tudi bolj oddaljenih župnij. V obilnem številu je bila zastopana Orlovska organizacija, iz Teharij iin Konjic. Ob slavoloku ) Oplotnici je bil sprejem Orlov in dru-gin gostov. V imenu orlovske organizacije je govoril pozdravne besede g. kaplan Rančigaj, ki je duša čadram-ske organizacije, v imenu župnije pa g. župnik Hohnjec. Zlasti je' bil prisrčno pozdravljen preč. g. konjiški arhiđSjakon Hrastelj, očetovski prijatelj1 in podpornik katoliške mladinske organizacije. Sprevod, ki se, je oh naj lepšem vremenu pomikal proti veliki čadramski cerkvi je vzbudil najboljši vtis, kateremu se tudi niso mogli u-braniti maloštevilni prijatelji liberalnega sokolstva. Poleg v naj večjem redu nastopajočih Orlov in Orlic in naraščaja je vzbudil pozornost osmero-upreženi voz, ki je pripeljal vrlo mlar dino iz Prihove. V veliki čadramski cerkvi, ki je ta dan bila polna, kar se dogaja tu redkokrat, je "imel govor poslanec dr, Hohnjec, ki je nato tudi opravil daritev sv, maše. Slovesno blagoslovitev društvenega doma je izvršil preč. g. konjiški arhidijakon. Pa izvršeni cerkveni blagoslovitvi je bilo zunaj doma pravo ljudsko zborovanje, na katerem so govorili preč. g. arhi-dij’akon Hrastelj, predsednik OZ Pirc in poslanec dr, Hohnjec. Popoldne |e bila na dvorišču gostilne gospe Ku-nei, ki je velika prijateljica in podpornica krščanske mladine in njenega društvenega doma, javna telovadba.
V	prav obilnem številu zbrani gledalci so občudovali izvrstno telovadbo vzorne vrste, pa tudi proste vaje in vse ostale točke dnevnega reda so se izvršile v splošno zadovoljnost. Cad-ramska mladjinska organizacija more ta dan zabeležiti kot dan prvovrstnega uspeha.
Savinjsko orlovsko Okrožje priredi v nedeljo, dne 2, oktobra t. L na
Polzeli v prostorih g. Cizej „akademijo“ ob priliki ustanovitve odseka Polzela. Prijatelji mladine, pridite!
iSloveod, širite naše liste!
кдажтеаваааа
i „V tistem svetu bodo pač vsi Iju-! dje svobodni?“
„Vsi ljudje bodo tam enaki“, je odgovoril Kalha, „Svoboden v tvojem zmislu pa ni in ne more biti nihče!; Misli si človeka, prostega vsake nujnosti, vsake odgovornosti do bližnjega in do samega sebe — pa bodeš imel bitje, čigar čustva bi bila zanj ne -> znosno breme, njegove želje neznosna muka 1 Človek je ustvarjen, da nosi ja* rem, toda Gospod, ki mu jaz služim, me je učil, da je Njegov jarem lahek in sladko njegovo breme. Kako lahek se meni zdi vsak trenutek mojega življenja ! “
„In vendar si ravnokar pripovedoval, da je smrt in ponižanje delež tistih, ki nosijo orožje v naših vr -stah! “ je pripomnil Britaneo in pozor-* no gledal starca.
Zarek zmagoslavnega poguma 5ni veselja se je zasvetil na licu starega moža. Za trenutek je gledal Eska t« razodetje drznega, pogumnega in neustrašenega starčevega značaja, pa že je sijaj" izginil in se umaknil meK-s ki, krotki ponižnosti.

рЈаЦв.Ј
ZADRUŽNA BANKA
podružnica MARIBOR Gosposka ul 20, Telef. 127
Centrala SPLIT.
PODRUŽNICE: Maribor, Zagreb, Novi Sad.	,“5 557
AFILIJACEJE: Zadružna šfeciiefia Trst, Zadružna hmk0 Rilska,
obrestuje hranilne vloge na knjižice po
Vloge na žiro-račun po
41 Cl
1210 letno
40|
10 letno
Medic, Rakove & Zanki
d. z o. z. Ljubljana,
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter talcev.
Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Merabi, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon 64.
Gosposka tik PODRUŽNICA MARIBOR. seid» .m.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federvveiss), strojno olje, karbolirej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL
3 - 509t
Ceniki se začasno ne razpošiljajo.
a Lak za pode, Emajlu! fak.' 1 Linoleum lak m pode. Bronuiine.
fiutomobilna prometna d. d. v Ljubljani.
Ministrstvo trgovine in industrije dovolilo je podpisanim bančnim zavodom z odlokom z dne 30. decembra 1920 št. 10.148/20 ustanovitev delniške družbe pod imenom »Automobilna prometna d. d.« s sedežem v Ljubljani, ki ima predvsem namen vzdrževati automobilni promet križem Slovenije.
Družba je ustanovljena z osnovno delniško glavnico 2,000.000 K, ki se sme s sklepom občnega zbora zvišati na 10,000.000 K. Pri tem je stavilo omenjeno ministrstvo pogoj, da je z ozirom na občno koristnost podjetja dati delniške glavnico v javno subskripcijo.
V	smislu tega odloka dajemo v javno subskripcijo
do 25.060 delnic po 1410 nominate.
Nominalni znesek se mora takoj pri subskripciji v gotovini popolnoma plačati. Vrhutega je plačati za stroške — zlasti za izdajo delnic — po 4Ö K z«, vsako delnico.
Subskripcijo se vrši od 1. do 15. oktobra 1921.
Prijave sprejemajo: Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka, Slovenska eskomptna banka in vse njihove podružnice ter Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Delnice bodo deležne čistega dobička od 1. januarja 1922 dalje ter s© opremljene s kuponi za leto 1922.
Vsakemu subskribentu bodo izdajali zavodi potrdila o subskribiranih delnic in o celokupno vplačanem znesku.
O dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo. Po dodelitvi delnic bodo prejeli subskribenti proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah začasno potrdilo o številu jim dodeljenih delnic oziroma povračilo vplačanih zneskov za sub-skribirane delnice, ki se jim ne bi dodelile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah.
V	smislu § 12. pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po 1 glas».
Hkrati sklicujemo
ustanovni občni zbor
ki se bo vršil v četrtek, dne 57. oktobra I92I ob II. url dopoldne v prostorih centrale Jadranske banke v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7, II. nadstropje, s sledečim dnevnim redom:
1.	Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi vsebine družbine pogodbe, kakor je le ta od državne uprave odobrena;
2.	Volitev članov upravnega sveta;
3.	Volitev članov nadzorstva.
V	Ljubljani, dne 30. sept, 1921.
Jadranski banki, ljubljanski kreditna b;nk& Slovenska Eskomptna banks. Kreditni umi za trgovino k industrijo. i-at »s*
vse neuporabne zlate predmete kakor verižice, obeske, prstane, zapestnice, uhtt.ne, srebrn m zlati denar i. t. d., kateri predmeti vam leže doma in jih ne :—:	nosite, tvrdka	:
trgovina ur zlatnine in srebrnine
boi», Gosposka rallies X€».
Vsa v to stroko
. za biminijo iti Srbijo se sprejmejo. Ш ZZZS
Ponudbe sprepisi spričeval, o dosedanjem službovanju in navedbo znanja jezikov je poslati na GRAZER WAGGON- UND MASCHINENFABRIK. Graz. 2~г 548
Vabilo жи
vinsko trgatev
katera se vrši dne 2. oktobra 1921 v Zgornji Sv Kungoti v gostilni Gselman. Začetek ob 15. uri. Vstopnina prosta. K obilnem obisku vabi gostilničar.
Prostovoljni pižame bruto in nje rešilni ciefil v Harten.
У soboto, T. oktobra 1021vLjudskem nrfy
vel umetni ogenj
Sodeluje popolna železničarska godba. Začetek koncerta ob 18. uri, ogenj se zažge ob 19. uri. Vstopnina 1 dinar.
V nedeljo dne 2. oktobra tečno ob 14 dri na novem Glavnem trgu
it i*
Proda se
kompletna spalnica
3 postelji, 3 nočni omari, 1 umivalnik z mramornato ploščo, 2 obešalni omari, 1 predalčnik, svetilke in drugo različno dobro ohranjeno pohištvo. Poiž-55I vedbe v Mariboru, Slomškov
i tre št »6/1	549
Proti dsbremu sfvzS
me v najem večji prostor za delavnico ali skladišče. Ponudbe na upravništvo lista.
, Shrambi za pohištva
I iščem, suhi, približno 40 m* ve-I liki, proti vlomu varni, prostor, i Ponudbe pod «Mesečna cena 945» na Oglasno odpravo Vor-šič, Vrbanova ulica 19.	553
Plačam
za srebrno krono = 2 din. za 2 kronsko srebrno krono = 4 dinarje, za 5 kronsko srebrno krO' no = 10 dinarjev.
Kupim vsakb množine!
Avgust Ufapper,
zlatar v Marlborii, Stolnti'ullca 1 iDomsasse).
«-3 550
Popolna železničarska godba pod osebnim vodstvom kapelnika g. Škačej. — Cena ene karte 1 dinar. — Od 16. ure naprej v verandi pivovarne Götz
velika vinska trgatev s Diesem
in razne druge zabave. V dvorani koncert železničarske godbe pod osebnim vodstvom kapelnika g. Skačej. — Po 20. uri
v veliki turni anl plvevauie Gefz
velik ektebrski trušč s plešem
in raznimi drugimi zabavami. — Štiri godbe. — Tek-j movanje lepotic. Velik srečolov itd. — Vstopnina 5, dinarjev. Promenadna obleka, kmečke moše in noše
za dečve!
UGODNO KUPITE:
Žičr.ate žimnice (Drathemsatz) K 365, 3 delna afrib-žimnica K 940, 1 komad konjske plahte, impregnirane I20 do t6o cm dolge in 200 cm široke K 500 do K 6oo, cajg-hlače K I20 do K 26o, obleke za dečke 3 do 9 let K. 240 do K 340, obleke za dekleta iz barhenta za 3 do I4 let stare od K 54 do K 220, srajce, spodnje hlače, predpasnike in manufakturno bla: vsake vrste pri
ALOJZIJ GKIUŠEK,
4—1 o Maribor, Glavni trg. 524
Išče ”aSp;;Sr soba: tehnična
za dva starejša zakonska brez otrok za oktober. Ponudbe Dod «Snažno 944» na Oglasno pravo Voršič, Vrbanova Št. 1q. Maribor.
gradbena družba
z e. z. i Ljubljani,
pisarna v tovarni Keršič, Sped. Š ska, sprejme;
In fcsarsfife jttfflrjb, zidarja» tesaril In kova!® vozop.	i-a 541
ago
Velika izbira
sukna, perila, odej, gotovih oblek, dežnikov, posteljnega perja po znižanih cenah se prodaja pri
J. TRPIN, v Mariboru
6—1 o Glavni trg 17.	522
Velika zaloga v sake« sinih in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd. *-*
popravila iivrifejem io in po ceni
1 miM»	urar, Maribor, Jurčičev» ul.8
LIJMO JlOJelj (Edmund Schmidgasse), 31+
Isäajateü in založnik;; Konz* „Straže.1
Ddgo-Tcrni uradniki Vlado Pušenjak.
Tisk’ Cirilove tiskarne v Mariboru#