Izhaja vsak dan zjutraj razven *Tgg gg Rokoplso’ n e vraža m o. v ponedeljkih in dnevih po šttS,0mm iSs A 8 a P° rT ogovoru, praznikih. Posamezna Številka «žjff MM BBmfflL v m£ jtiBr I jBSf JKW JfH ,? P/,?*Vfn Din 1-. lanskoletne 2—, me- Bg M ggM MM f lat gg M M M M gg B Ljubljana, GradiSSŽ 10. tel. 80-63. sečna naročnina Din 20’—, za tu- Mg gg ffl 19 # W Mfl I /ffl fflf KB M Podružnica v Mariboru. Alek- jino 30--. Uredništvo v Ljub- ^ M flJf AJKl/c V JV ™ WLM M M. sa"?r°va cesta 5t- 24’ leL 20-GO' ljani, Gregorčičeva 23. Telefon P JV MbvV V Celju: Slomškov trg 4. uredništva 30-70. 30-69 ln 30-71. ^^M ^^M P° fek' raE" Ljubljana 15621 St. 269 Ljubljana, nedelja, dne 15. novembra 1931 Leto II. Sir Hailshaim, novi angleški vojni minister Pogodba o preferenčni tarifi med Francijo in Jugoslavijo Beograd, 14. novembra. 1. Francoski poslanik v Beogradu Emil Dard, ki čez nekaj dni odpotuje v Pariz, je novinarjem o pogodbi o preferenčni tarifi med Francijo in Jugoslavijo, ki je bila pred nekaj dnevi podpisana v Beogradu, izjavil to-le: Jugoslavija in Francija sta 7. novembra podpisali sporazum o uvozu jugoslovanskega žita v Francijo. Pričetek tega sporazuma datera še od meseca junija. Pogodba je v okviru tistih sporazumov, za katere se je odločila francoska politika v korist agrarnih držav srednje in vzhodne Evrope. Glavne linije tega dogovora so, da Francija rezervira za Jugoslavijo kontingent 10% od vsega svojega uvoza žita iz inozemstva, kolikor Franciji manjka zaradi premalega pridelka. Letos bo na primer ta količina znesla približno 15.000 vagonov. To žito se bo nakupilo v Jugoslaviji preko Privilegirane družbe za izvoz poljskih pridelkov. Carina se bo plačala pri uvozu v Francijo. Kakih 30% od plačane carine se bo vrnilo Jugoslaviji, V zameno za to pogodbo je Jugoslavija dovolila znižanje nekaterih carinskih postavk za francoske proizvode, ki se uvažajo v Jugoslavijo. Francija pa je osvojila načelo, da ni treba, da bi imeli sporazumi, ki so sklenjeni v korist agrarnih držav, zvezo s preferencialnimi protikoncesijami v korist držav, ki uvažajo žito. Zato bo to znižanje carine koristilo vsem državam, ki imajo z Jugoslavijo dogovorjeno klavzulo največjih ugodnosti. Nadejamo se, da ta sporazum, ki je sklenjen za tri leta, prinese Jugoslaviji ne samo trenutnih koristi, temveč da se s tem prične širši tok medsebojne menjave blaga, ki je bila do sedaj precej slaba. Prav tako se lahko nadejamo, da bo kraljevina Jugoslavija okrnila ta svoj trg tudi še, ko se vrnejo normalni pogoji. Nov zakon o orožništvu Beograd, 14. novembra. 1. Nj. Vel. kralj je na predlog notranjega ministra in ministra za vojsko predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o orožništvu od 27. septembra 1930. Zakon je stopil v veljavo danes. Določila o prejemkih orožniških podčastnikov, kaplarjev, stalnih in začasnih orožnikov in pripravnikov, kakor tudi orožniških kadrovcev pa bodo veljala šele od 1. aprila 1932. Nova carinska politika v Angliji London, 14. novembra. A A. Poročajo, da bo vlada prihodnji 'teden pre 'tožila spodnji zbornici zakonski načrt proti konkurenci inozemskega blaga. Trgovinski minister VValter Runotman bo v ponedeljek podal o tej zadevi važno poročilo. Menijo, da je njegovo poročilo odobril snočni ministrski svet. »Times« poročajo, da bo trg. ministrstvo povišalo uvozne carine na vse inozemsko blago, ki konkurira na angleškem trgu. •'Carine bodo v nekih primerih tako visoke, da bodo preprečilo vsak uvoz tega blaga. Trgovska pogajanja Češkoslovaške z Rusijo Praga, 14. novembra, n. Agencija »Express$: javlja, da se vodijo v Berlinu češkoslovaško-ruska trgovinska pogajanja. Češkoslovaška bo samo tedaj priznala sovjetsko Rusijo, če se sklene rusko-češkoslovaška trgovinska pogodba. Avstrijska agitacija za »Anschluss« Dunaj, 14. novembra. AA. Avstrijsko-nemška 'ljudska zveza je poslala predsedniku senatnega zunanjega odbora v Washingtonu Borahu pismo, v katerem ga o priliki obletnice republike opozarja na to, da je leta 1918. avstrijska narodna skupščina sklenila, da je Avstrija _ sestavni del nemške republike. Pisci vprašujejo, kako dolgo bo še politika vojaških zvez nad-kriljevala gospodarski razum in gospodarsko sodelovanje in uničevala prospeh Evrope. Nato sledi v pismu poziv na senatorja Boraha, naj skuša razveljaviti nasilne mirovne pogodbe in vrniti Avstriji pravico do samoodločbe. Velepomemben Baldwinov govor Kratek, a jasen pregled svetovnega položaja — Najtežjevprašanje: vojni dolgovi in reparacije — Dosedanji dogovori so propadli — Francija in Nemčija se morata sporazumeti — Glavne naloge angleške vlade: uravnovešenje državnega proračuna in stabilizacija funta Lonclon, 14. novembra. AA. Spodnja zbornica je včeraj nadaljevala debato o prestolnem govoru. Za vlado je govoril Stanley Baldvvin. Baldvviu je v svojem govoru očital opoziciji, da se ne ozira na narodno krizo, zaradi katere je bila narodna vlada sestavljena. Nadaljeval je, da bo morala nova viada uravnovesiti državni proračun in trgovinsko bilanco in stabilizirati funt. Brezdvomno obstoja obširno polje za mednarodno sodelovanje v valutnem vprašanju. Vlada bo pri tem drage volje sodelovala. Glede stabilizacije funta je Baldwin dejal, da ga bo vlada stabilizirala, čim bodo dani primerni pogoji. Vendar pa je treba počakati, da pride do tega tako, da bo funt tudi po stabilizaciji ohranil svoj tečaj. Vojni dolgovi in reparacije so najbolj težki problem. Jasno je vsemu svetu, da so dosedanji dogovori propadli. Predsednik Hoover je dal svetu nekoliko oddiha, ki pa najbrž ne bo zadostoval. Angleška vlada se je julija udeležila londonske konference, ki naj bi zagotovila finančno stabilnost nemške države, kar je bistvenega pomena za ves svet. Od takrat se je položaj še poslabšal, ker je po londonski konferenci izostala vsaka akcija. To vprašanje rešijo lahko samo vlade. Da pride do tega, je Baldwin nadaljeval, se morata Francija in Nemčija sporazumeti. Vlada upa, da bodo fraiicoskoncm-ška pogajanja uspela in meni, da je zato sedaj lepa prilika. Vlada želi, da bi se potrebna pogajanja čimprej nadaljevala. Brez pristanka Anglije ne more priti do sporazuma. Ko bo čas za to, bo angleška država že pojasnila svoje stališče. Pripra- vila in stavila bo primerne predloge in tako prepričala druge narode, da bo vse storila v luštni in v drugih državah dobrobit. Baldwin je dalje poudaril, da je Anglija v zadnjih 10 letih obilno finansirala Nemčijo in ji tako pomagala, da nadaljuje svojo zimanjo trgovino in plača reparacije. Posojila angleških bank Nemčiji niso bila špekulativnega značaja. Slonela so na najboljših vrednostnih papirjih. Jasno je, da vrednosti teh obveznosti ne smejo ogražati politični dolgovi. To bi uničilo nemški trgovski kredit, kar bi se ne dalo več popraviti. Baldwin je dalje dejal, da upa na ugodno rešitev tega vprašanja, Priznal je, da izziva ta problem v drugih državah politične predsodke in bojazni. Končno je pozval zbornico, naj vladi zaupa, da izbere trenutek, ko bo Anglija najbolj uspešno intervenirala v teh pogajanjih. Društvo narodov in kitajsko-japonski spor Izredno zasedanje Društva narodov — Odlični diplomati na poslu — Kitajsko in japonsko stališče — Novi boji v Mandžuriji Pariz, 14. novembra. AA. Prva seja Sveta DN bo v ponedeljek ob 16. V nedeljo ves dan in v ponedeljek dopoldne se bodo vršili razgovori med posameznimi delegati; v teh razgovorih se bodo izmenjala stališča glede razvoja dogodkov v Mandžuriji. Svet bo zasedal na Quaiju d’Orsay v tisti dvorani, kjer je bil podpisan Kellog-gov pakt. Osobje tajništva DN, po številu okoli 70 oseb, prispe danes iz Ženeve. Izjava MacDonalda ml. London, 14. novembra, d. Sin ministrskega predsednika, poslanec in državni podtajnik v ministrstvu za kolonije, Mal-colm MacDonald, je imel v Oxfordu govor o položaju na Daljnem vzhodu: Položaj je označil za skrajno nevaren. Če sedanja pogajanja in zlasti zadnji poskusi Sveta Društva narodov ne bodo imeli uspeha, moramo računati s težko vojno v Mandžuriji, ki pa ne bo ostala omejena na Mandžurijo. Mandžursko vprašanje je prva resnična preskušnja za Društvo narodov. Diplomati se zbirajo London, 14. novembra. AA. Zunanji minister John Simon odpotuje jutri v spremstvu lorda Cecila in uradnikov zunanjega ministrstva v Pariz na izredno zasedanje Sveta Društva narodov, ki se sestane, da razpravlja o mandžurskem sporu. Berlin, 14. novembra. AA. Nemška vlada je poslala v Pariz državnega podtajnika von Bulovva. Von Biilow bo prisostvoval sejam Sveta DN. Te seje bodo posvečene rešitvi kitajsko-japonskega spora. Nemška vlada je smatrala, da je to vprašanje prav važno in da jo mora zato zastopati državni tajnik von Biilow. Prva seja bo v ponedeljek. Svet DN je bil sklican v Pariz zato, ker mu sedaj predseduje Briand in ker mora Briand istočasno prisostvovati važnim političnim razpravam francoskega parlamenta. Kitajci pravijo ... Ženeva, 14. novembra. AA. Kitajski zastopnik pri Društvu fTarodov je izročil odgovor svoje vlade na zadnjo noto, ki jo je bil poslal Briand. Kitajska vlada pravi v temu odgovoru, da njene čete ne napadajo japonskih oddelkov in da je kitajska vojska zavzela pozicije, ki naj jo obvarujejo pred iznenadnimi japonskimi napadi. Japonci so osredotočili svoje čete pri mostu čez reko Nonni, da bi tako lahko zavzeli Cicikar. Japonci pravijo... Pariz, 14. novembra. AA. Predsednik izrednega zasedanja Sveta DN Briand je prejel brzojavko japonskega ministra za zunanje zadeve. V tej brzojavki pravi japonski zunanji minister Sidehara, da so japonske čete ob reki Nonni prejele na- log, naj se ne umaknejo dotlej, dokler kitajske čete ne prenehajo z napadi. Japonska vlada je pripravljena dati Svetu DN vsa potrebna pojasnila o položaju v Mandžuriji. Prav tako pa bo omogočila delegatom DN, da se lahko informirajo o sedanjem položaju v Mandžuriji. Novi boji Pariz, 14. novembra. A A. Po zadnjih vesteh agencije Rengo iz Mukdena so kitajske čete napadle in obkolile oddelek japonske vojske ob reki Nonni. Na japonski strani je bilo več žrtev. Poveljnik japonske vojske demantira vest, da bi bil poslal ultimat kitajskemu generalu Masangsanu. Pariz, 14. novembra. AA. Po poročilu agencije Rengo so bili v Tientsinu novi nemiri. Kitajski vojaki so pod pretvezo, da bodo razpršili razbojnike, napadli s strojnicami japonsko garnizijo. Pariz, 14. novembra. AA. Havas poroča iz Harbina: Po poročilu generala Mačan-čana so japonske čete pričele prodirati, ne da bi počakale, da poteče rok ultimata, ki ga je bil stavil japonski poveljnik Kitajcem glede izpraznitve Cicikarja. Bitka je trajala do mraka. Na obeh straneh so bile velike žrtve. Optimizem in skrb Pariz, 14. novembra, n. Kljub alarmantnim vestem, ki dnevno prihajajo preko Londona in Washingtona o položaju na Daljnem vzhodu, se v tukajšnjih krogih celo stvar presoja optimistično. Pričakuje se, da bo japonsko-kitajski spor, prav tako kakor pred enim letom kitajsko-ruski, ugodno rešen. Tega optimističnega francoskega mnenja pa ne delijo ostali diplomatski krogi, ki so prepričani, da se japonska vlada ne bo mogla protiviti zahtevam nacijonalistov, ki so sklenili, da topot izzovejo v mandžurskem vprašanju odločitev, pa najsi bi bila ta tudi v nasprotju z načeli DN. V teh diplomatskih krogih se poudarja, da merodajni ameriški gospodarski in finančni krogi niso več absolutno nasprotni japonski ekspanziji na Daljnem vzhodu, temveč da simpatično spremljajo sedanjo akcijo Japonske v Mandžuriji. Navedeni politični krogi zastopajo namreč mnenje, da morejo pokrajine na Daljnem vzhodu edinole potom pacifikacije Japonske postati dostopni mednarodni konkurenci. Japonska sama pa ne bo mogla provesti trgovske in gospodarske eksploatacije tega ogromnega ozemlja. Razen tega služi Mandžurija kot most za komunistično propagando. To ameriško stališče si osvaja vedno bolj tudi Anglija, ki upa, da bo s pomočjo Japonske postavljen jez propagandi sovjetske Rusije, ki preko Mandžurije in ogromnih mongolskih step stalno ogroža meje angleške posesti v Indiji. Na- cionalistična Kina sc namreč ne sme smatrati kot absolutni nasprotnik sovjetske Rusije na Daljnem vzhodu. Vsa nasprotja med obema državama so bila do sedaj le bolj osebnega značaja in ne stvarnega. Kljub vsemu zanikanju kitajske vlade trdi namreč japonska vlada, da ima dokaze za to, da Rusija materijelno podpira mand-džurske čete Kitajcev. To dokazuje tudi vsekitajsko-ruski kongres, ki se vrši že par dni v vzhodnem delu pokrajine Kuang-Si. Tokio, 14. novembra, d. Po vesteh iz Mandžurije so japonske čete zasedle mesto Anganči. Japonski letalci so bombardirali Cicikar. Brzojavne zveze s Cicikar-jem so popolnoma porušene. Tudi mesto je bilo zelo poškodovano. Zdravje romunskega kralja Bukarešta, 14. novembra, AA. Rador poroča: Snočnji zdravniški bulletin o zdravstvenem stanju rumunskega kralja pravi, da se je kraljevo stanje izboljšalo. Katari pojemajo. Snočna temperatura je bila 36’7. Da onemogočijo komplikacije, bo kralj ostal še nekaj dni v sobi. Zdravniki ne bodo več izdajali bulletinov. Zedinjene stranke v Romuniji Bukarešta, 14. novembra, n. Kakor sporoča »Lupca« so se bivše Maniujeve stranke zedinile in nastopijo v parlamentu zajedno kot enotna politična zveza. V tej zvezi bi bile zastopane stranke Avarescuja, Lupuja in Bratianuja. Bukarešta, 14. novembra, n. Ministrski predsednik Jorga se je včeraj vrnil v Bukarešto, kjer so ga svečano sprejeli na postaji člani vlade. Popoldne je bil v avdljenci pri kralju Karolu, kateremu je podal referat. Težave v nemški narodni banki Berlin, 14. novembra. AA. V nemških finančnih krogih vlada nemir nad težavami, ki se pojavljajo v nemški narodni banki navzlic striktnim uredbam glede trgovskih deviz, ki jih morajo nemški izvozniki izročiti narodni banki. Narodna banka na eni strani ne more odbiti uvoznikom nabave deviz, ki jih potrebujejo za svoja plačila, po drugi strani pa ne dobi od izvoznikov dovolj deviz, ker ostajajo v inozemstvu. Zato splošno pričakujejo, da bo nemška državna banka izkazala pri prihodnji bilanci novo znižanje stanja zlata in deviz. Ponesrečen parnik Berlin, 14. novembra. AA. Nemški parnik »Baden-Baden« se je ponesrečil na obali Kolumbije. Del posadke se je rešil z rešilnim čolnom, ki pa ga je razburkano morje pognalo daleč stran od obale. Posadka je že bila popolnoma izčrpana. V zadnjem trenutku pa jo je rešila neka ameriška vojna ladja, »Baden-Baden« je prejšnja nemška ladja »Buck^tu«. Prvotno je bila opremljena s Flett-nerjevimi rotorji. Kasneje pa je dobila motorni pogon in je opravljala tovorno službo ob obali med srednin in iužno Ameriko. »Nemčija pred uro odločitve« Reparacijsko vprašanje bodo načeli že prihodnji teden — Glavni vzrok svetovne gospodarske krize so reparacije Berlin, ^ 18. novembra. Državni kancler dr. Briining je govoril danes na nekem zborovanju katoliškega centruma o vseh važnih notranje- in zunanjepolitičnih vprašanjih, ki se tičejo Nemčije. Med drugim je izjavil: »Nemčija stoji danes pred uro odločitve. Odločitev mora pasti vsaj v enem mesecu. Nemški narod se zaveda, da gre ta odločitev za dolgo bodočnost. Reparacijsko vprašanje je prišlo do točke, ko bo omogočena preko praktičnih in formalnih dogovorov, ki bodo že naslednji teden končani, tudi pot za stvarna pogajanja.« Ureditev službe za kontrolo mer Beograd, 14. novembra. 1. Z rešitvijo trgovinskega ministra so se na podlagi zakona o ureditvi službe za kontrolo mer in dragocenih kovin in pri občih upravnih oblastvih določili sedeži in krajevna pristojnost oddelkov za kontrolo mer v Dravski banovini takole: 1. pri sres-kem načelstvu v Celju za področje, ki obsega politične sreze: Brežice, Celje, Gornji Grad, Konjice, Krško, Laško, Šmarje, Rogatec in Slo-venjgradec; 2. pri sreskem načelstvu v Ljubljani za področje, ki obsega politične okraje: Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Litija, Ljubljana, Logatec, Metlika, Novo mesto in Radovljica; 3. pri sreskem načelstvu v Mariboru za področje, ki obsega politične okraje: Dolnja Lendava, Dravograd, Ljutomer, Maribor desni breg, Maribor levi breg, z mestom Maribor, Murska Sobota in Ptuj. Proti političnemu terorju v Nemčiji Berlin, 14. novembra. AA. Prihodnji torek se sestanejo v notranjem ministrstvu zastopniki več nemških držav na sejo. Razpravljali bodo o odredbah proti terorističnim dejanjem in političnim izgredom, ki se v zadnjih tednih mno-že. Ni izključeno, da bo izdana splošna prepoved noše uniform za vse politične stranke. Drzen razbojniški napad Pariz, 14. novembra. AA. V New Jerseyju je skupina razbojnikov napadla uradnike, ki bi morali izplačati delavce v tovarnah. Razbojniki so odnesli 82.000 dolarjev. Obsojeni komunisti v Italiji Rim, 14. novembra. AA. Izredno sodišče je zaključilo razpravo proti 11 komunistom, od katerih eo trije Obtoženi, da so poskusili polagati bombe. Osem obtožencev je obsojeno od 18 mesecev do 12 let ječe. Razbojniški napad na vlak Bogat plen Lissabon, 14. novembra, n. Preteklo noč je bil izvršen na lissabonslci brzi vlak razbojniški napad. Na eredi proge so vdrli maskirani razbojniki v poštni vagon in z revolverji v rokah prisilili poštne uslužbence, da bo mirovali. Nato so odnesli poštno vrečo, v kateri je bilo 200 tisoč angleških funtov v angleških bankovcih. Podpisani denarni zavodi so soglasno sklenili obrestovati izza 1. januarja 1932. naprej do nadal.inega hranilne vloge na knjižice in vloge v tekočem računu, in sicer po 5°|„ vloge brez odpovedi, po 6<|2°|o vloge proti odpovedi ob celoletni kapitalizaciji. Rentni davek plačujejo zavodi sami! Roki za dvig vlog so objavljeni na oglasni deski podpisanih denarnih zavodov. Maribor, 14. novembra 1931. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE v Mariboru. MESTNA HRANILNICA v Mariboru, POSOJILNICA MARIBOR (Narodni dom), SPODNJEŠTAJERSKA LJUDSKA POSOJILNICA v Mariboru, Gosposka ulica 23, ŠTAJERSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA v Mariboru, Slomškov trg Svet je vendar enkrat prišel do spoznanja, da je reparacijsko vprašanje tista os, okoli katere se suče vsa svetovna gospodarska kriza. Nemčija plačuje reparacije lahko samo iz prebitkov svojega izvoza. Zato pa je bilo treba nastopiti pot, ki nas bo vendar enkrat pripeljala do gospodarske in finančne likvidacije vojne. Do svetovne gospodarske krize je prišlo, ker je omajano medsebojno zaupanje. Odtod prihaja omejitev kreditov, boj za zlato, zastoj v produkciji in pa strahovita činjenica, da na milijone ljudi strada, čeprav je na svetu vsega preveč.« Francoski parlament in brezposelnost Pariz, 14. novembra. AA. Na včerajšnji popoldanski seji parlamenta je bila otvorjena razprava o brezposelnosti v Franciji. Obletnica smrti Vel je Vukičeviča Beograd, 14. novembra. 1. Danes dopoldne se je praznoval spomin obletnice smrti pokojnega Velje Vukičeviča, bivšega ministrskega predsednika in večletnega ministra. Pet nagrad za načrte novega kolodvora v Ljubljani 17 načrtov -- Načrti so razstavljeni v direkciji državnih žcleznic Ljubljana, 14. novembra. Mestno načelstvo v Ljubljani je v sporazumu z železniško upravo razpisalo natečaj za izdelavo generalnega projekta novega postajnega poslopja v Ljubljani. Natečaja se je udeležilo 17 projektantov. Ocenjevalna komisija je po temeljitem pregledu priznala nagrade spodaj imenovanim projektom po tem-le vrstnem redu: 1. projektu z geslom »L. O.« (projektanta ing. arh. Jos. Gonda in ing. arh. Andrija Ba-ranj iz Sombora) Din 30.000'—; 2. projektu z geslom »Paralel-linija« (projektanta dipl. ing. Jos. Pičman in ing. arh. Jos. Seissel iz Zagreba) Din 20.000'—; 3. projektu z geslom »12.270« (projektanta ing. arh. Andrija Baranj in ing. arh. Jos. Gonda iz Sombora) Din 15.000'—; 4. projektu z geslom »Peron« (arh. Mihajlo Hecimovič iz Zagreba) Din 10.000'—, in projektu z geslom »23« (projektant ing. arh. Na-vinšek Emil iz Ljubljane) Din 10.000'—; 5. projektu z geslom »Kolodvor« (projektanta ing. Milovan Kovačevič in ing. Vlado Antolič iz Zagreba) Din 5.000'—. Vsi došli projekti so javno razstavljeni v dvorani direkcije državnih železnic v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 12, pritličje, vhod :z Kolodvorske ulice ob vogalu Kolodvorske in Pražakove ulice od vključno srede 18. t. m. dalje do vključno nedelje 22. t. m. od 9. do 15. ure. Direktor ing. Turk Jakob: Ali je var£evan|e res edino sredstvo za ozdravljenje krize Sedanja gospodarska kriza, ki enake še ni doživel svet, ni morda naša specialiteta, temveč je svetoven pojav. Saj je pa tudi gospodarska kriza objela do mala skoraj že ves kulturni svet ter pritiska tu bolj, tam manj intenzivno, kakor so pač v do-tični zemlji razvite gospodarske in kulturne prilike. Zato bi morali biti tudi ukrepi proti gospodarski krizi mednarodnega značaja, da bi res kaj zalegli. Toda v tem pogledu ni soglasja in edinosti med narodi, ker ne zaupajo drug drugemu iz zavisti ali iz sovraštva. Morda se izboljšajo razmere po obiskih vodilnih državnikov, ki so se izvršili v poslednji dobi ali se še vrše, kakor se pravi, v glavnem zaradi omiljenja svetovne gospodarske in finančne krize. Prevelikih upov pa ne smemo staviti tudi v ta potovanja, ki gotovo niso brez političnega ozadja. In tako bo, lahko se reče, kakor do sedaj tudi v bodoče vsak narod pri reševanju gospodarske krize sam nase oprt, kolikor ne bodo odločili drugače politični vplivi. Ko pa borno reševali gospodarsko krizo, ne bomo smeli slediti kar na slepo zgledom in nasvetom. Sploh bomo morali postopati zelo previdno, da z napačnimi u-krepi ne pospešimo krize, namesto da bi jo omejili in omilili, ako bi je ne mogli popolnoma zadušiti in zatreti. Zato seveda se ne bomo vrgli brez vsakega prevdarka na splošno varčevanje, Četudi se priporoča kot najboljše sredstvo za ozdravljenje gospodarske krize. Je pač res, da dovede umno varčevanje do blagostanja in gospodarskega napredka. Toda vedeti je treba obenem, da varčuje umno in smotreno samo tisti, ki devlje na stran, kar mu preostaja čez najnujnejšo mero lastnih vsakdanjih življenskih potreb. Tako se mora varčevalec polagoma dokopati do prav izdatnih prihrankov ter končno do imetja, ki vodi k blagostanju. Kdor pa bi s prihranki deval na stran, kar potrebuje nujno in neobhodno za svoje zdravje in vsakdanje življenje, bo pač sčasoma lahko nakopičil premoženje, pa bo zato na kak drug način oškodovan. Tak varčevalec se bo moral odreči vsem udobnostim, ki jih nudi človeku urejeno kulturno življenje ali pa bo svoje brezumno varčevanje poplačal še celo s svojim zdravjem in življenjem. Tako napačno varčevanje, če bi se ga posluževali vsi posamezniki, bi imelo v splošnem gospodarstvu še to posledico, da bi blago, ki je namenjeno za trg, ne dobilo kupca, vsled česar bi se moralo silno omejiti vsa produkcija življenskih potrebščin. Na ta način bi izgubile delo in zaslužek množice delovnega ljudstva in bi se začela splošna beda, kateri bi sledil neizbežno popolen gospodarski polom. Kar pa velja za posameznike, velja tudi In še v veliko večji meri za družinska občestva ter za občine in državo. Tudi tu se naj hrani in varčuje, kjerkoli in kolikor se braniti in varčevati more, da se s skupnimi prihranki poveča splošno premoženje ljudstva in dvigne njegovo blagostanje. Vendar ima zasebno kot javno varčevanje v družabnem in državnem življenju svoje meje, ki se prekoračiti ne sinejo, če se naj ohrani življenski standard ljudstva na primerni višini ali pa da se še celo višje dvigne. Zategadelj ravna razumno dotični družinski poglavar, ki skuša z varčevanjem oreprečiti vsako nepotrebno razkošje v svoji družini, med tem pa skrbi z vso vnemo za njen duševen in telesni blagor. Tak družinski gospodar ne bo zatorej zgolj iz varčevanja odrekel članom družine, kar jim gre za moralno sodobno življnje. Isto je z občinskim, samoupravnim in državnim gospodarstvom, v katerem se da z razumnim varčevanjem mnogo prihraniti, ne da bi bile zaradi tega prizadete vitalne koristi ljudstva. Toda prevelike so naloge, ki jih imata zlasti občina in država v javnem ter splošnem interesu ljudstva, da bi smeli izvajati predalekosežno varčevanje, zaradi katerega bi bilo prizadeto njegovo umstveno, socialno, zdravstveno ali ekonomsko napredovanje ali pa bi trpelo ne le komunalno in državno, temveč tudi splošno gospodarstvo. Iz tega sledi, da se sedanja gospodarska kriza zgolj ter samo z varčevanjem zajeziti in odpraviti ne da. Za njeno o-zdravljenje je treba na novo razmajati gospodarsko življenje, da pride do poštenega dela in dobrega zaslužka vsak, ki išče iz potrebe dela in zaslužek. Zato pa proč z neumestnim varčevanjem, kjer je treba obnoviti delo in zaslužek za brezposelne in gladne ^ ljudske mase, ki gospodarsko krizo delajo. Proč z varčevanjem pa tudi tam, kjer se zaradi prihrankov mečejo delazmožni in delaljubni ljudje na cesto, da stvarjajo tamkaj nove legione brezposelnih. Sploh se naj preneha z vsakim dejanjem, ki jemlje delo delavnim ljudem in se s tem ustvarja beda. Ako sredstev ni, da bi se dalo dela in zaslužka vsem, ki po lelu in zaslužku hrepene, treba je ta sredstva priskrbeti za vsako ceno in tudi s silo (potom prisilnega posojila ali oddaje premoženja), če bi drugače ne šlo, ker stoje javni in državni interesi nad sebičnostjo posameznikov. Vprašanje nastane zdaj, kako se naj razmaja gospodarsko življenje, da bo dela in zaslužka za vse delovne ljudi? Odgovor je kaj enostaven in lahek. Treba je le, da se spravijo v obtok milijarde ljudskega denarja, ki nekje brezplodno leže, pa se bo takoj rodilo novo živahno gospodarsko življenje, pri katerem ne bo treba niko-mu. stradati dela in zaslužka. S tem ljudskim denarjem naj se začnejo javna dela (gradnja cest, mostov in železnic, nadalje uravnave rek, potem pogozdovanje kra-ških in drugih goličav, kakor tudi izboljšanja zamočvirjenih in presuhih zemljišč itd. itd.). Delo bo dalo delo in se bosta tr oživela poleg kmetijstva tudi obrt in industrija. Vse to bo povzročilo novo delo ter se bo na ta način nehala govspodarska kriza sama od sebe. Z ukrepi za prebujenje gospodarskega življenja pa se ne bo smelo predolgo odlašati, ker gopodarska kriza lahko pogoltne med tem milijarde, nakar more propasti gospodarstvo in moralno tudi ljudstvo pod razvalinami civilizacije. Res je torej, da more le splošno varčevanje. dovesti do ljudskega blagostanja. Res je pa tudi, da samo varčevanje še ne stvarja dela, ki je pred vsem potrebno za ozdravljenje gospodarske krize. Gospodarska kriza pa se mora premagati na vsak način, ako se naj reši civilizacija, ki je baš zaradi gospodarske krize v prav resni nevarnosti. Sokolstvo Konferenca o zveznem sokolskem tisKU Dne 13. In 14. t. m. se je vršila pod predsedstvom I. podstarešine sokolskega Saveza brata E. Gangla konferenca o zveznem tisku, katere so se udeležili poleg urednikov vseh zveznih sokolskih listov še predsednik zveznega prosvetnega odbora brat dr. Vladimir Belajčič, zvezni gospodar brat Branko Zivkovič, zvezni tajnik br. Ante Brozovič in član zvezne uprave brat dr. Riko Fux. Na konferenci so se razmotrivala vsa vprašanja, ki se tičejo sokolskega tiska, in to tako glede urejevanja sokolskih listov, kakor tudi glede njih gospodarskega stanja. S posebnim zadovoljstvom se Je ugotovil napredek vseh zveznih sokolskih časopisov in razpravljalo se je o tem, kako bi sokolski tisk še izpopolnili ter na kak način bi se moglo povišati število naročnikov. Med mnogimi važnimi sklepi je konferenca prav posebno povdarila potrebo, da se drži glavni zvezni organ »Sokolski Glasnik« s svojo mesečno prilogo »Sokolska Prosveta« premočrtne smeri v duhu čiste sokolske Ideje in da naj bo v njem tudi mesta za svobodno in stvarno razglabljanje aktuelnlh sokolskih vprašanj. Na konferenci se je nadalje tudi še povdarilo, da mora biti »Sokolski Glasnik« duhovni regulator vsega sokolskega življenja, dela in stremljenj, ki naj stvarjajo duhovno edinstvo ter državljansko zavest do odgovornosti in dolžnosti do naroda in države. S posebnim veseljem je konferenca ugotovila lep napredek naših mladinskih listov »Sokoliča« in »Naše Radosti« ter njihov močan vpliv na vzgojo sokolske mladine. Tudi naš tehnični organ »Sokol« stoji na dostojni višini. V smislu resolucije glavne skupščine iz leta 1931 se je soglasno sklenilo, da osnuje zvezni prosvetni odbor skupno s tajništvom Zveze odsek za tisk s poročevalsko pisarno v Beogradu, ki bo redno izdajal svoja poročila ter da se v prvi polovici decembra organizira propagandni teden za sokolski tisk. Naposled se je sestavil uredniški odsek »Sokolskega Glasnika«, ki ga tvorijo bratje: E. Gangl, S. Celar, V. švajgar in J. Poharc. Odsek se bo predložil zveznemu izvršnemu odboru v odo-brenje. Slava prvemu starosti Jindrichu Fiignerju t 15. novembra 1865. Poleg dr. Miroslava Tyrša bo za vedno zapisano z zlatimi črkami v zgodovini slovanskega Sokolstva ime prvega sokolskega staroste brata Jindricha Fugnerja. V najtežjih časih avstrijskega absolutizma leta 1862 Je sklical Fiigner 16. februarja ustanovni občni zbor »Praškega Sokola«, na katerem je bil soglasno izvoljen za prvega starosto.. Po njegovi Izvolitvi Je začel vladati v telovadnem društvu bratski in narodni duh. Ze koncem meseca marca istega leta je sklical prijateljski sestanek, kjer je bil ob splošnem nadušenju sprejet njegov predlog, naj se člani kot bratje med seboj tikajo. Kajti Sokol je imel biti po Fugnerjevih besedah »društvo složnih, niti po političnih nazorih, niti po veri razdvojenih bratov, bogat je imel biti brat onemu, komur je usoda naklonila manj, kdor dela z duševnimi močmi v korist domovine, je imel biti iskren brat onemu, čigar roke krasijo žulj poštenega dela«. Da bi se mogel mladi Sokol uspešno razvijati, je najel na svoje stroške za 1800 goldinarjev letno za Sokola prostorno dvorano z galerijami in več stranskimi prostori. S tem je bil v glavnem položen temelj k mogočnemu, po nikomer slutenemu razvoju društva, kateremu je članstvo priraščalo trumoma. FUgner je ljubil javnost in zato je polagal na javno in dostojno nastopanje društva veliko važnost. Prva sijajna priložnost za takšen javni nastop je nudilo slavnostno razvitje društvenega prapora. Slavnost se je vršila ob ogromnem zanimanju občinstva dne 1. junija leta 1862. Po razvitju se je vršila prva javna telovadba, ki je uspela nad vsako pričakovanje. Prvič so zadonela češka povelja, po Tyrševi skrbnosti izdelano nazivoslovje. Vse, kar Je pripomoglo k dostojnemu nastopu društva, je imelo zanj pomen in važnost, zlasti številna udeležba članstva v sokolskem kroju. Posebno važnost je polagal zletom na deželo in v okolico Prage. Hotel je s sokolsko idejo seznaniti ves češki narod. Kar se njemu ni posrečilo, to so storili njegovi nasledniki. Mogočna COS združuje danes v sebi nad pol milijona češkoslovaških državljanov. Fiigner je delal ln delal edino za češko Sokolstvo, smatrajoč ga za narodno vojsko svojega naroda. Krepko mu je stal ob strani dr. Tyrš s svojim izvrstnim vaditeljskim zborom. Zal se je pričelo zdravje brata FUgnerja v jeseni leta 1865 krhati, tudi gmotne razmere so podkopa-vale njegovo zdravje. Toda kot mož trdne volje je premagal to nerazpoloženje. Dne 20. oktobra 1865 se je še udeležil odkritja spomenika čela-kovskemu na olšanskem pokopališču, dokler ni naposled legel. Katastrofa se je naglo bližala in edina priča smrti dragega prvega staroste je bil sam dr. Tyrš. Dne 15. novembra 1865 Je prenehalo biti zlato sokolsko srce prvega staroste brata Fiigner j a. Mrtvo truplo Filgnerjevo so položili na mrtvaški oder v telovadnici Praškega Sokola. Na visokem katafalku je ležal obdan od častne straže 12 Sokolov mrtvi starosta. Naval na telovadnico je bil ogromen, še večji pa na dan pogreba. Na zadnji poti ga Je spremil takore-koč ves češki narod. Na grobu je govoril član odbora brat dr. Edvard Gregr. Njegov govor je izzval globoko žalost vseh navzočih. Bilo je vsega konec! Danes počiva prvi starosta brat Fiigner v skupnem grobu z bratom dr. Tyršem na olšanskem pokopališču. Njegovemu spominu se klanja ob 66 letnici njegove smrti vse slovansko Sokolstvo. Slava prvemu starosti in ustanovitelju Sokolstva bratu Jindrichu Fiignerju! Razširjajte Jugoslovana! Kakšni so gospodarji Madjarske Uničuioča sodba bivšega nemškega kancelarja kneza Biilowa o madjarskcm plemstvu Kljub parlamentu, kljub vsem tiradam o madjarskem svobodoljubju, je dejansko Madjau-ska ena najbolj neprostih dežel, v kateri vlada edino-le volja madjarskega plemstva. Plemska oligarhija, to je madjarska vlada in zato je karakterizacija madjarskega plemstva, obenem karakterizacija madjarske vlade. Mncgi zapadni državniki vsled osebnih ali drugih zvez z madjarskiimii magnati sicer nočejo videti resnice o Madjarski, med te zaslepljene državnike pa ni spadal bivši nemški kanee-lar knez Biilow, ki tako-le označuje v svojih spominih madjarsko plemstvo in madjarsko na-oijonalno politiko: »Eden najbolj pametnih Madjarov Benjamin pl. pl. Kallay od 1. 1879 do 1882, sekcijski šef v zunanjem ministrstvu, nato skupni državni finančni minister, ki je imel v rokah upravo Bosne in Hercegovine, avtor dobre zgodovine o Srbih, je v 90. letih v nekem ganljivem govoru svaril svoj narod pred prenapetostjo v narodnostni politiki. Spominjal jc na fato morga-iio, ki se včasih pojavi v ogrski pusti. Oger ji pravi »delibab«. Izvablja neprevidnega potnika, kii ji zaupa, v močvirja, v katerih se utopi. V Bukarešti sem le prevečkrat videl, da je mc-ganica od polne domišljije in psihologične kratkovidnosti, od fanatične nestrpnosti in advokatske rabnligtike, ki karakterizira madjar-sko narodnostno politiko, da je vse to Romune in Srhe brezmejno ogorčalo. Toda prezir Madjarov do malih narodov v mejah države krone Sv. Štefana je bil pregloboko ukoreninjen, kakor da bi razlogi pameti mogli proti njemu kaj opravita. Romun je bil Madjarom »biidog allah«, smrdljivi vlali; Srbu in Hrvatu je veljal madjarski pregovor: »Slovan ni človek«. Zaman je Franc Deak pridigal svojemu narodu zmernost in prevdarnost, zaman je zaklical grof Gvula Andrassy, da je madjarska ladja tako pretovorjena s srečo, da samo unčo tovora več, naj bo to govno ali zlato, in ladja se more potopiti. Parlamentarna in plemiška vlada, ki je imela na Ogrskem moč v rokah, se je podila za fantomom popolne asimilacije in iztrebljenja vseh neroadjarskih narodnosti v državi Štefanove krone in to z zaslepljenostjo, od katere ni mogoče oprostiti niti enega madjarskega državnika, ki se po Dežku in Andrassyiju imeli vpliv. Naj večji med njimi je bil grof Tisza, ki ki bi ga moglii šteti med res velike državnike, če bi imel toliko zmernosti ko sile, toliko pre-vdarnosti in previdnosti ko vroče domovinske ljubezni. Toda tudi on je žrtvoval misli izvedbe popolno nadvlade madjarskega plemena vsak ozir in vsak prevdarek. Tisza je vsled tega svoji deželi povzročil težko škodo. Toda kot mož, ki si je ostal vedno sebi zvest, je bila velika zgodovinska osebnost. Bil je edini med merodajnimi ogrskimi in avstrijskimi državniki, ki je bil proti nesmiselni politiki, ki se je poleti 1. 1914 začela z ultimatom. On je prav tako hladno sprejel drug blazen korak: proklamacijo poljske neodvisnosti s strani centralnih sil. On je bil proti pretiranim aneksijam že zato, ker so se mu zdele usodne za premoč Madjarov v skupni državi. Z železno roko je čuval red. Ko ga je cesar Karel, kateremu jc bil grof Tisza kot nekatolik nesimpatičen, poslal kmalu po svojem nastopu vlade proč, poleni ko je že pred tem izjavil, da je bil »kulvinski papež« že zadosti dolgo na vladi, je zazvonil dvojni monarhiji in habsburški hiši mrtvaški zvonec, ustavila se je ura, kazalec je padel in njih dobe je bilo konec. Štefan Tisza ni preživel propada svojega naroda, padel je pod morilčevo roko neustrašen, kakor je bil. Grof Gyula Andržssy 'in grof Albert Appo-nyi sta bila v razmerju do narodnosti prav tako nespametna ko Tisza, samo da nista imela njegovega silnega značaja. Nato govori knez Bii-low o grofu Apponyiju, ki ga smatra kot sijajnega govornika in velikega poliglota. Nato pravi knez Billlovv v svojih spominih, kako je bil 1. 1897 pred cesarjem Francom Jožefom in kako bi mu mogel na podlagi svojih uti-sov iz Bukarešte razkriti napake madjarske narodnostne politike, ampak starega cesarja ni bilo mogoče prepričati in res je, kar je dejal avstrijski finančni minister Kaizl po neki av-dijenci: »Tega bi rad videl, ki bi mogel cesarja Franca Jožefa napeljati na predmet, ki mu je neljub!« Zanimivo je pri tem stališče Bismarck stališče Ogrske, kakor ga popisuje BU-low. Tako je dejal nekoč Bismarck: »Med Donavo in Karpati sede Madjari. Za nas je to isto, kakor če bi bili tam Nemci. ICajti njih usoda je zvezana z našo. Oni stoje in padejo z nami. V tem se razlikujejo od Romunov in Slovanov. Madjarski faktor je za nas nazvažnej-ši v balkanskem ozemlju, ki se kot znano pričenja na dunajski deželni cesti. Bismarck se ni hotel nikdar vmešavati z nasveti v notranje ma-djanske razmere, prav tako se pa tudi ni hotel zaradi Madjarov zaplesti v vojno z Rusijo. Kar se pa tiče madjarske politike cesarja Franca Jožefa, je treba povdarjati, da je imeila njegova vlada poleg zelo mnogih pasivnih postavk, le malo aktivnih in med temi ]e bila sprava z Madjari za Franca Jožefa na prvem mestu. Bila je drago, morda predrago plačana. Ravno vsled tega ni hotel te pridobitve izgubiti in vedel je, da je nevarnost, da jo izgubi, kakor hitro bi nastopil proti prenapetim ma-djarskiin nacionalnim čustvom. Madjari so pač bili aristokratifen gosposki narod, kateremu je takrat zelo poslušno in pri-tem inadjarsko-šovinistično navdahnjeno ii-dovstvo dobavljalo potrebne advokate, zdravnike .žurnaliste in finančnike. V bistvu je šlo pri vsej madjarski notranji politiki, ki je povzročila toliko prahu tekom desetletij samo za boj med nekaterimi grofi in njih pristaši: Grofom Gtiula Andr&ssjrjem, grofom Apponyi-jem, grofom Banffyjem, grofom lllvuen-Heder-vžryjem, grofom Mihaelom Karolyijem in največjim med njimi grofom Štefanom Tiszom, katerim so se tu pa tam nekateri člani gen'bry>je kakor Koloman Szell, Wekerle in F6jervdry pridružili.« Točne in resnične so besede bivšega nemškega kancelarja in kdor zasleduje madjarsko politiko od poloma dalje, kdor vidi njih boj proti mirovnim dogovorom, njih zapravljanje in njih imperijalfzem, ta mora pritrditi knezu Biilo\vu, odnosno Kallayu, da se madjarska politika še vedno podi za fato morgano. Madjarski plemiči, gospodarji Madjarske, so ostali, kakršni so bili ter niso nič pozabiti in se nič naučili. Zato pa vodi tudi njih politika le v katastrofo, kar je desetletna Bethlenova vlada jasno dokazala. S falzifikati in lažnimi manifesti proti Jugoslaviji Nova zanimiva odkritja bivšega emigranta Petra Gruberja Peter Gruber je v nadaljni preiskavi obrazložil neka izvanredno zanimiva odkritja: V oktobru leta 1930. se je vrnil iz Amerike inž. Avgust Košuti*1 in se začasno nastanil v Berlinu, kjer se je nahajal tudi Gruber. Ameriške oblasti so mu prepovedale izkrcanje, ker je bilo podaljšanje njegovega potnega lista falzificirano. Falzificiranje se je izvršilo, kakor ini je Košutič sam rekel, pri dr. Paveliču v Pesalu v Italiji.. Košutič je v Berlinu zelo razsipno živel. Denar je naravnost razmetaval. Pripovedoval mi je, da so neki njegovi prijatelji nabrali v Ameriki nekoliko tisoč dolarjev za njegovo politično akcijo v Evropi, medtem pa je samo neznaten del tega denarja uporabil v politične svrhe, ostalo pa je služilo izključno njegovim osebnim potrebam. Največji del svojega berlinskega bivanja je preživel po berlinskih nočnih lokalih. Košutič mi je v Berlinu predlagal, naj izdam manifest, ker sem edini Srb v emigraciji in je zato potrebno, da se čuje protest tudi s srbske strani. Tak manifest bi v tujem tisku našel dober odmev in bi mnogo pripomogel akciji hrvatskih emigrantov. Tudi sam sem na to mislil, vendar nisem imel na razpolago sredstev za tako akcijo. Kadar pa mi je Ko-šbtič obljubil, da bo prve številke proglasa sam finansiral, sem ustanovil prvo številko biltena »Budučnost«. Hotel sem da ta bilten izhaja kot' glasilo pristašev seljačko-demokrat-ske koalicije. Košutič pa je zahteval, da se »Budučnost« predstavi kot glasilo samostojnih demokratov v emigraciji, analogno Krnjevi-čovi »Croatiji«, glasilu HSS. To svojo zahtev-ko je Košutič motiviral s tem, da SDK ne obstoja več. Ko sem pri neki priliki to povedal SvetozaVju Pribičeviču, se je strahovito razburil, češ da Košutič absolutno nima pravice razsojati ali ta koalicija obstoja ali ne obstoja. Čez nekoliko časa je Košutiču uspelo, da po nekaterih svojih prijateljih nabavi nemški potni list, s katerim je odpotoval v Ženevo, da se sestane iu dogovori s Krnjevičem in Cihlarom. Pred odhodom smo se dogovorili tudi o tem, v kakšnem duhu naj se pišejo bodoče številke »Budučnosti«. Kmalu pa je zmanjkalo dolarjev, ki jih je Košutič prinesel iz Amerike, zato Cihlar ni mogel nadalje ostati v Ženevi, pač pa se je vrnil v Berlin. Obstojala je velika nevarnost, da bo morala »Budučnost« prenehati, ko se je Ivan Perčcvič sam ponudil, da bo tiskal »Budučnost« brezplačno skupno z »Gričem«. Radi tehaiciiil; težkoč sem »Budučnost« prenesel na Dunaj. Po prihodu Cihlara v Berlin smo prejeli navodila inž. Košutiča in dr. Paveliča naj se po »Budučnosti« širijo kar. najbolj alarmantne vesti o nezadovoljstvu v srbskih krajih in to vsled tega, ker je »Budučnost« glasilo srbske emigracije in je potrebno izzvati vtis, da vlada nezadovoljstvo ne samo pri Hrvatih, pač pa tudi pri Srbih. S Cihlarovc strani se je sprožila misel naj se lansira vest o nezadovoljstvu v jugoslovanski vojski, ker se tako vesti naj lažje plasirajo v inozemskem tisku in bodo i naši zemlji izzvale nemire. S pristankom dr. Paveliča, Košutiča in Per-čeoa je Cihlar lansiral vest, da ee je skupina nezadovoljnežev z režimom organizirala v »vojni ligi« za svobodo in pravico v cilju odstranjenja režima, proglašenja republike in da je ta liga že objavila tajni manifest, ki je bil poslan jugoslovanskim častnikom. Ta notica se je tako razširila v »Griču« in »Budučnosti«, Perčevič in Perčec sta preskrbela, da jo je ponatisnil nemški tisk, Pavelič pa jc je razširil v Italiji Tekst tega falzificiranega manifesta je dostavil Cihlar. V spremnem pismu, ki ga je naslovil na Perčeviča, je povedal, da je tekst manifesta sa mo skiciral in da je potrebno, da se ga poipravi in napiše v beograjskem žargonu in dekorira s strokovnimi izrazi, da bi se izzval utis, da so manifest sestavili strokovnjaki iu ga ni umislil nekiii v inoti nistvu. P ► n< Slter, ; 0 . . . • *e/0i Ve Pe'v'/o C,/,®<5 & Je Postg 0n,*n-, P° ? °r »H,;;-« i: c 79/7 o ° o/; o la JSQ/c 'Je, '»Hm ki J o g r* TERPENTINOVO MILO GAZELA pere zares čisto GV.93 Cih'ar se v pismu izredno veseli, da sc prvo notico o častniški ligi ponatisnili neki tuji časopisi in smatra, da bi bilo dobro, da sc ta vest spravi tudi v ameriško časopisje, ki bo gotovo imelo zanimanje za take meksikanske senzacije. Niti inž. Košutič, niti Perčevič, niti jaz nismo bili zadovoljni s Cihlarjevim tekstom, zato se je dr. Branimirju Bieliču naročilo, naj z mojo pomočjo sestavi tekst manifesta, kar sva tudi napravila, kakor sva vedela in znala. Da bi tekst izgledal origlnataeje, nam je Perčevič stavil na razpolago iz svojega arhiva različne proglama-cije in naredbe, ki jih je izdala srbska vrhovna komanda za časa vojne, da hi se na ta način dosegel pravilen slog. Predno je bdi manifest objavljen smo ga vsi skupno pregledali in popravili. Pri tem je posebno pomagal dr. Lujo Kežmun. Dr. Kežman je v teh dneh prišel iz Pariza na Dunaj in se prvič deklariral kot emigrant. Ko je bil manifest z velikimi težavami sestavljen, je bilo treba misliti, kje naj se natisne v cirilici. Pri raznih tiskarnah na Dunaju smo poskušali, da bi se manifest natisnil brez označbe tiskarne. Ker se na Dunaju to ni moglo doseči, je dr. Jelič odpotoval v Budimpešto. Hoteli smo, da bi se manifest tiskal v madjar-elei državni tiskarni, ker smo vedeli, da ima ta tiskarna tudi cirilske črke, vendar smo se pa pozneje premislili. Odločili smo se, da se manifest napiše s pisalnim strojem v cirilici iu razmnoži pni Perčecu na razim uoževalnem aparatu. Pa tudi tu smo naleteli na velike težkoče. Obrnili smo se na lastnika Firme Burkhardt na Dunaju I., Walnertsrasse 6, ki je dobavitelj materija la za »Grič« in »Budučnost« in on nam je preskrbel pisalni stroj s cirilskimi črkami pri Vzajemni zavarovalnici Feniks. Na tem pisalnem stroju je lastnik sam uaipisal tekst na matrici, katero smo potem na Perčecovem razmnoževalnem stroju razmnožili. Bali smo ee, da bi s« v tej stvari mogla vršiti preiskava in bi se pri preiskavi ugotovilo, da je manifest napisan na Dunaju in ne v Beogradu, zato je Perčevič nabavil papir direktno iz Londona. Dolgo smo iskali človeka, ki bi manifest nesel v Beograd, tako da bi policijske oblasti za-mogle najti vsaj nekoliko kopij, s katerimi bi se ugotovilo, da liga v resnici obstoji. Ta naša namera pa se nam ni posrečila. Zato smo manifest objavili v »Budučnosti« in »Griču« ter ga poslali redakcijam avstrijskega, nemškega, italijanskega in madjarskega časopisja. Rcdakcije, katerim smo manifest poslali, smo zaprosili- naj kot vir o obstoju »Lige za svobodo in pravico« navajajo »Budučnost« in ne »Grič«, ker bi citiranje »Griča« lahko dovedlo do zanikanja, ker je znano, da »Grič« in njegovi izdajatelji nimajo zveze z vojsko. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migla-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti nevolji do dela poyzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Volilcem gornjegrajskega okraja! Rodni moj gornjegrajski okraj je v nedeljo 8. t. m. tako eijajno manifestiral svojo vdanost in zvestobo naši državi, da sem v resnici ponosen nanj. Saj je oddal za državno listo g. ministrskega predsednika P. Živkoviča nad 400 glasov več, kakor 1. 1927. za vse strankarske liste skupaj! Za to iskreno ljubezen do države in manifestacijo narodne sloge in državne misli se vsem volilcem, naj so oddali svoj glas meni ali mojemu sokanddatu g. Matiji Goričarju, iz vse duše prisrčno zahvaljujem. Posebna zahvala pa velja še vsem onim dragim prijateljem širom gornjegrajskega okraja, ki so mi oddali svoj glas in mi s tem dali svoje zaupanje. Vsi volilci brez razlike naj bodo prepričani, da bom kot poslanec vse svoje moči posvetil izključno delu za blagor, procvit in napredek našega ljubega gornjegrajskega okraja dn za blaginjo njegovega vrlega prebivalstva. Živeli! RASTO PUSTOSLEMŠEK narodni poslanec. Vsem volilcem v kamniškem okraju! Kamniški srez je na dan volitev izpolnil svojo častno domovinsko dolžnost do države. Število onih, ki so tega pomembnega dne v zgodovini naše mlade Jugoslavije sledili klicu kralja im domovine, je bilo nad vse pričakovanje veliko. Žal, je pa tudi veliko volilcev radi nepravilnega pojmovanja koristi stranke in potrebe naroda še ostalo doma Iskreno se zahvaljujem vsem onim, ki so ml tega dne izkazali svoje zaupanje in jim zagotavljam, da bom zastavil vse svoje sile za napredek in proevit države in kamniškega sreza. Tega ne izjavljam samo svojim volilcem, temveč tudi onim, ki so glasovali za moja dva »o-kadidata, kajti vsi trije smo se borili za eno idejo in glasovi oddani enemu ali drugemu, 90 bili oddani vsedržavni listi gospoda ministrskega predsednika Petra Živkoviča. Bratsko sodelovanje naj druži vse sloje — kmeta, delavca, obrtnik«, trgovca in uradnika — pri skupnem delu za blagor našega sreza. Na skupno delo vabim tudi one, ki so v tem boju ostali ob strani, da spoznajo svojo zmoto in s sodelovanjem pomagajo vstvariti gospodarsko močno in ujedinjeno Jugoslavijo. Ogromno je delo, ki nas čaka. Za napredek našega sreza bode treba mnogo storiti. Ena ramena pa so za to breme prešibka. Prosim tedaj vse one, katere ne vodi v politiki samo zavist in osebno sovraštvo, temveč imajo pred občini res blagor ljudstva, da me v mojem stremljenju podprejo, ker le v skupnosti je moč in možnost uspeha. Ob izvolitvi sem prejel iz vsega sreza in ostale države toliko brzojavnih in pismenih čestitk, da se ne morem vsakomur posebej zahvaliti. Vsem iskrena zahvala in zagotovilo: »zvestoba za zvestobo«. Naj živi naš lepi kamniški srez, naša lep* Jugoslavija in naš viteški kralj! K a m n i k, 12. novembra 1931. Cerer Anton, narodni poslanec. Jz Dravske banovine d Odlikovanje. Predsednik grške republike (e odlikoval predsednika Zbornice za TOI v Ljubljani g. Ivana Jelačina z redom Feniksa III. stopnje. Čestitamo! d Pogreb Lovra Sušnika. Bil je mračen, deževen popoldan, ko je spremila Škofja Loka ravnatelja Lovra Sušnika na poslednji poti. Pogreba se je udeležilo izvanredno visoko število prijateljev in znancev, ki so svojim prihodom najlepše tolmačili svoja čuvstva do vse časti vrednega rojaka. Rodno mesto Škofja Loka je bilo zastopano v številu, ki so ga deležni le redki pogrebi. Pred hišo žalosti so zapeli Sokoli tužno Usliši nas, potem pa se je razvil po mestnih ulicah sprevod, da malo takih. Za križem, nosilci vencev in godci so stopali Sokoli s praporom pod vodstvom br. Horvata in nato gasilci. Duhovščini, križu in najožjim so sledile nepregledne vrste iz vseh vrst loškega javnega življenja. Poleg škofjeloškega občinskega odbora z županom Josipom Hafnerjem je bil navzoč ves upravni in nadzorstveni svet Okrajne hranilnice, deputacija Zveze slovenskih zadrug, Vodovodno društvo in gospodarstveniki, ki so prihiteli na pogreb svojega prijatelja z vseh strani škofjeloškega okraja in z Ljubljane. Izredno dolga vrsta se je vila na pokopališče, kjer je izpregovoril ob odprtem grobu za hranilnico in Vodovodno društvo mag. pham. g. Oto nurdych. Govornik je v markantnih stavkih obeležil vse gorje, ki je nastalo z izgubo g. Sušnika. Zasluge pokojnega ravnatelja so za zavod tako visoke, da preko imena g. Sušnika noben poznavatelj hranilnice ne bo mogel. Pevovodja, šef davčne uprave g. Adamič je še intoniral »Žalostinko«, ko se je ljudstvo le polagoma razhajalo in poslavljalo od vedno delavnega sodelavca za obči blagor. d Poroka. Poročila sta se univerzitetni profesor dr. Milko K o s in gdč. Mira Platner-jeva. Čestitamo! d Gostovanje g. Debevca in g. Kralja v Narodnem gledališču v Mariboru. V torek 17. t. m. gostujeta v Mariboru člana Narodnega gledališča v Ljubljani režiser g. Ciril Debevc in g. Emil Kralj, in sicer v Sherriffovi drami »Konec poti«. Gosta nastopita v svojih priznanih ustvaritvah stotnika Stanhopea in poročnika Os-bornea. Na to enkratno gostovanje mariborsko občinstvo izrecno opozarjamo. d Darovi za stradajoče v Beli krajini in drugih pasivnih pokrajinah. Rdeči križ v Ljubljani je prejel: Neimenovana 20 Din, sresko načelstvo Kočevje 750‘15 Din, sresko načelstvo Gornji grad 56 Din, šola Sv. Lovrenc na Dol. 91 Din, šola Dobrova pri Ljubljani 157 Din, šola Šenkov turn 20 Din, sresko načelstvo Logatec Hll’25 Din, Krajevni odbor Rdečega križa Ptuj 324-50 Din, Krajevni odbor Rdečega križa Guštanj 84 Din, Kraj. odbor Rdečega križa Bled 556 Din, Valerijan Učak, prijor, 100 Din, nabiralna pola Evgen Lovšin 340 Din, Niko Zupanič, minister, 100 Din, sreski kmetijski odbor Maribor, desni breg, 4000 Din. — Iskrena hvala! d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 d Med zajamčeno pristen vseh vrst ter čebelarske potrebščine nudi prodajalna Čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4. (poleg gostilne Novi svet). 2345 Za splošno ključavničarstvo se priporoča, Ivan Kralj, Gregorčičeva ulica 5. 1801 d Predavanja Jadranske Straže. Kakor vsako leto bo tudi letos Jadranska Straža v Ljubljani priredila ciklus propagandističnih in poučnih predavanj. Prvo predavanje bo v soboto dne 21. novembra 1931. v prostorih restavracije »Zvezda«. Predaval bo poznani strokovnjak v pomorski literaturi, kapetan Rudolf Črnič, urednik »Jugoslavenskog pomorca« v Zagrebu. Tema predavanja bo: »Kako je prišlo do katastrofe parnika Titanica«. Predavatelj se bo v svojem predavanju ozrl tudi na splošne vzroke pomorskih katastrof. G. Črnič je že poznan Ljubljani po svojih prejšnjih uspešnih predavanjih. Ker je tudi vsebina letošnjega predavanja zelo zanimiva, opozarjamo narodno javnost na to prireditev. Pred pre-dvanjem nastopijo pozndni glasbeni umetniki z izbranimi točkami. 2378 d Glede na naše poročilo o novem zastopstvu v Zbornici TOI popravljamo, da je ■ novi podpredsednik g. Franchetti le častni načelnik Zveze obrtnih zadrug, a dejanski njen načelnik je L. Pičman. d Seja Oblastnega odbora Jadranske Straže se bo vršila v torek 17. t. m. ob 20. uri v prostorih restavracije »Zvezda«. Vljudno vabljeni vsi! 2379a d Društveni prostori Jadranske Straže v Ljubljani se nahajajo v poslopju Pokojninskega zavoda, Gledališka ulica 8. Poslovne ure vsak dan od 4. do 7. ure. 2379 d Zanimivo novost smo opazili v pasaži palače Viktoria na Aleksandrovi cesti. — Vsa cvetličarna Herzmansky je obložena s posebnim materijalom. Ugotovili smo, da so plošče iz marmornatega stekla, ki so ga dobavile in montirale na stene tovarne ogledal in brušenega stekla »Kristal« d. d., Maribor. Sličen materija) smo opazili tudi v novi kavarni ♦Viadukt« na Šmartinski cesti in v cvetličarni ICorsika v palači Dtinav. Izvedeli pa smo, da so z marmornatim steklom obložene stene ko-oalnic in umivalnikov hotela Toplice na Ble-iu ter stopnjišča privatnih hiš v Mariboru. — 1’rednosti tega materijala pred keramičnimi ploščicami za oblaganje sten so jako velike in mnogostranske. Opozarjamo na današnji oglas tvrdke »Kristal« d. d., Maribor. d Ping-Pong ure T. K. D. Atene se bodo vršile v najkrajšem času v Unionu, če se javi dosti interesentov. Prispevek za tri mesece, dvakrat tedensko Din 150'—. Na vsako uro se želi vsaj 8 igralcev. Prijave sprejema pisarna Atene, Kreditna banka. 2381 d Kuharski Weekend — tečaj za mladino — športnike (deklice in dečke) otvori v prihodnjih dneh prehranjevalni odsek Atene v Prečni ulici št. 2. Šolska kuhinja. Učenci si skuhajo večerjo, katero skupno pojedo in plačajo samo efektivne stroške za iste. Prijave sprejema vodstvo kuhinje vsak delavnik dopoldne in pisarna Atene, Dunajska c. la/II. 2382 d Naznanilo. Telesno-kulturno društvo Atena v Ljubljani naznanja, da ima svoj redni 31. občni 'fcbor dne 24. novembra ob 20. uri zvečer v damski sobi kavarne Emona. Vabimo cenjeno članstvo k obilni udeležbi. Tajništvo. 2383 »Zveza gospodinj« rabi večjo množino orehov. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jugoslovana« pod »Zveza«. 2384 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 759, termometer 94, relativna vlaga 89%, tiho, oblačnost 10, dež, (27 '2 mm). V Mariboru je kazal barometer 7585, termometer 7-3, relativna vlaga 90°/o, tiho, megla, dež (113 mm). Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 11-2 (9-4), Mariboru 9 4 (6 8), Zagrebu 11*2 (9-6), Beogradu 19-3 (118), Sarajevu 18 4 (12 8), Skoplju 18-2 (4-7), Kumboru 174 (15), Splitu 17-6 (154) in Rabu 17 (148). V oklepajih je označena liajnižja temperatura. CjuLhtj&mai ■ Sokolstvu Ljubljane in okolice! Vse Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo opozarjamo na današnjo slovesnost na sokolskem Taboru. Ob 11. bo odkritje spominske plošče GOS in Mestni hranilnici ljubljanski, zvečer ob 20. pa telovadna akademija s plesom. Danes vsi na Tabor! Zdravo! Nedelja, 15. novembra 1931: Leopold. Pravoslavni, 2. novembra: Akindin. Ponedeljek, 16. novembra 1931: Otmar. Pravoslavni, 3. novembra: Džurdžide. Nočno službo imata v nedeljo lekarni Trnko-czy na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti; v ponedeljek pa lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na' Reslevi cesti Bohinec v Spodnji šiški. * • Vse zavedno občinstvo vabimo na svečano proslavo sanacije sokolskega Tabora in na njegovo akademijo, ki se vrši danes. Spored: Ob 11. uri dopoldne svečana seja uprave. Pol ure kasneje se odkrijeta spominski plošči Češko-slovenski obci sokolski in Mestni hranilnici ljubljanski. Akademija, ki se prične točno ob 8. uri zvečer, se otvori s koračnico: Fučik: »Fanfare«, ki jo izvaja društvena godba. Nato sledi: Leopold:- »Zlata Prhga«, potpuri čeških pesmi. Izvaja društvena godba. Po godbenih točkah nastopi moški naraščaj z borilnimi vajami s palico, ženski naraščaj izvaja »Valček« (šestorica), člani pa vrhunške proste vaje. Na- to nastopi mešani zbor Ljubljanskega Zvona s: »Zabučale gore (Teče voda)« od Adamiča in: »Pa so fantje proti vasi šli« od Prelovca. Po pevskih točkah izvajajo članice: »Devetorica«, moški naraščaj nastopi na lestvi, člani pa na drogu, nakar zapoje moški zbor Ljubljanskega Zvona: »Slovan« in »Slovenec, Srb, Hrvat«. Pri sklepni telovadni točki: »Jugoslavija« (simbolična telovadna scena) nastopijo člani in članice. Po akademiji, ki se konča ob 10. uri zvečer, se prične ples in prosta zabava. Dolžnost vsakega narodnega človeka je, da se udeleži te svečane prireditve Sokola I. Zato danes vsi na Tabor! ■ V. delavski prosvetni večer. V sredo 18. novembra t. 1. priredita »Svoboda« in »Zarja« v dvorani Delavske zbornice V. delavski prosvetni večer. Po koncertnem delu bo predavanje s škioptičnimi slikami o Skandinaviji. Predaval bo Ciril Štukelj in na modernem epi-diaskopu pokazal mnogo lepih slik. Koncertni del večera se bo prenašal po radiu in je lako-rekoč od 8. do 9. ure zvečer delavska ura, na kar opozarjamo delavstvo izven Ljubljane. ■ Na Ruplovem vijolinskom koncertu, ki se vrši v okvirju večerov komorne glasbe Nar. žel. glasbenega društva Sloga v Ljubljani, v sredo, dne 18. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani kina Ljubljanski dvor, so na sporedu skladbe naših največjih komponistov, kakor: Mandla, Mozarta, Rimski-Korzakova, Ravela, Debussya, Schuberta in Wienia\vskega, kar nam daje garancijo največjega užitka. Na klavirju ga bo spremljal profesor konservatorija g. Ravnik Janko. Vstopnice v predprodaji v trafiki Pugelj palača Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti. ■ Današnji mladinski koncert. Danes dopoldne točno ob pol 11. uri bo v veliki unionski dvorani koncert mladinskega pevskega zbora iz Trbovelj-Vode, pod vodstvom dirigenta-učitelja g. Šuligoja. Na programu je 16 dvo- in tro-glasnih mladinskih zborov deloma a capella, deloma s spremljevanjem klavirja. Zastopani so razni slovenski skadatelji, najbolj med njimi Adamič. Glasovni niaterijal je prav izvrsten, mladinski zbori sami pa brezhibno naštudirani, kar dokazuje velik uspeh vseh dosedanjih javnih nastopov tega mladinskega zbora. Vstopnice se bodo dobivale od pol 10. ure dalje pred vhodom v Unionsko dvorano. Pripominjamo, da so stojišča vsa razprodana, sedeži pa se dobo od 8—30 Din. V predprodaji so tudi programi s tiskanim besedilom zborov po 2 Din. Obisk najtopleje priporočamo. ■ Akademski pevski zbor bo imel v petek 20. t. m. ob 20. v balkonski dvorani univerze svoj redni občni zbor. ■ Rustava kiparja Goršeta se danes zaključi. Kdor ima namen razstavo pogledati, to lahko stori, ker bo odprla ves dan od 9—17. ure. ■ I)S J F ho priredilo v ponedeljek 16. t. m. ob 18. v zbornici predavanje. Predaval bo g. prof. E. Spektorski o temi »Kaj so pravne vede«. Vabljeni vsi juristi. — Odbor. ■ Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Albin Šifrer. ■ Splošno kleparstvo, kritje lesenocementnih streh, napeljava strelovodov. M. Jankovič. Rimska cesta št. 19. Za delo se jamči. 1896 ■ Največja novost za foto amaterja je novi ortohroinatični 23° Sch film najboljšega nemškega fabrikata, ki ga dobiš za 16 Din velikost 6X9 samo v novi špecijalni Foto-trgovini A. ŠMUC vogal VVolfove ulice 8 in Marijinega trga. 2131 Jz drugih banovin Novi grb prestolnice Beograda Beograd je imel v svoji burni preteklosti več grbov, katere najdemo v tujih leksikonih in enciklopedijah, toda nobeden od teh grbov ni domač in nobeden ne simbolizira dovolj zgodovino Beograda. Zato so v Beogradu pred tedni razpisali natečaj za nov beograjski grb. Te dni je žirija pregledala vposlane načrte in priznala prvo nagrado načrtu g. Kuna. Po Kunovem načrtu bo novi grb mesta Beograda ustrezal vsem zahtevam žiri'e. Član žirije Bogdan Popovič' in univerzitetni profesor v Beogradu je izjavil glede novega grba tole: Vsi člani žirije so občutili, da je Kunov načrt za novi gob zaradi jasnosti, določenosti in preglednosti najboljši. Zato se je žirija takoj najbolj zanimala za Kunov načrt. Pri podrobnem pregledu so ugotovili neke nedostatke, katere bo pa mogoče popraviti, ne da bi trpela celotna slika grba. Grb mora imeti vsaj nekaj bistvenih značilnosti mesta, za katerega je določen. Taka značilnost za Beograd je n. pr. trdnjava, njegova belina, njegovi dve reki. Novi beograjski grb ima ozadie v državnih bartvah, v sredi grba ie stolp trdnjave, pred njo reki z rimsko ladjo. Spodnji del trdnjave predstavlja mesto, gornji del pa trdnjavo. Vrata v trdnjavo so odprta, kar simbolizira svoboden promet. Fantastične številke o norabi bencina v Beogradu V Beogradu je po ulicah nad 30 bencinskih črpalk, iz katerih zajemajo avtomobilisti noč in dan bencin. Razen tega prodajo v bencinskih skladiščih veliko količino bencina. Vsak dan porabijo avtomobilisti v Beogradu okoli 25.000 litrov bencina. Poraba bencina je odvisna seveda največ od vremena. Zgodi se, da ga v Beogradu kak dan ne porabijo več ko 5000 litrov. Če računamo, da porabijo avtomobilisti 20 1 bencina za 100 km vožnje, lahko rečemo, da prevozjjo beograjski avtomobili povprečno 105 tisoč kilometrov na dan. Z drugimi besedami: prevozijo toliko kilometrov, kolikor bi jih pre- vozili avtomobili okoli zemlje po ekvatorju in še trikratno pot, ki jo je preletel Lindberg. Še bi pa ostalo toliko kilometrov, katere mora avtomobil prevoziti iz Beograda v Pariz. V primeru z drugimi velikimi mesti v Evropi je pa promet z avtomobili v Beogradu majhen, čeprav že tu dosega fantastične astronomske številke. Ker stane 1 liter bencina okoli 5 Din, se izda v Beogradu vsak dan nad 100.000 Din za bencin ali mesečno nad 3,000.000 Din. b Nenavaden meteor. Predsnočnjim je v Varni pri Caribrodu razburila nenadna detonacija tamošnje prebivalstvo. Sprva so vsi mislili, da je bila nekje v bližini velika eksplozija. Šele zjutraj so ugotovili, da ie detonacija povzročil velik meteor, ki je padel na našo zemljo v Dobrudži. b Proti razkošju. Zenska narodna zadruga v Šibeniku je sklenila pomagali mestnim sirotam in je v ta namen začela zbirati po mestu darove. Razen tega so šibeniške žene začele akcijo za splošno štednjo in proti razkošju, zlasti na letošnjih zabavah in plesih. b Ni ga zadavila. L. 1923. je v Rogoži nenadoma umrl posestnik Mile Zutid. Njegova žena Teja je bila obdolžena, da je moža, ki je prišel pijan domov, zadavila. Te dni se ie morala Teja zagovarjati pred sodniki v Bjelo-varu. Ker so nekatere priče izpovedale, da je pokojnik bil nasilen človek in se je usodnega večera v gostilni pretepal, so sodniki spoznali, da je posestnik dobil podpludbe, katere s'J najbolj obremenjevale Tejo, v pretepu. Tako ni bilo mogoče dokazati, da je Teja svojega moža zadavila in je bila oproščena. b Zločin nad 10-letno deklico. Predvčerajšnjim je neki Zagrebčan s Trešnjevke javil policij' v Zagrebu, da je nekdo oskrunil njegovo lOletno hčerko. Ko so deklico zaslišali, je izpovedala, da je bil zločinec šofer Anton Zakovšek. lega so aretirali. Zagovarjal se je, da je storil to rstudno dejanje popolnoma pijan. Razen tega je zagrebška policija prijela pred dnevi dve deklici, še ne 14 let stari, ki sta bili spolno okuženi. Aretirali so več sumljivih moških, ki so zadnje čase • tema deklicama bodili po Zagrebu. KOLINSKA fVORMUA UKORI JS LJUBLJANA mmm OKUSNA IN ZDRAVA Kje OLINSKA KAVA! ■ Prijatelji godbe in razvedrila si z gramofonom in ploščami, ki si jih izposodijo pri »Šlager« Ljubljana, Aleksandrova 5, za mal denar pripravijo največje veselje in prijeten odmor. 2158 ■ Elegantne obleke po meri in solidnih cenah izdeluje modni salon za gospode J. K u -rilj, Ljubljana, Novi trg (Turjaški trg) št. J. 2171 ■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77. 1470 Koks za kovače in centraEne kurjave \t wifjU‘šk<*gfj premogu 75 Din za IOO kg 32/ Iranko nlinurna nudi Ljubljanska mestna plinarna. Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrohi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc, suši, monga in lika domače perilo ^________________tovarna Jos. Reich. Zadovoljni boste z nakupom naj novejše, praktične in udobne Chouch-zofe pri RUDOLF SEVER-ju, tapetniku v Ljubljani, Marijin trg 2. Ima stalno v zalogi in izdeluje po naročilu v vsaki velikosti in obliki. Blago na izbere. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Šerbec Angela, pol ure, hči teracerja in hišnega posestnika, Glince; Pntre Ludvik, 15 mesecev, sin poljskega dninarja, Kačji potok pri Kočevju; Pečar Anton, 57 let, železniški delavec v p., Zalokarjeva ulica 11; Šuštar Marija, 2 dni, hči dninarice, Lukovica 12; Malivrh Franc, 60 let, progovni paznik v p., Slovenska vas; Hiršman Ciril, 19 let, delavec, Krtina; šoštar Viljem, 1 dan, sin monterja, Frankopanska ulica; Flan-der Miha, 61. let,, cestar v p., Adergaz pri Cerkljah; Kralj Štefanija roj. Pirc, 23 let, žena posestnika, Izlake; Bernik Marija, 5 mesecev, hči delavca, Lesno brdo pri Vrhniki; Gode Magdalena, 72 let, žena posestnika, Koblerje pri Kočevju; Vidmar Janez, 1 in pol leta, sin posestnika. Pleši vca pri Brezovici; Coinino Ivan, 2 dni, sin opekarja in gostilničarja, Dra; ga; RuckstuhI Alfred, 72 let, poštni oficijal v pokoju,- Vevče;- -n Umrli v Ljubljani: od 7. do 14. t. m. so v Ljubljani umrli: Bobreckij Nikolaj, 62 let, uradnik dri. hipotekarne banke. Gradišče 11; Kozmik Antonija roj. Weiler, 39 let, žena sedlar, mojstra, Sv. Petra nasip; Hru-šovar Josipina roj. Strgulc, 68 let, žena železničarja, baraka pri Kolinski tovarni; Lončarič Viktorija, 11 dni, hči železničarja, Vodovodna cesta 20. B U bolnišnice. 18 mesecev stara hčerkica delavca Vera Plaveč iz Most je v petek popoldne padla s stola in si zlomila desno roko. — Bandažist Leopold Lampič, star 34 let, iz Stepanje vasi pri Ljubljani, je včeraj dopoldne doma sekal drva. Pri delu mu je spodletela sekira in se je močno vsekal v levo roko. —■ Jože Gorše, SOletni delavec v tovarni Knaflič v Litiji, je včeraj dopoldne padel pri delu v tovarni in si zlomil desno nogo pod kofenom. #c. Podpisani javljam, da jaz nisem plačnik za nikogar, kdorkoli bi na moj račun kakoršne-koli dolgove in obveznosti napravil br*z moje vednosti in mojega dovoljenja. 2371 Anton Repar, zidarski mojster Dule št. 6, Srnarje-Sap Nova moderna operacijska soba v ljubljanski bolnišnici za ženske V Ljubljani morajo vsako leto rešiti s cesarskim rezom 15 do 20 porodnic -- Letno okoli 70 bolnic z rakom na spolovilih! Vsak napredek naših zdravstvenih ustanov z veseljem zabeležimo, ker vemo, da mora naša domovina kolikor le mogoče veliko žrtvovati, da ustvari našim bolnikom pogoje za hitro in sigurno strokovno pomoč. Tako smemo tudi nove operacijske prostore Državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani pozdraviti sicer kot skromen, a pomemben korak naprej v izpopolnjevanju naših bolniških zavodov. Ženska bolnišnica se je 1. 1923. preselila iz nedostatnih lokalitet splošne bolnice v poslopje nekdanjega azila za onemogle na Stari poti. Največji nedostatek tega poslopja, ki je v ostalem moderno, skoro luksuriozno zgrajeno, je bil ta, da se je morala za operacijske namene rabiti sobica, ki je bila po svoji zračni kubaturi mnogo premajhna za stalno naraščajoči operativni promet. Moderna ginekologija in sodobno porodništvo se v zelo veliki meri poslužuje operativnih metod. Nekatere porodne komplikacije se danes s sijajnimi rezultati zdravijo z nožem, tako da se že govori o operativni eri porodništva v nasprotju s prejšnjimi dobami, ko so porodničarji dajali prednost konservativnim načinom. Značilno je, da je treba v Ljubljani vsako leto, ustrezajoč modernim zahtevam, 15 do 20 porodnic rešiti s pomočjo cesarskega reza. Med drugimi ženskimi boleznimi stoji v ospredju zanimanja rak ženskih spolovil. To bolezen navadno ni mogoče drugače izlečiti nego z radikalnim izrezanjem vseh na raku obolelih organov. Doslej je bilo letno v stari operacijski sobi operiranih okoli 70 bolnic z rakom. Operativno lečenje ženskih bolezni se pri nas tudi zaradi tega vrši v vedno večjem obsegu, ker se Ljubljana sicer počasi, a konse-kventno razvija v medicinsko središče naše domovine in ker je dotok bolnih od leta do leta večji. Nova operacijska dvorana bo še v večji meri, nego je bila doslej, torišče operativnega ginekološkega in porodniškega dela. Temu primerno je zgrajena in opremljena. Njena zračna kubatura znaša 199 m3, površina njenih tal meri 48 m*. Ker je ženska bolnica obenem namenjena nadaljnji izobrazbi zdravnikov in vzgoji babiškega naraščaja, je urejena tako, da nudi prostora za 20—30 zdrav-nikov-gledalcev ali babiških učenk. V organič-ni zvezi z operacijsko dvorano je soha za sterilizacijo, opremljena z modernimi, vzidanimi sterilizacijskimi napravami. V novi operacijski sobi je najzanimivejša novost — barva sten in tal. Takoj ko stopiš vanjo, se ti oko odpočije in umiri pri pogledu na črna tla in na temnozeleno deloma s ploščicami obložene, deloma pleskane stene. Obenem opaziš, da sredi temne okolice vendarle pada dovolj svetlobe na operacijsko mizo z visokega in širokega okna. V tem oziru pomeni nova operacijska soba prelom z dosedanjimi opremami operacijskih dvoran. še pred kratkim je karakterizirala operacijske prostore bleščeča belina sten in (al, povsod je bilo vse belo, vse bleščeče, vse lesketajoče. Oko ni našlo ploskve, na kateri bi se odpočilo. Danes vemo, da bleščeča belina nikakor fie pomaga, da bi se predmeti razločnejše videli. Oko se utruja od belih sten in vid se ne ntore zadostno koncentrirati na oni predmet, katerega mora v prvi vrsti jasno razločevati, to je na operacijsko polje. V prostoru s temnimi stenami’ vse te škodljivosti odpadejo, predmet operacije postane očesu razločnejši in plastičnejši. Novi princip temnih barv se je v praksi tako dobro obnesel, da so ponekod za: Čeli delati operacijske sobe v popolnoma črni barvi. še en drug princip je bil merodajen za pre- zidavo novih operacijskih prostorov. Ta princip je štedenje. V zadnjih desetletjih je moda zahtevala, da so prostori, namenjeni za operacije, prav posebno luksuriozno opremljeni. Toda gotovo je, da se more tudi s skromnimi sredstvi doseči iste rezultate, kakor z rafinirano konstruiranimi napravami. To dokazuje prejšnja operacijska soba, v kateri so se izvrševale najtežje operacije z istimi dobrimi uspehi, kakor bi jih dosegli v dragoceni razkošni dvorani. Toda za zdravnike in osebje je bila prejšnja soba prava živce, pljuča in srce uničujoča nehigienska delavnica, dočim nova dvorana ne bo več. Gradbena dela in vodstvo je imela firma »Gradidom« (Ivan Ogrin), oblaganje s ploščami je izvršil »Materijal«, pleskarska dela Iv. Brunčič, mizarska dela Senica, instalacijska dela Korn in mestna plinarna. Sterilizacijo je dobavila in montirala firma »Jugoslovensko Siemens« (I. Odelga), niobiliar sta dobavili firmi Siemens in Hlavka (Zagreb). Elektriko je vpeljal I. Bogataj. Pantophos — operacijska svetilka — je delo firme Zeiss, Jena. Iztreznjenje po volitvah na severni ineji Št. Ilj v Slov. gor., 14. nov. Takoj po volitvah je zaorilo ob severni meji v mariborskem okraju pravo in odkritosrčno navdušenje nad volilnimi uspehi v svojem lastnem kraju in po vsej Jugoslaviji; kajti prav v teh krajih, kjer je narod pred vojno le malo še dihal in z veliko težavo komaj kljuboval raznarodovalnim navalom, so ga sedanje volitve na novo potrdile in ojunačile v veri, da se v močni, enotni Ai nestrankarski Jugoslaviji, za katero je glasoval, ne morejo več vrniti sramotni časi starega štajercijanstva in nesmiselnega bratomornega boja, ki je rezal v meso slovenskega naroda in razdvajal njegove moči. Za nas severne mejaše imajo pravkar izvršene skupščinske volitve poleg splošne naloge, ki obstoja v vsestranskem pomirjenju in narodnem uedinjenju, še poseben lokalen pomen, in ta je narodna in državna zavednost, narodni in državni ponos in trdna vera, da stoji z nami ramo ob rami velika večina jugoslovanskega naroda. Ta zavest se vrača med obmejno ljudstvo in ustvarja trdno jugoslovansko miselnost. Kraji tik ob meji, kakor so Sv. Jurij ob Pesnici, Svečina, Špičnik, Slatinski dol, Zgor. in Spod. Kungota, Plač, Št. Ilj, Ceršak, Sladki vrh, Velka, Cmurek, Lokavec in Pesniški dvor so pri zadnjih volitvah s svojimi številnimi glasovi (70%—90%) javno in jasno pokazali svojo narodno voljo in državljansko dolžnost, ki še danes pljuska med ljudstvom v vsestranskem navdušenju in veselju. Nesreče v naših rudnikih Trbovlje, 13. novembra. Z naraščajočo mehanizaoljo rudniških obratov se je pričakovalo, da se bo število nesreč v rudnikih zmanjšalo, vendar pa temu ni tako. Tekmovanje za čim večjo proizvodnjo pri čim-manjšem številu delavcev zaradi konkurenčne sposobnosti poslabšava tudi varnost rudarjev pri delu. Na drugi strani pa tudi slabo vpliva na varnost pri delu današnja brezposelnost, zmanjšanje mezd in dr., kajti tudi delavstvo se trudi danes dokazati svojo delavoljnost v bojazni, da se ga nadomesti z številnimi brezposelnimi močmi, dočim mu poslabšani gmotni položaj sam ob sebi narekuje zvišanje delovne energije, da doseže boljši zaslužek. Tako opažamo po štitističnih podatkih, da je padlo število nesreč v naših rudnikih in plavžih v letih 1929 in 1930. in sicer je bilo v letu 1929 v naši državi v rudarstvu in pliivžarstvu 55 smrtnih, 450 težkih in 6293 lahkih nesreč, dočim je bilo leta 1930 39 smrtnih, 409 težkih in 4972 lahkih nesreč. Kljub temu pa, da se je število delavstva v S fe entoduiM* in ftsceni! Namočite perilo zvečer v in zjutraj je razmočena vsa nesnaga. Oglejte si Henkovo raztopino po uporabi! Strmeli bodete, koliko nesnage vsebuje ta raztopina. Tudi za omehčanje trde vode in čiščenje vobče je „Henko” jako priporočljiv. Henkovi zaztopini '>y. !,jf f g/Ig et:; O soda za c e n j c ■ . , r '■ ; >• teh dveh panogah letos znatno zmanjšalo, število nesreč zopet narašča. Jasno je, da nesreče pri delu ne zadenejo le nesrečnežev sannih in njihovih družin, marveč da številne nesreče tudi težko obremenjujejo finančno stanje na&ih bratovskih skladnic, ki so zlasti od sedanje krize težko prizadete, tako da je ponekod celo njihov obstoj resno ogrožen. Zato že dolgo iščejo odločilni čimitelji učinkovitega leka proti naraščajočim nesrečam pri delu, vendar pa doslej brez večjega uspeha. Znano je, da se pripeti v rudnikih južnih banovin naše države največ nesreč, to pa radi tega, ker so v njih zaposleni večidel sezonski delavci, kmetje iz okolice, ki so še v veliki večini nepismeni in katere le redkokdo posvečuje v nevarnosti podzemljskega dela. V nemškem rudarstvu, kjer polagajo veliko pažnjo na skrbno vodstvo Statistike rudarskih nesreč, je dokazano, da je nastalo 1/3 vseh nesreč in 40% smrtnih nesreč v rudnikih zaradi rušenja stropov, padanja rude, opornega mate-rijala itd. V francoskih rudnikih pa je ta odstotek znatno manjši, ker je tam uvedena za delavstvo pri podzemeljskem delu usnjata čelada oziroma klobuk, ki ščiti glavo rudarja pred poškodbami. Tako čelado je izdelal v jako lični obliki trboveljski obrtnik g. Trbovšek. Ta špeciijalen tip rudarske zaščitne čelade sedaj proučuje posebna komisija, ki jo tvori z/l ravnik centralnega higijenskega zavoda dr. Ljubomir Jovanovič in rud. inž. 8. Javorški Nobenega dvoma ni, da bo ta zaščitni rudarski klobuk, ki je izdelan iz odpornega trdega usnja, mnogo koristil našim rudarjem pri nji- hovem nevarnem delu v jamah, in da se bodo vsled splošne uvedbe tega varnostnega pokrivala v doglednem času zmanjšale tudi številne nesreče v rudnikih naše države, kakor s8 je to doseglo v Franciji iti Nemčiji, kar ne bo le v korist rudarjev samih, marveč bo ugodno vplivalo tudi na finančni položaj največje zaščitnice naših rudarjev Bratovske skladnice. Strašna smrt Slovenca v Ameriki V Clevelandu se je dogodila žalostna tragedija, katere žrtev je bil 48-letni Korošec Anton, rodom Slovenec. Kolman Franc, rodom iz Turnišč v Prekmurju, je prišel nekega dne v restavracijo »1019. Main avenue«, kjer je bil tudi abonent. Ko je prestopil prag restavracije, je potegnil iz žepa dva samokresa ter ju naperil proti strežniku, ki je bil v sobi, in zahteval od njega ves denar. Ali strežnik ni prišel iz ravnotežja in je Kolmanu mirno svetoval, naj le vtakne samokrese v žep in sede. Tedajci je vstopil drugi strežnik Korošec, proti kateremu je Kolman takoj sprožil in ga zadel naravnost v srce. Korošec se je zgrudil in izdihnil. Korošec zapušča ženo in dva nedoletna otroka. Ko je Kolman videl, da so je Korošec zvrnil, je pustil vse ter zbežal. Prijavili so ga oblastem, ki ga pa še niso dobile Kaj je privedlo Kolmana do tega dejanja, ni znano. Skoraj gotovo je, da je to storil v duševni zmedenosti, kajti imeli so ga za pridnega, poštenega in mirnega. To dejanje je zelo razburilo vse Slovence v Ameriki. Clara Viebig: ‘Dabfa 26 Roman iz Eifela »O čarobni mesec maj, ] ti ljubezni raj —« »Tiho,« je rekla Barbka in se okrenila. »Nehaj s to neumno pesmijo! Ali ne čuješ škrjančka? Tiho! To je božja ptička.« Na bližnji ruši je sedel škrjanček: »Tirili, tirili!« Mahujoč s perutnicami se je dvignil in zletel v zrak kot psica; v krogih, vedno višje in višje se dvigajoč, je pel svoj vriskajoči tirili pod nebo. »Lavdica, lavdica,«* so kričala dekleta in skakala tleskajoč z rokami kot nora po travniku. Puljle so z obema rokama kratka travo in si jo metale v obraz; kot dež jim je polzela po laseh in hrbtu; s smehom in kričanjem so letale semtertja, njihovi z žeblji okovani čevlji so pomandrali do smrti nežne klijoče bilke. Luca je malo zaostala, ta suhljad ji je vendar tekla prehitro. Zagledala je nekaj rumenih cvetlic regrata, veselo jih je potrgala in si jih zataknila v lase — ali se ne blešče kot čisto zlato? Prisrčno so kimali bleščeči cveti na rjavem temenu. Komaj je opazila Tina tako ozaljšano tovarišico, ji že strgala cvetlice z. glave. Luca jo je smeje zmerjala in ji spet iztrgala svojo last; to je šlo sem ter tja, prav- * Miljenka za škrjančka. cati boj se je vnel, napol igravo, napol resno suvanje. Končno je vrgla Tina proč polomljena stebelca: »Tu imaš svojo umazanijo!« Noge žensk so brezbrižno stopale po njih. ’ Barbka je bila daleč pred ostalimi; postala je in čakala na zaostale. S stisnjenimi obrvmi jih je motrila. »Pojdite, pojdite!« je klicala nejevoljno. »Pustite neumnosti!« »Neumnosti?« Tina se je zasmehijivo smejala in drzno vihala nos pred za glavo večjo tovarišico: »Le ne bodi tako ošabna, Lenzova Barbka, saj vendar vemo, kdo si!« Hihitajoč je dregnila Veronika in Veronika je sunila Lizo, Liza pa Luco. Temna rdečica je zalila Barbiči obraz, toda rekla ni ničesar; z resnim pogledom je ošinila manjšo od nog do glave. »Haha,« je začela Tina znova — dobro je razumela pogled in razjezila se je — »ti bi nas rada nekaj učila — ti?! Ti meniš, da smeš to, ker si prišla še enajsto uro pod streho? Haha, tako neumno! Ptiča spoznamo po perju, če se tudi ne oglasi. Hahaha!« Dekleta so se zasmejala, tudi Luca se je smejala s svojim nesmiselnim, veselim smehom. »Luca, pojdite!« je rekla Barbka in jo prijela pod pazduho. »Pustite Tino! Gnilo jajce pokvari vso kašo!« »Idol a« — Tina je pograbila Luco za roko —, »tu ostaneš! Kaj si rekla, Lenzova Barbka? Gnilo jajce — koga misliš s tem, he?« je nadrla jezno večjo in njene oči so bliskale. »Ti kislica, ti tercijalka, samo poskusi! Tiha voda jezove podira, odpri svojo gofljo, ti tiha voda, in povej, zakaj sem gnila!« 'Stisnila je pesti. »Govori!« Potem pa je zacepetala, z nogami: »Povej!« »Bolj ko govno mešaš, bolj smrdi. Prav nič se mi ne da,« je odvrnila mirno Barbka in se na kratko okrenila. Nobena ni bila vendar tako zala kot ona — in vedno tako dobre volje! Peter je nepretrgoma gledal vanjo. »Ali si govorila resnico, Luca? Prisezi! Tu pri Jožeku prisezi!« Položil je roko nd otroka. Položila je zraven svojo roko: »Prisegam!« Nato je dvignila pogled in mu mežikala: »Ali si hud name, Peterček?« Še enkrat je zaihtela. »Saj vendar ne morem nič zato!« »Ne, ne, samo ne joči — za vraga, ne joči, Luca!« Udaril ze nogo ob tla. »Saj nisem tako hudo mislil. Ali ti mi tudi ne smeš postati nezvesta — ali slišiš, Luca, nezvesta! Luca!« Spet jo je stresal. »Ne, ne — o moje lepo krilo! Moj predpasnik!« Že je hitel na cesto in ji oboje prinesel. »Tu imaš te cape!« »O, Petrček!« Prijela ga je za glavo in ga potegnila k sebi na tla, obe roki mu je položila na lice. Prav nežuo je šepetala — že je bilo spet nekaj prejšnjega zadovoljivega zraka v njenem glasu —: »Zdaj nisi več jezen name, kaj ne? In novo obleko mi boš tudi kupil, ali ne? Takoj ko se bo vrnil gospod potnik. Rečem ti, ta ima obleke!« Drzen rop ob belem dnevu Ropar je napadel rekonvalesc enta Beka in mu vzel 1000 Din Maribor, 14. novembra. Jurij Bek, doma nekje v Slovenskih goricah, je bil do nedavno zaposlen pri posestniku in gostilničarju Rajbenšuhu na Pobrežju kot hlapec, kjer je pa nevarno zbolel in je moral v bolnišnico, V četrtek, dne 12. t. m. je bil Bek iz bolnišnice odpuščen kot rekonvalescent in ■« je takoj napotil k svojemu bivšemu gospodarju na Pobrežje, kjer je dvignil prisluženih 1000 Din in se hotel podati do popolnega okrevanja domov v Slovenske gorice. Prišel je v mesto in se spotoma ustavil še v Vlahovičevi gostilni na Aleksandrovi cesti. Ko je Bek v gostilni jedel golaš, se mu je pridružil 22 do 25 let star neznanec brez suknje ter mu dejal, da ga pozna in ga vprašal kam gre. Bek se poznanstva z mladeničem sicer ni mogel spomniti, a povedal mu je vseeno, da gre za ne- kaj ^.sa domov, da popolnoma okreva. Ko je kmalu nato zapustil gostilno, se mu je neznanec pridružil, češ, da mora k Sv. Petru In da imata tako do tam isto pot. Med potjo je neznanec povabil Beka še v neko gostilno v Melju, kjer mu ie naročil četrt vina. Krog lf. ure dopoldne sta potem krenila proti Sv. Petru, na nekem ovinku pod Meljskim hribom pa je :znani mladenič brez vsakega uvoda skočil proti Beku in zahteval od njega denar. Ker mu ga ta seveda ni hotel dati, ga je napadel, udaril po glavi, podrl na tla in mu s silo vzel 10 bankovcev po 100 Din, na kar je ne-znanokam pobegnil. Bek se je, ko si je opomogel, vrnil v Maribor kjer je zadevo prijavil policiji, ki sedaj energično zasleduje drznega roparja, vendar ga pa doslej še ni mogla izslediti. ‘M&vibov m Davčne opozoritvene položnice. Položnice za plačilo davkov, ki jih davčna uprava v Mariboru razpošilja za IV. četrtletje 1931, so opo-zoritvene položnice, katere niso združene z eksekucijskimi stroški. Na položnicah izkazani stroški so predpisani samo za prejšnje izvršene opomine. Eksekucijski stroški se bodo računali šele tedaj, če se davčni zaostanki ne plačajo do 25. novembra 1931. m Oddaja sirot v oskrbo. Stranke, ki so voljne prevzeti v oskrbo sirote proti delni povrnitvi oskrbnih stroškov, naj se zglasijo v so-cijalno-političnem uradu mestnega načelstva, Rotovški trg 9 od 8. do 12. m Špecerijskim trgovcem. Mestno tržno nadzorstvo je dognalo, da prejemajo trgovci v plombiranih vrečah mnogokrat papriko, ki ni povsem pristna. Zato je prejel gremij od mestnega načelstva nalog, da obvesti vse prizadete trgovce, da prijavijo tržnemu nadzorstvu v bodoče vse pošiljke živil, katere prejemajo plombirane in do uradnega odvzema vzorcev ne odpirajo vreč, zabojev itd., da se izognejo tako odgovornosti za pristnost teh živil. m Jubilej zavednega mola. Včeraj je v krogu svoje družine, znancev in prijateljev obhajal GO-letnico življenja kaznilniški paznik g. Franjo Gorup, doma s Krasa in v Mariboru znan kot zaveden in odločen narodnjak. Še na mnoga leta! m Gledališki oder v 1!usuli. Danes, v nedeljo ob 20. uri zvečer bo Gledališki oder Bralnega društva v Rušah uprizoril igro »Dobri vojak Švejkc. ni Državnim upokojencem. Društvo državnih upokojencev naznanja vsem interesentom, da se lahko vpišejo in plačajo članarino vsako sredo od 15. do 10. ure v stranski sobi Nabavljalne zadruge državnih nameščencev na Rotovškem trgu. m Knjižni dar JO Ligi. Češkoslovaško prosvetno ministrstvo je preko ljubljanskega konzulata podarilo tukajšnji Jugoslovansko-češko-slovaški ligi 150 čeških knjig o češkem pravopisu in zgodovini za pouk v čeških tečajih ter večje število češkoslovaških zemljevidov. Brn-ska založba šolskih knjig pa je ligi podarila tudi večje število čeških čitank. m Ekspozitura Delavske zbornice. Mariborska ekspozitura Delavske zbornice se je preselila iz dosedanjih prostorov v novo palačo OUZl) in prične tani poslovati jutri, v ponedeljek ob običajnih urah. m Knjižnica Delavske zbornice. Knjižnica Delavske zbornice bo pričela v torek, dne 17. t. m. redno poslovati v novih prostorih v palači OUZD in sicer vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne ter od 16. do 20. ure popoldne. m Nov smučarski odsek Sokola. Sokolsko društvo v Rušah je te dni ustanovilo smučarski odsek, h kateremu je takoj pristopilo krog 50 članov in članic. Za načelnika odseka je bil izvoljen g. inž. Teržan. m Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, tel. 23-58. Lastnik in vodja dr. Černič Mirko. Najmodernejše urejen za operacije. Diatermija, višinsko solnce, tonizator, žarnica »Hala«, en-terocleaner. 2281 m Pred nakupom ruma, slivovke, brinjevca, droženke, brandyja (konjaka), likerjev, špirita itd. obrnite se na tovarno Jakob Perhavec, Maribor, Gosposka ul. 9, tel. 25-80. 2280 m Proti veselicam. Odbor Sokola na Teznu je sklenil, da ne bo zaradi vsesplošne gospodarske krize v letošuij zimski dobi prirejal nobenih običajnih veselic in zabav. Posnemajte! m Priporočamo! Gospodinjski koledar za leto 1932 ter domače božične in novoletne razglednice, katere je izdala Jugoslovanska Matica, se dobe v njeni pisarni v Grajski ulici 5, drugo nadstropje. m Nočna lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bo imela od dnnes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna Minarik »Pri orlu« na Glavnem trgu. m Stanje v bolnišnici. V tukajšnji 3plošni bolnišnici je bilo včeraj 420 bolnikov, od teh 36 na infekcijskem oddelku. m Smuški šport. Zimska športna podzveza bo v kratkem pričela graditi na strelišču za Betnavsko graščino smuško skakalnico, ki bo v prvi vrsti namenjena začetnikom. S tem bo končno rešeno pereče vprašanje, ki je že več let vznemirjalo naše zimske športnike. m Nova bognslornica. Današnja nedelja bo v vsej lavatinski škofiji posvečena nabiralni akciji za graditev nove bogoslovnice v Mariboru, ki bo posvečena 700-letnici obstoja lavatinske škofije. m Gradnja 'javnih poslopij in tlakovanje cest. Te dni so bile urejene še zadnje formalnosti za gradnjo carinske pošte, nove carinarnice, stanovanjskih vil za carinike in za tlakovanje Einspielerjeve ulice in Aleksandrove ceste pred koodvorom. Skupni stroški bodo znašali 28,000.000 Din, od tega 5,700.000 Din za tlako-kovanje. Tlakovalna dela se bodo pričela že letos. m Današnje športne prireditve. Ob 1330 bo na igrišču I. SSK Maribora nogometna tekma med SK Železničarjem in SK Svobodo za pokal medklubskega odbora. Sodi g. Mohorko. Ob 13-30 lio na igrišču SK Železničarja nogometna prvenstvena tekma mladine SK Železničarja proti mladini SK Rapida. Sodi g. Vesnaver. Ob 1415 bo na igrišču I. SSK Maribora pokalna nogometna tekma med I. SSK Mariborom in SK Rapidom. Sodi g. dr. Planinšek. Oh 15. uri bo pa finale. Sodi g. Nemec. SK Rapid bo gotoval v Lipnici, kjer bo odigral prijateljsko tekmo z Leibnitzer F. C. m Kinematografi. Grajski kino predvaja od danes dalje »Deviškega Jakoba«, kino Union pa do jutri »Cesarico Elizabeto« z Lilo Dago-verjevo. m Sobotni trg. Na včerajšnji trg so pripeljali slaninarji 142 zaklanih prašičev, 1 govedo in 1 tele, kmetje pa 29 voz krompirja, čebule in zeljnih glav. Lončevine in lesnine je bilo 3 voze, perutnine in drugih domačih živali pa krog 2000. Mesne cene se niso spremenile, perutnina pa se je prodajala nekoliko ceneje. Piščanci so stali 20 do 30 Din par, kokoši 35 do 50 Din ena, gosi, race in purani 35 do 70 Din, kunci 10 do 25 Din, divji zajci 20 do 35 Din, fazani pa 30 do 40 Din. Prodajale so se tudi jetrne in krvave klobase po 2-50 do 5 Din ena. Druge cene so bile: krompir 1-25 do 175 Din kg, glavnata solata 1 do 2 Din glava, ohrovt 1 do 3 Din, čebula 3 do 5 Din kg, paradižniki 2 Din, kislo zelje 4 Din, jajca 1 do 1-50 Din eno, jabolka in hruške 3 do 0 Din kg, grozdje 3 do 8 Din, kostanj 2 do 2-50 Din, pečeni kostanj 6 Din liter. Cvetlice so stale 0 50 do 5 Din, z lonci 10 do 75 Din. Koši, košare in jerbasi so se prodajali po 14 do 25 Din, brezove metle po 2 do 5 Din, koruzno lubje pa 15 do 25 Din vreča. Sena je bilo na trgu 8 voz po 80 do 90 Din q, otave 5 voz po 75 do 85 Din q, slame pa 3 vozje po 65 do 70 Din q. Kupčija je bila dobra. m Ljudska univerza v Mariboru. Ponovno opozarjamo na guslarski večer slovitega narodnega pevca Milovana Barjaktaroviča iz Črne gore, ki bo jutri v ponedeljek ob 2015 zvečer. Uvodno bo predaval o značaju in pomenu gusel in srbske junaške pesmi. Poje pa sledeče junaške pesmi: »Smrt kralja Petra«, »Mali Ra-dojica«. Ako bo občinstvo želelo, bo pel še »Smrt majke Jugovičev«. H koncu pripoveduje narodne rodbinske šale. Tuji narodi so znali ceniti ta edinstveni pojav srbske junaške pesmi — gotovo bomo tudi mi Slovenci izkazali primerno počastitev z mnogobrojnim obiskom tega večera. m Odklanjanje najemnikov z otroci. Neka delavska družina s 6 nepreskrbljenimi otroci od 1 do 13 let je že od meseca septembra t. 1. brez strehe. Povsod jo odklanjajo radi otrok. Ker so mestnih hišah zasedena vsa stanovanja, apelira mestno načelstvo na hišne lastnike, ki imajo na razpolago prosta stanovanja, da se usmilijo omenjene družine, katere naslov je na razpolago v socijalno-političnem uradu mestnega načelstva, Rotovški trg št. 9. Pri tej priliki se opozarja ponovno na tozadevno okrožnico gospoda bana Dravske banovine, po kateri se najemniki z otroci ne smejo odklanjati. m Dražba lova. Lovska pravica krajevnih občin Bresternica in Kamnica se odda potom javne dražbe do 31. marca 1935 v zakup. Dražba bo v soboto, dne 28. novembra ob 10. uri pri sreskem načelstvu Maribor, levi breg, soba št. 28. m Nezgode. Marija Kozarjeva se je včeraj pri cepljenju drv vsekala v levo roko. — Pri padcu si je nalomila levo nogo 53-letna Magdalena Lamprehtova iz Selnice ob Dravi. — V Slovenski ulici se je radi slabosti zgrudila nezavestna na tla 76-letna Josipina Razborškova. — V Gregorčičevi ulici pa so popadli krči 36-letno Terezijo Žižkovo. Prvi so nudili pomoč reševalci, zadnje tri pa so morale v bolnišnico. m Izročitev sodišču. Tukajšnja policija je izsledila in izročila sodišču brezposelnega žagarja Alojzija Brinovška iz Mozirja, katerega zasledujejo oblasti zaradi tatvin. m Epileptičui napad. Zaradi epileptičnega napada se je v petek zgrudil nezavesten na tla v Jurčičevi ulici 32-letni Matija Grilec, delavec iz Rač. Prepeljali so ga v bolnišnico. m Žalostna mati. Opozarjamo na izvajanje velikega Rossinijevega oratorija »Stabat matere v stolnici v sredo, dne 18. t. m. zvečer. Vstopnice se dobe vnaprej pri Hoferju in v Cirilovi knjigarni. m Nezgoda delavca. V Delavski ulici so padla delavcu Ivanu Jurčiču neka vrata, katera je nasajal na tečaje, tako nesrečno na giavo, da so ga nevarno ranila in je moral v bolnišnico. m Med ločenci. V petek zvečer je prišel 33-letni tkalec Stanko R. pred stanovanje svoje ločene žene v Delavski ulici in zahtaval da mu odpre. Ker tega ni storila, je pričel razsajati, razbijati po vratih in groziti, da jo bo ubil. Žena je pa med tem skočila skozi okno na vrt in odšla po stražnika, ki je moža aretiral. Zagovarja se s pijanostjo in trditvijo, da ga je žena prej soma povabila na obisk. m Nasilni gosti. V neki turški kavarni so v petek zvečer popivali znana Marija V., neki narednik in neki monter. Ko se je Marija napila, je pričela razgrajati in groziti gostom, da so morali pobegniti. Stražnik je hotel nasilno žensko aretirati, kar sta pa njena spremljevalca preprečila s tem, da sta segla po orožju. Z zadevo se bo bavilo sodišče. m Aretacije. Zadnji petek je bil po tradicionalni navadi dan beračev, katere si je pa policija ogledala in štiri spravila k »Grofu«, od koder bodo odposlani v pristojne občine. Razen beračev sta bila aretirana tudi še Ivan R. radi tatvine in Anton M. radi splošnega suma. 2*izcy p Nezgoda. V bolnišnico je bil prepeljan Fr. Simonič, najemnik v Novi vasi pri Sv. Marku, kjer so zdravniki ugotovili težko poškodbo na desni nogi, ki je nastala po strelu iz puške. Na kak način je prišlo do poškodbe, bo dognala šele preiskava. Poškodovani sicer trdi, da mu je puška padla na tla in se sprožila ter ga ranila, vendar je to po položaju rane izključeno. Vsekakor bo ta zagonetka v kratkem rešena. p Tedenska služba požarne branibe. Od 15. do 23. t. m. ima službo II. vod III. desetina, in sicer: Franc Breznik in Friderik Mahač. Re-šiluo službo imajo šofer Karel Pentekar, Mihael Zamuda, Jurij Šuster in Albert Hojker. p Razpis službe. Mestno načelstvo razpisuje * službo magistratnega sluge-dnevničarja. Mesečna plača znaša 600 Din, prosto stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. p Otvoritev nove trgovine. Tvrdka R. I. Petek je otvorila trgovino s steklom in porcelanom v Panonski ulici, nasproti pošte. Trgovina je zelo okusno urejena in ima bogato zalogo. p Iz sodne dvorane. Jožef Vidovič, posestniški sin iz Leskovca, je pretepel Andreja Cafuto, posestniškega sina iz Soviča tako hudo, da je moral poslednji iskati zdravniške pomoči. Za ta junaški čin je bil dne 13. t. m. obbojen na 8 dni zapora in povračilo stroškov. — Radi istega delikta je bil obsojen Franc Rižner, posestnik iz Sv. Antona v Slov. goricah, in sicer na 300 Din kazni, v slučaju neizterljivosti pa na 5 dni zapora, ker je svojo ženo Ivano pretepel, da je bila primorana iskati zdravniške pomoči. p Soduijski zapori. Število kaznjencev, ki sedijo sedaj v ptujskih zaporih, znaša 32. Ker znaša normirano število 32, je stanje kompletno. Seveda je za slučaj potrebe tudi za 60 oseb prostora. To število se pa redkokdaj doseže. Celje * Proračunska seja mestne občinske uprave. V petek 27. t. m. ob 18. bo v posvetovalnici mestnega načelstva javna seja občinske uprave. Na dnevnem redu je proračun. "Za predsednika prosvetnega odbora sokolske župe Celje je Savez SKJ v Beogradu imenoval brata Milana Fabijančiča, profesorja na državni realni gimnaziji v Celju. * Pogreb kapelnika Kubiste bo danes ob 16. iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. * Smrtna kosa. V javni bolnišnici je 13. t. m. umrl 63 letni Matevž Deželak, delavec iz Mari-jagradca, 14. t. m. pa enoletni Branko, sinček mizarskega pomočnika v tovarni Vehovar gosp. Pečnika. * V Mestnem gledališču bo jutri ob 20. sestanek vseh dam in gospodov, ki imajo veselje do igranja. Predsednik Dramatičnega društva: Ivan Prekoršek. * Nezgoda delavca. 34 letni delavec Martin Kranjc v kemični tovarni je 13. t. m. med delom prišel z levo roko v stroj, ld mu je ranil prste. Kranjc se zdravi v javni bolnici. * Avtobus v Laško. Mestni avtobus, ki od 9. oktobra radi popravila ceste Celje-Laško ni vozil, prične danes v nedeljo 15. novembra zopet voziti po starem voznem redu. * Predavanje Jadranske Straže. Mestni odbor Jadranske Straže v Celju priredi pod okriljem Ljudskega vseučilišča v ponedeljek 23. t. m, v risalnici deške meščanske šole predavanje o »Razvoju jugoslovanske trgovinske in vojne mornarice. Predaval bo kapetan pomorske plovbe, publicist in glavni urednik »Jugoslovanskega Pomorca« g. Rudolf Črnič. * Aretiranega Škorjanca, o katerem smo poročali, da so ga zaprli, ker je ukradel sod, so v četrtek začasno izpustili na svobodo. Na podlagi časopisnih poročil pa je ljubljanska policija javila v Celje, da je Skorjanec v Ljubljani dne 25. oktobra t. 1. vlomil v vagon na kolodvoru in odnesel blaga v vrednosti 5000 Din. V petek so radi tega Škorjanca ponovno aretirali. * Smrtna vozača nastopata danes zadnjič na Dečkovem trgu. Predstave trajajo ves dan. * Zagrebški planinci na Celjski koči. Zagrebško planinsko društvo »Runolist« priredi danes za svoje člane izlet na Celjsko kočo. Zagrebški planinci se pripeljejo do Celja, vračajo se pa preko Laškega. Ubijalec obsojen na 2 leti robije Celje, 14. novembra. 31. julija t. 1. je prišlo na cesti v Vojnik do pretepa, pri katerem je dobil 64 letni trgovec Jakob Kovač z nožem take poškodbe, da je dva dni pozneje umrl. Včeraj je stal pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju pod predsedstvom s. s. g. dr. Lenarta 40 letni mesarski pomočnik Martin Ferlež iz Vojnika, ki se je moral zagovarjati radi tega uboja. Obtoženec je izpovedal, da je ravnal v silobranu. V neki gostilni je teden dni preje imel prepir z rajnim Kovačem. Usodnega dne sta se zopet srečala v gostilni in se zopet začela prerekati. Ko je odšel, sta mu sledila Kovač ter njegov sin in ga pre-tepavala, eden s palico drugi s sesalko za kolo. Ker se ju ni mogel ubraniti, je zamahnil z nožem proti Kovaču. Pri Kovaču je nastopilo za-strupljenje krvi in je podlegel dva dni pozneje. Ferlež je bil obsojen na dve leti robije ter na Izgubo častnih pravic za dobo treh let. Prekmurje Novi župan. V Ocinju je radi odselitve razrešen dolžnosti župana Unger Janez in je na njegovo mesto imenovan Geder Franc. Sebeborci. S. Ludvik je kazal svojemu prijatelju samokres, ki pa je bil nabit. Med razkazovanjem se je samokres sprožil, Krogla je šla skozi Ludvikovo roko in fantu, ki je stal za njim, v ramo. Fanta so prepeljali v soboško bolnišnico. — Skrilec Franc, trgovec, je prepeljal domov sod petroleja. Ko so sod spravljali z voza, je pomagal. Po nerodnosti se je pri temu delu precej opraskal. Zastrupljenje ga je v treh dneh pobralo. Požari. Velik požar je vpepelil vse gospodarsko poslopje v šalovcih pri 2iško Janezu. Zgorelo je mnogo gospodarskega orodja, sodov ter sena. — V Pečarovcih je ogenj vpepelil gospodarsko poslopje Kranjc Aleksander. — Na Hotizi je ogenj uničil gospodarsko poslopje Hozjan Ivana. Na srečo so gospodarsko orodje rešili. Murska Sobota. Tukajšnja gimnazija je dobila dve profesorski moči, g. Kocjan je prišel iz Kočevja, a gospodična Vogelnik Silva se vrača z dopusta iz Pariza. Dolina. Pred kratkim je bil od tod premeščen g. učitelj Sreš; sedaj pa še gospa upraviteljica Hajdu. Sedaj je šola, ki je dvorazrednica, brez učitelja. Nesreča ne počiva. Posestnik Koroša je peljal mošt iz lendavskih vinogradov. Na cesti mu je sod, ki Je bil premočno zamašen, zaradi vrenja eksplodiral. Konji so se ustrašili, skočili in voz zvrnili. Pri tem je Koroša tako nesrečno padel z voza, da je dobil močne notranje poškodbe, katerim je podlegel. Šolarji, ki so položili na tračnice kamenje, da bi videli, kako se vlak iztiri! Poljčane 14. novembra. Te dni bi mlada pokvarjena trojica skoro povzročila, da bi se iztiril prihajajoči vlak, ako ne bi bila nevarnost pravočasno opažena in od-, stranjena. Povzročitelji so še mladi šolarji D., V. in F., ki ima vsak izmed njih na vesti že kakršnokoli slabo dejanje. Zato se je večkrat že omenjalo, kako nujno potrebno bi bilo jih poslati v kako poboljševalnico, pa se žal glede tega men ?izrou »gčS„aGdzčkzeniateniateniatxeniatx ni moglo ničesar doseči. Zadnjikrat sta dva izmed njih ukradla izpred postaje železniškemu uradniku kolo, tokrat pa so vsi trije uganili novo lumparijo. Nedaleč od poljčanske postaje so naložili v razdalji po 100 m na tračnice več debelejših (v velikosti debele Vepe) kamnov ter nato s strani oprezovali in čakali na učinek. Na srečo pa je nevarnost pravočasno opazila železničarjeva žena ga. U„ kar Je takoj javila na postajo. Otroci so zbežali v bližnji gozd, ko jih je orožništvo zasledilo, so se naivno izgovarjali drug na drugega češ: »Saj ne bomo več«! Na dopustu je zblaznel Litija, 14. novembra. Liberga je prav lično naselje, oddaljeno kake pol ure od Šmartnega pri Litiji. Več prav trdnih kmetov ima tukaj svoje domovje. Poleg tega pa je znana Liberga tudi kot božja pot. Med premožne kmete lahko prištevamo tudi posestnika Tomažiča, ki ima več sinov. Letos je odšel najmlajši k vojakom, kjer je delal največ pri zidarjih. Že tu je kazal znake duševne obolelosti. Še huje pa je bilo. ko je prišel pred dnevi na dopust na Libergo. Tu je docela zblaznel. V tem stanju je kazal na vrat in prosil, naj mu odvzamejo iz ust neki oficirski duh, ki ga fSaje tišči. Odpeljali so ga v vojaško bolnišnico v Ljubljano. Nevarnost poplav v kamniškem okraju Kamnik, 14. nov. Nepretrgano deževje v petek in močan naliv v noči od petka na soboto je napolnilo struge rek in potokov do roba. Zlasti Bistrica in Nevljica sta narasli visoko nad normalo. Umazani rjavi valovi se večajo od ure do ure in ako dež kmalu ne poneha, se Kamničani lahko upravičeno boje nove poplavne katastrofe. V okolici Trzina se je že v četrtek in petek nabrala po močvirnih travnikih in livadah precejšnja množina vode. Danes pa je vsa okolica Trzina dobesedno pod vodo. Potnik, ki so pelje s Kamničanom, ne vidi iz vlaka na levi strani proti Litiji drugega kot samo vodo, iz katere štrli grmovje in drevje. Pšata se je razlila čez polja in travnike, po katerih dere voda z veliko hitrostjo. Tudi kotlina pod črnuškim klancem je izpremenjena v jezero. Sicer je to običajno, da je vsa pokrajina od Trzina do Črnuč ob vsakem večjem deževju poplavljena, toda danes je višina vode že presegla vse letošnje povodnji. Kočevje h industrije. Žaga Premoženjske uprave je zopet v polnem teku. Dan za dnem dovažaijo vozniki hlode, ki se kopičijo v velikanske sklade. Vozniki iu delavci »o dobili nekaj zaslužka. Nasprotno je tekstilna ■■»Kočevje« omejila svoj obrat od šestnajst na deset ur dnevno. Posledica tega je bila redukcija nekaterih delavcev. »Tekstilana« (starejša) obrtuje nezmanjšano dn ima baje sedaj veliko odjemalcev. Ali bo uprava delavstvu sedaj zopet zvišala plače, ki jih je bila znižaJa poleti? Boklama. Kočevje je te dni obogatelo na novi pidobitvi. Po mestu so se pojavili leseni reklamni stolpiči in deske, tako da se ne bodo več kvarili zidovi s plakati. Razpis. Opozarjamo na razpis poštne direkcije ža prevoz pošte na progi Kočevje—Koprivnik mi sicer od 1. decembra t. 1. dalje. Služba. Po 6klepu zadnje seje občinskega odbora je bil vpokojen dolgoletni občinski sluga J. Kraber. Mestna občina razpisuje njegovo mesto. Šmartno pri Litiji Narodni poslanec Milan Mravlje je 12. t. m. obiskal v spremstvu litijskega župana Franca Lajovica in v spremstvu domačega župana Ferda Tomažina tudi nas in se vsem volilcem osebno zahvalil. Navzočen je bil tudi župnik iz Javorja č. g. Tomo Javornik. Občinske seje, ki so se do sedaj vršile v »Prosvetnem domu«, se bodo od 15. t. m. dalje vršile v posvetovalnici osnovne šole v Šmartnem. Župan sklicuje za 15. t. m. važno proračunsko, sejo. Stanovanj je v Šmartnem dosti na razpolago, tako je dobiti lepa opremljena stanovanja pri Janko Trelcu, pri Razboršku, pri Golo-barju itd. P*d«: Francoska reportaža Mi smo poljedelci Ko so se bližali hiši, katero so jim vaščani označili kot njihovo delovno mesto, je tudi njih strumni korak odpovedal in v počasnejši hoji, so še urno premišljevali na razne odgovore m vprašanja, ki bi prišla mogoče v poštev. Ivanove sijajno predelane ro.:e so padle Mariju in Milanu v oči. »Tudi najine roke moramo nekam pomazati« je sklenil Milan in podrsal z njimi parkrat ob cestni prah. Mariju ni preostalo ničesar drugega, ko da je sledil njegovemu vzgledu. »Še pet minut, in če gre vse po sreči, smo v kratkem hlapci«, je modroval Ivan in krenili so po dvorišču k hiši. Nasproti jim je prišel gospodar, predali so mu kontrakte. »Torej sprejeti! Moje najiskrenejše čestitke k tvoji karijeri« je šepetal Marij Ivanu, ko so po lestvah splezali na skedenj, v njihovo novo domovanje, da se preoblečejo za delo. »laz bi bil kar zadovoljen, če me utakne h kravam« je že popuščal Marij, ki ni bil ravno najboj močan, »pa kaj boš, trava tudi ni težka«. * Preoblečeni so stopili na dvorišče, dekla je dala vsakemu kos kruha, sira in steklenico z vinom, gospodar jim je velel prijeti za motike in jih odpeljal proti polju. »Kar k onima dvema pojdite fižol okopavat« jim je pokazal in se obrnil. Dva Poljaka, ki sta okopavala fižol in odstranjevala osat, sta izpod kape zrl k novim kolegom, ki so odložili malico in jopič v grmič in prijeli za motike. * Vsak je stopil v eno brazdo, Marij na eni, Milan na drugi strani, Ivan je okopaval sredino. »Fantje »ne prehitro, le natančno in počasi«, je dajal direktive Marij in vlačil fižol iz zemlje«. »Ja- natančno, glej Marija, fižol ruje in meče stri. i, osat pa pušča«, se mu je škodoželjno režal Ivan in mu pokazal, kaj naj koplje, kaj izruje. Poljaki, ki se z delom tudi nLo žurili, so stopili bližje in novince v delo uvedli. »Le počasi, pa dobro počijte, in če pride gospodar, udarite krepkeje«. Marij se že začr od časa do časa stegovati in Ivan mu sledi, le Milan udarja z motiko krepko v zemljo. »Mene že križ boli od tega pripogibanja. Spaka, niti dve kili ti ne vaga takale motika, pa sem že vjs zbit«, je zajamral Marij, Milan pa je ostal gluh za njegovo godrnjanje in okopaval urno dalje. »Strela te udari, kam pa rineš tako naglo, počakaj no, da te dohitiva«, mu je zabrusil Ivan in prijel za motiko. Marij je, hočeš nočeš krivil svoj hrbet in delal dalje. »Ivan, nekaj ti rečem. Ko sem bil še v prvi gimnaziji in sem šel s stariši enkrat na deželo, smo šli tudi enkrat takole mimo polja, ko so delavci okopavali fižol ali krompir. Tedaj mi je mati rekla: Vidiš, če ue boš priden in se ne boš lepo učil, te pa čaka tako življenje. Lepo, kaj. In če bi me sedaj videli, bi rekla, da za okopavanje fižola ni tr'ba univerze.« »Daj, daj, ne čenčaj, ampak delaj, gospodar prihaja«, je zašepetal Ivan Mariju, ki je skušal s pripovedovanjem ostalo dvojico od dela zadržati in se v tem času odpočiti. * Po večerji so se vlekli na skedenj in si pripravili postelje. Marij in Milan sta stopila po vodo k vodnjaku, da se umijeta, Ivan se je pa zavil v rjuhe in iztegnil trudne kosti. »Dobro, da smo že danes malo zavohali v delo, jutri bi nam ves dan težko padel.« »Bog ve, kaj bo jutri. Ce mi vtakne koso v roke, saj ne vem, kaj naj z njo počnem.« V postelji šele začutiš zopet svoje kosti. Marij, ki je čutil vsako posamezno, se je preobračal iz ene strani na drugo, uerjal enkrat raskave rjuhe, drugič trdo ležišče, vprašal zbadljivo Ivana, če ima tudi on kontraktualno bolhe v odeji, in preizkušal Milanovo anatomsko znanje z navedbo bolečih kosti in mišic, za katere je hotel vedeti strokovni izraz. Pa tudi ostalima dvema ni bilo do spanja. Utrujena od dela sta zrla v strop in vsak zase je tihom obračunal s svojimi močmi in vzdržnostjo in strahoma zrl na durgi dan. Iz teh mislih jih je vzbudilo škrtanje in letanje in na vso nesrečo je Marij opazil še miši, ki so ga navdajale a strahom. »Jutri moramo vjeti kje kako mačko, da nam vsaj miši polovi« je mrmral Milan in ugasnil svečo. flc j«nN Iatnica* LJUBLJANA - PALAČA VIKTORIA TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETIRANIH IZDATKIH Bled Jugoslovan se je na Bledu zelo udomačil, saj je pa tudii najcenejši dnevnik v Dravski banovini. Dobite ga v trafiki poleg lekarne, v Driini in v trafiki poleg pariškega krojača Janka Mužana. Smrtna ko«a. Bela žena je koncem preteklega tedna pretrgala nit življenja znanemu in daleč naokoli spoštovanemu gospodu Gabrijelu Janši st., tartarskemu mojstru na Bledu. Pokopali go ga ob udeležbi domačinov preteklo ponedeljek na tukajšnjem pokopališču. Naj mu bo zemljica rahla. Preostalim naše sožalje. Premestitev pri finančni kontroli. Pred kratkim je bil premeščen s tukajšnje finančne kontrole g. Bizjak. Odšel je na novo službeno mesto v Ohrid. Južine in uro ukradel. Nedavno so naši orožniki izsledili tatu, ki je čez poletje kradel po polju kmetom južine. Pri neki južini je tat uzrl tudi žepno uro, katero je prodal. Ko je lastnik ure pni priložnosti spoznal pri kupcu svojo uro, je zadevo prijavil orožnikom, kd so kaj kmalu izsledili tatu nekega V., hlapca na Bledu. Pred kratkim je odsedel devet mesečni zaipor. Odvedli so ga v radovljiške zapore. Tiskarski škrat. V članku »Volilna zmaga na Bledu« je napravil tiskarski škrat veliko pomoto. Volilnih upravičencev je bilo 608, od katerih je glasovalo 544, kar znaša 90 odstotkov. Cene mesa. Na Bledu je nekaj mesarjev, ki prodajajo meso kljub splošnemu nezadovoljstvu ljudstva razmeroma veliko dražje, kakor kjerkoli v radovljiškem »rezu. Tujska sezija je že davno minila, zato ni nobene podlage, da bi se Viktor Pirnat: Za Martinovo nedelfo Noben zaveden Dolenjec ne sme na ta dan ostati doma. Dolenjska, zibelka cvička, pač vedno dostojno proslavi svoj vinski krst. In krstilnic je doli na izbiro. Saj skoro ua vsak Korak po mestu in vasi moli Bog roko iznad hišnih vrat. Vinskih shramb po vinogradih niti ne štejem. In vino se ne sme krstiti doma, eicer bi skisalo, treba je ven, pa četudi le k sosedu. Najvnetejši vinski svečeniki prično že dopoldne, od6tali popoldne, vsi pa krst zvečer ponove in utrdijo, ker mora držati celo leto. Ko je še živel pokojni veseljak Štembur, je bilo na Martinovo zvečer v njegovi gostilni pravcato žegnanje. Zlata gos se je prismejala na bogato mizo, cviček se je bratil z metli-čanom in bizeljcem in složno so vsi trije delili Martinove sladkosti in bridkosti s svojimi zgovornimi gospodarji. Najzgovornejši med njimi je bil oče Štembur, neutrudni gostitelj, edinstveni birt. Od mize do mize je hodil, za vsakogar je imel primerno besedo. V prvi sobi, v »šanku«, so se skušali pevci s harmoniko, v drugi sobi je udarjal Julči na klavir, da je vse poskakovalo, noge m srce. Priseded je Štembur k dolgi mizi in na le njemu lasten način povedal, kako je Krajnčan kupoval po Novem mestu kozle. Pa še več drugih je povedal, zdaj pri tej, zdaj pri oni mizi, da se gostilna še potem ni hotela sprazniti, ko je budno oko postave opetovano pogledalo vanjo. Pa ponovimo nekaj njegovih zgodbi Pri Kočevarjih in Krajnčanih, to so prebivalci Suln Krajine, je užival Štembur neomejeno zaupanje. In je stopil na tržni dan pred njega podjetni možak tam nekje od gorenjega toka Krke. Kozle bi rad kupil, iskal jih je na Loki in v Kandiji, pa jih ni nikjer. Prišel je zdaj k njemu na južino, potem pa odrine pra- zen domov. Morda bi pa le on vedel kod zanje 1 »O, seveda vem,« se je urno odrezal Štembur. »škoda, da se niste že prej oglasili pri meni! Veste, gori v mestu ima pater gvardijan pri frančiškanih lepe spitane kozle. Tam se oglasite!« Zjasnilo se je Kranjčanovo lice in čez četrt ure je že pozvonil na temačni porti ter prosil meniškega vratarja, če bi mogel govoriti z gospodom gvardjanom. Prišel je samostanski predstojnik in s klobukom v roki mu je razložil Krajnčan svoje želje. »Zvedel sem, gnadlev gospod, da imajo lepe pitane kozle. Jaz bi bil kupec zanje. In dobro bom plačal!« je hitel zatrjevati upov polni možiček. Gvard an, sam dobrovoljček, je hitro razumel šalo ter resno opomnil: »Kozle? Pitane? Kdo pa vam je to povedal?« »I, kdo, Štembur, doli v Kandiji, gospod! Pa Vaj bi pomišljali, kar udirivn' Koliko iih imate in za katero ceno?« je silil prekupec. »Le čakajte, očka,« se je nasmehnil gvar-djan, »in povejte onemu kandijskemu lisjaku, da moji kozli niso za vaše potrebe, pač pa lahko kupite njega, saj je sam najbolj spitan in velik kozel!« Zaloputnil je pred presenečenim možakarjem vrata in ta pač ni nikdar ■več kupoval kozlov po kloštrih. Med tem časom sta se v Štemburjevi gostilni sprla dva kramarja. 2e zjutraj je bilo nekaj narobe, ker sta hotela oba na isto mesto postaviti stojnice. Posredoval je strogi Lubi, in vroča kri se je za tržni čas ohladila, Štembur-jevo vino pa jo je zopet ogrelo. Silila sta drug v drugega in si grozila z žlicami. Eden je bil grbast, drugi šepast. »Hodiš, kakor bi petelin krtine meril!« se je ponorčeval prvi. Nasprotnik mu ni ostal dolžan in ga je vsekal z jezikom: »Ti pa kot bi kozel lobarje stresal!« Skušal ju je miriti sosed, pa «e je tako raz- cene ne aniiale. S cenami navzdol, tli p« prihodnjič objavimo imena teh mesarjev. Kino Bled predvaja v nedelj« ob 4. uri in ob 8. uri zvečer moderno filmsko dramo »Zakon na pozkušnjo« v osmih velikih dejanjih. Pole« tega *e predvaja Paramontov najnovejši tednik. Danes vsi v kino k Izlakerju. Težko je obolel gospod tov. Vrezec Milan, šol. upravitelj v Ribnem pri Bledu. Vsi mu želimo skorajšnjega okrevanja, da bi se zdrav dn čil povrnil v naše vrste. Deževno vreme itnamo na Bledu že ves teden, kar ovira delavce pri kopanju kanalizacijskih jarkov. VIKTOR MEDEN veleiganjarna, tvomica likerjev, nuna, vinjaka in brezalkoholnih pijač bik LJUBLJANA, Calovika cesta 10 gledališče: Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama Začetek ob 20. uri zvečer Nedelja, 15. novembra: Ob 15. url Vest. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Pritličje in prvo nadstropje. Izven. Znižane cene. Ponedeljek; 16. novembra: Dve nevesti. Red D. Opera Začetek ob 20. uri zvečer. Nedelja, 15. novembra: Madame Butterfly. Izv. Znižane cene. Ob 20. uri Viktorija in njen huzar, opereta. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 16. novembra: Zaprto. Torek, 17. novembra: Laterna. Red B. “Radio ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. V nedeljo, 15. novembra ob 20. uri: Preiskava, repriza. Repertoar narodnega gledališča v Mariboru Začetek ob 20. uri. Nedelja, 15. novembra ob 15. url »Cirkuška princesa«. Ob 20. uri »Mayerling«. Znižane cene. Ponedeljek, 16. novembra: Zaprto. Torek, 17. novembra ob 20. uri »Konec poti«. Abonma B. Gostovanje članov ljubljanskega Narodnega gledališča gg. Cirila Debevca in Emila Kralja. Nedelja v mariborskem gledališču. Danes, v nedeljo, se bo vprizorila popoldne ob 15. uri vesela in melodijozna opereta »Cirkuška princesa«, ki Je bila vsekakor najdostojnejša lanska operetna vprlzoritev. To bo obenem prva popoldanska predstava te operete sploh. — Zvečer ob 20. uri se bo ponovila po znižanih cenah zgodovinska žaloigra, ki obravnava smrt bivšega avstrijskega prestolonasled. Rudolfa »Mayer-ling«. Dva odlična člana ljubljanskega dramskega gledališča na mariborskem odru. Vsekakor najzanimivejši večer dosedanje dramske sezone se obeta v torek, 17. t. m. Tedaj bosta nastopila mnogo uvaženi režiser ljubljanske drame gosp. Ciril Debevec ter eden izmed najboljših ljubljanskih igralcev g. Emil Kralj kot stotnik Stan-hope, oziroma Osborne v pretresljivi angleški vojni drami »Konec poti«. Ze imeni omenjenih gospodov jamčita, da se bo nudil posetnikoma gospodov jamčita, da se bo nudil posetntkom tega gostovanja izreden umetniški užitek ter priporočamo nabavo vstopnic v naprej. Ljubljana, nedelja, 15. novembra. 0.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 P. dr. R. Tominec: Galerija slovečih kanvertitov. 1080 Predavanje o eksperimentalni glasovni študij v našem ra-dijm — predava vseu. prof dr. Framcč Veber. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Čas, dnevne vesti, ploSče. 15.15 Dekliška ura: Družabna občestva (gdč. A. Lebar). 15.45 Prenos iz zavoda za »lepe v Kočevju. 17.00 Levstik: Martin Krpan recitira član drame g. Levar. 20.00 Violina solo, izvaja gosp. Honerledn. 20.45 Pevski kvintet. 21.30 Salonski kvintet. 28.00 Napoved programa za naslednji dan. BeogTad, nedelja, 15. novembra. 9.00 Bogoslužje. 10.80 Plošče. 12.00 Zvonenje. 12.05 Harmonika, narodne melodije. 12.80 Radio orkester. 16.00 Delavska ura. 17.00 Medicinsko predavanje. 17.30 Narodne pesmi. 18.00 Jazz. 19.80 Pester program. 20.00 Koncert delavskega zbora »Ahnaševič«. 21.00 Radio orkester. 22.15 Poročila in plošče. 23.00 Sprehod po Evropi. Praga, nedelja, 15. novembra. 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih Varov. 8.80 Orgelski koncert. 9.00 Plošče. 10.00 Brno. 11.80 Prenos iz Leipziga: Kantata J. S. Bacha. 12.05 Beligiozna glasba. 18.05 Plošče. 16.00 Brno. 17.30 Plošče. 19.30 Bratislava. 22.20 Prenos lahke glasbe iz kavarne. Ljubljana, ponedeljek, 16. novembra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, pložče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Prof. Fr. Pengov: Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa (Jetra in trebušna slinovka). 19.00 Dr. Burian: češčina. 19.30 Zdravstvena ura: Dr.Valentin Meržol, primarij: Preprečevanje difte-rije in škrlatdnke. 20.00 Marcel Pagmol-Paul Ni-voix: Mešetarjd s slavo, drama v 8. dej. (St. Jakobski gled. oder). 21.15 Samospevi g. Janka, člana nar. gledališča. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, torek, 17. novembra. 11.30 Šolska ura: Lepo stanovanje (estetika, higijena v obliki dialoga) gdč. Vencajzova. 12.15 Pložče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroški kotiček gdč. Komanova. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 19.30 Dr. Fr. Veber: Etika in sociologija evangelijev. 20.00 Prof. Andrče: Uvod v radiotehniko. 21.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Beograd, ponedeljek, 16. novembra. 11.05 Pložče. 12.05 Radio orkester. 16.00 Plošče. 17.00 Jugoslovanske pesmi. 17.30 Gitre. 18.00 Lahka glasba. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Violinski koncert gosp. prof. Pere Stojanoviča. 21.10 Radio orkester. 22.20 Poročila. Ciganska glasba. Zagreb, ponedeljek, 16. novembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Zvočni film. 19.45 Kulturne in društvene vesti. 20.15 Književna ura. 20.30 Rezervirano za prenos. 22.30 Poročila. 22.40 Sprehod po Evropi. Praga, ponedeljek, 16. novembra. 11.00 Plošče. 12.15 Brno. 12.35 Moravska Ostrava. 14.20 Plošče. 15.00 Bratislava. 17.20 Brno. 17.55 Plošče. 19.05 Zgodovina glasbe. 19.25 Večerni koncert. 19.40 Solistovske točke. 20.00 »Reguiem«, Verdi. 22.20 Bratislava. Beograd, torek, 17. novembra. 11.05 Radio or-ster. 12.00 Zvonenje. 12.05 Plošče. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Radio orkester. 20.00 Vokalni koncert g. Božidara Mitroviča. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Poročila — Jazz. Zagreb, torek, 17. novembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski koncert. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Komorna glasba. 22.10 Zabavni koncert. 22.30 Nočni koncert. Praga, torek, 17. novembra. 11.00 Moravska Ostrava. 12.15 Plošče. 12.35 Brno. 14.10 Plošče. 15.00 Bratislava. 17.35 Mladinska ura. 17.55 Plošče. 19.20 Jugoslovanske pesmi. 19.40 Litav-ske pesmi, plošče. 20.00 Brno. 21.00 Violinski koncert. 21.30 Pianinski koncert. 22.20 Pložče. vnel, da je kar drdralo iz njega. Pa ga šepec vpraša: »Oče, kaj vi zmeraj jecljate,« »O ne, sssamo takrat, kadar go-go-govorim!« se je glasil odgovor. Vstopil je stari Bobnar, častivredni kovač in »kuliršmit« v Kandiji. Jezen, rdeč, je zaupal prijatelju Pepetu svojo zgodbo. Na vse zgodaj ga je že prišel iskat Škedelj iz Vrha. Vzel je torbo in dve uri je krevsal ter kot spreten »kuliršmit« rešil kravo in teleta. Pa ga je pobaral Škedelj za plačilo. Ker Bobnar ni imel v žepu živinozdravniške diplome, ni smel računati, pa je dejal: »Kar daste.« »Kar na črešnjo naj se spravijo, gospod, in naj zobljejo, kolikor hočejo!«, je opozoril hvaležni kmetič. »Kaj, vraga, za dva krajcarja jih je cela družina sita!« se je zadrl užaljeni Bobnar in še pri Štemburju je poplaknil zadnjo jezo. Potolažil je prijatelj Pepe prijatelja Fran-celjna ter se pometal med Kočevarje. Niihova govorica mu je tekla kot metarina. In jim je povedal, kar je zvedel zjutraj od nekega Ribničana. Na sejmišču je videl lepega bika in majhen fantič je stal pri njem. »Čigav pa je ta bik?« je vprašal. »Ta bika naša purgermajster,« se je pohva- lilo otroče. »No, lepega purgermajstra imate, pr maj dtišk je pljunil Ribničan. Pa je hitro pristavil še ono drugo kočevar-sko, kako je mati silila sinka v cerkev. »Hanzl, pejt (k) maš!« Hanzl rejs šla maš. Sedla (v) klop, pa maša že minil, fajmošter že likof pil. Hoteli so gostje slišati tisto o Miklovem Janezu, Cenetovem Pepetu in Petelinovem Kerinu, treh ribniških patronib, kako so študirali v Ljubljani, pa je bila štorija predolga in jo je odložil na drugič, zabelil pa je večer s prigodo dveh podgorskih mešetarjev. Zelinger in Sekula sta bila dva živinska ba-rantavca, prav kmečka juda. Poznal ju je ves svet od Karlovca do Kranja in notri na Štajersko. Povsod sta barantala in prodajala jalove in krvomočne krave za zdrave. Pod palcem sta tiščala lepe so-lde, v Karlovcu sta na pol zastonj nakupila živino, potem pa hajd po sejmovih. Na Bučki je bil semenj. Gnala sta tja več glav in jih prav dobro izvedla. Nazaj grede sta pila celo pot. Kdor ju je hotel poslušati, je pil z njima. Pozno v noč sta Sla v Novem mestu še v kavarno. Tam so ju morali slednjič vreči ven. Zdaj pa domov. Ko sta korakala proti poganški graščini, se je za Gorjanci že svitalo. Merila eta cesto po-dolgem in počez. Oglasila se je vest. Je dejpl Sekula ZeKngerju: sBog pomagaj, kaj porečeta pa najini ženi, ko prilezeva tako kasno domov?« »Kaj kasno, saj bo zgodaj-« se je zakolc do Zelingerju. »Mene bo moja z burklami,« je prepričano pristaviš. »Meni pa bo moja skočila v glavo,« je pritrdil Sekula. Pa sta pogruntala, da bo prihodnjo nedeljo na Zajčjem vrhu žegnanje. Tam se bosta dobila in si povedala, kako sta ju sprejeli ženi. Komaj sta čakala nedelje, da se pogovorita. 2e pred prvo mašo je mencal Zelinger pred cerkvijo. Ko je ugledal tovariša, mu je brž hitel naproti. »Joj, ti ne veš, Sekula, kako je bila moja žena vesela, ko sem prišel domov. Objela me je in poljubila od samega veselja. Mislila je, da so me v Gorjancih oropali in ubili. — Kaj pa je tvoja rekla?« »Čez živino se je prav jezila, če* živino,« je važno pravil Sekula. y,Kako to?« »Obrnila se je prav razjarjena k meni In pričela mahati: — Prokleta krava, prokleti prašič, prokleti bik, prokleta svinja! —, im-paik meni pa tudi žal besede ni rekla.« „Sletviia” Jueze&lovamsfaa zavrne ovalna banha v £juhljam Gosposka ulica 12, telefon štev. 2176, 2276. Podružnice: Hecsgvud, Zagreb, Sarajevo, Csijefe, JVcvi Sad in Split 1753 Sanacija vojnih dolgov in Nemčija Pred kratkim se je vrnil iz Amerike francoski ministrski predsednik Laval, ki je imel z g. Hooverjem urediti kaj kočljiva vprašanja svetovnih financ. Njegovi razgovori so Se vedno zaviti v kopreno diplomatjčnili neprozor-nosti. Nemci so na ves glas govorili o popolni kapitulaciji francoske teze. V zadnjem času so se kar nekako pomirili. Francozi so povedali marsikaj, kaj je na celi stvari pa ne ve nihče, razen onih ki upravljajo ameriške in francoske zlate zaloge. Tudi g. Grandi potuje v Ameriko. Kakšni so njegovi nameni, tudi ni jasno. Ali hoče pri stricu iz Amerike dobiti potrebno posojilo, ali potuje tudi on k likvidaciji vojnih dolgov. Bližnja bodočnost bo pokazala, kaj so v Ameriki skuhali. G. Hoover je za ameriški račun izdal krilatico moratorija. Ameriški posel v Nemčiji^ je bil v nevarnosti, moratorij naj ga vsaj začasno izvleče iz blata, tako si je mislil gospod Hoover. Njegov načrt pa ni rešil Amerike, kvečjemu je dvignil drznost nemških Hitleri-jancev. Umevno je, da so države, ki so na stvari zainteresirane, poskušale reparacije spraviti v zvezo z vojnimi dolgovi. Na to uho pa g. Hoover ne sliši rad niti ostale države, razen dolžnikov. Kako je s to pristno nemško iznajdbo? Dve usodepolni lastnosti državnih dolgov sta predvsem omeniti: Državni dolgovi posedujejo lastnosti »nesmrtnosti«. Problem druge njihove lastnosti tiči v tem, da je le zelo težko določiti njihovo zgornjo mejo, to se pravi mejo, pri kateri bi bila dosežena, oziroma prekoračena finančna sila države. Odličen primer prve lastnosti je doprinesel Dalton pri analizi angleških državnih dolgov (Principles of Public Finance). Po teh virih so angleški državni dolgovi leta 1817. dosegli višino 850 milijonov funtov. To je bil saldo vojnih viharjev 18. stoletja. V »zlati dobi« angleškega gospodarstva se je postopoma nižala višina državnih dolgov do leta 1014. ko je dosegla minimum 707 milijonov funtov. S tem zneskom je Velika Britanija nastopila svetovno vojno. Tako nazorno seveda ni mogoče predočiti druge lastnosti državnih dolgov. Višina dolga se številčno brez nadaljnega lahko ugotovi, vendar v nasprotju s privatno-gospodarskim podjetjem, manjka v tem slučaju vsaka bilančna protipostavka. Javnost si pomaga na ta način, da si predstavlja davčno silo prebivalstva z znatno višjo postavko, kakor pa se odraža višina državnih dolgov. Na ta način se nehote postavlja neko razmerje med davčno silo prebivalstva in zgornjo mejo državnega zadolže-nja. Državni bankroti najnovejšega časa so posebno v Nemčiji postavili gornjo tezo, da vsemu svetu dokažejo svojo plačilno nezmožnost. Na podlagi te teze se je tudi kmalu po končani svetovni vojni pričelo dokazovati, da je nemogoče regularno obrestovanje vojnih dolgov in amortiziranje. Kako izgleda stvar v resnici? Nemški narodni gospodar Helfferich je za leto 1914. proračunal nemško narodno premoženje na 450 milijard mark. Vsi javni dolgovi Nemčije se računajo na ca. 200 milijard mark. Takoj po končani vojni je Nemčija z veliko spekulacijo, da se izogne reparacijskih dajatev, pričela z izumetničeno pospešeno inflacijo. Načrt se je deloma posrečil. Mirovne pogodbe so se na mile viže izigravale. Dawes jo padel v vodo in z zadnjim moratorijem je tudi Young pogorel. Z angleškimi kratkoročnimi krediti je Nemčija nebeško špekulirala in do segla — edina v Evropi — visoko aktivnost svoje trgovinske bilance za polni dve milijardi mark. Nemška industrija se je razvijala z mrzlično naglico. Doma in v tujini se je delalo s polno paro. Izvozna ekspanzivnost je pritiskala na vse strani. Posebno dobrodošel je bil Balkan, čeravno se tako pogostokrat baš v Nemčiji s to besedo označujejo vsi mogoči in nemogoči zločini. (Oni s strojnimi puškami po berlinskih strehah, seveda ne.) Sovjetsko Rusijo je Nemčija z angleškim denarjem postavila na noge. Kako so se odrezale druge države pri likvidaciji svetovne vojne? Skupni dolgovi so znašali pri posameznih državah ob zaključku svetovne vojne: Velika Britanija (1919.) 7.435-0 milijonov funtov, Francija (1919.) 245.444-2 milijonov frankov, Italija (1920.) 133.301-1 milijonov lir, Belgija (1919.) 22.104-7 milijonov bel. frankov. Veljave teh držav so se pod pritiskom neurejenega gospodarstva silno razvrednotile. Vendar je bilo med državljani dovolj poguma in tudi upravičenega optimizma; zato je bila tudi patrijotična dolžnost vseh državnikov, da se nacijonalna veljava brezpogojno obdrži na višini. Nemčija je razumela svoje upnike postaviti pred alternativo moratorij ali polom. Nemčija bo tudi razumela to svojo pozicijo obdržati v bodoče, kajti komur se ponudi mezinec, prime za celo roko. Veliko vprašanje pa nastane, kaj se bo zgodilo v državah upnicah. Bremena na glavo prebivalstva eo znašala v posameznih značilnih letih proračunano v dinarje sledeče: 1914. 1926. 1928. Vel. Britanija 3963-— 23.800— 26.176-— Francija 9598-— 17.874-— 13.648-— Italija 4968’— 5.130-— 5.1211— Belgija 7344— 10.260— 0.804-— Medtem ko n. pr. Belgija potroši manjša bremena za obrestovanje in amortizacijo svojih dolgov, kakor pred vojno in se razlika v Italiji komaj opaža, znaša povišek v Franciji polnih 40%, medtem ko se je kvota v Angliji po-sedmorila. Hooverjev načrt je ustavil plačila dolgov za eno leto. Nemčija svojih obveznosti tudi v bodoče ne bo izpolnjevala. Ce bodo morale posamezne države plačevati interalirane dolgove tudi v bodoče Ameriki, se bodo bremena na glavo prebivalstva povišala na tako višino, da bodo posamezna narodna gospodarstva zašla v finančno katastrofo. Če bo morala Francija plačati Ameriki vojnih dolgov za 1,026 milijard in Italija za 445-5 milijard dinarjev in to iz lastnih sredstev, bo Italija sigurno finančno propadla, Francija pa bo zadobila težak finančni udar, ki ga bo le s težavo prebolela. Situacija v drugih državah upnicah ni nič boljša. Edino razmerja so nekoliko drugačna. S tem nam postajajo jasne konture francoske gospodarske politike napram Nemčiji. S tem se nam pa tudi kažejo prave smeri Lavalovega obiska. Kaj je opravil, nam bo pokazala bližnja bodočnost. X Francoska vlada in reparacije. »Excelsior« je zvedel o stališču francoske vlade v vprašanju reparacij tele podrobnosti. Francois Poncet je nesel seboj v Berlin tekale navodila: 1. Kom- petenca posvetovalnega odbora, ki ga je določil Youngov načrt, je natančno opisana in je >d-bor ne sme in ne more prekoračiti. Nr; sme priti do tega, da bi «e ta odbor pretvoril v kak nov strokovnjaški odbor, ki naj bi presojal plačilno sposobnost Nemčije. 2. Kratkoročni krediti v Nemčiji niso v nobeni zvezi z reparacijami in se ne smejo v nobenem slučaju drug z drugim zamenjavati. Francija je zato protii temu, da bi zastopniki upnikov skupaj z nemškimi zastopniki sploh razpravljali vprašanje, kako naj bi se s tako zamenjavo mobiliziiral del teh dolgov. 3. Youngov načrt je končnoveljav-no in popolnoma uredil reparacijsko vprašanje. 4. Samo na podlagi posebne ureditve vprašanja zavezniških vojmih dolgov bi se moglo urediti vprašanje znižanja enega dela reparacij, vendar na noben način ne zaščitenih reparacij. Borzsia poročila dne 14. novembra 1931. Jugoslovanske devizne in efektne borze danes niso poslovale. Na ljubljanskem tržišču so se v prostem prometu imenovale sledeče notacije: Amsterdam 2262-78—2269-62, Bruselj 784-01-786-37. Curih 1098-45-1101-75, London 208-56—216-06. Newyork 5604-76-5621-76, Pariz 221-01—221-67, Praga 166-52—167-02, Trst 287-97—293-97. Cnrih, 14. novembra. Beograd 9'10, Pariz 20-11, London 19-2750, Newyork 512'75, Bruselj 71-40, Milan 26-3750, Madrid 44-20, Amsterdam 206-10, Berlin 121-45, Dunaj 71-50, Sofija 3-71, Praga 15-16, Varšava 57-40, Budimpešta 90 0250, Bukarešta 3-08. Žitna tržišča Novi Sad, 14. novembra. Vse je neizpreme-njeno. Promet: 30 vagonov. Tendenca: neiz-premenjena. Budimpešta, 14. novembra. Tendenca: ne-odrejena. Promet: sreden. Pšenica: dec. 10’63 (10-61—10-63), marc 11-63—11-75 (11'63 do 11-65). — Rž: dec. 13 (12-70—12-80), marc 13-56—13-90 (13-56—13-57). — Koruza: maj 14-14-07 (13-98-14). Oglas 277 Dne 17. novembra 1931 ob 14. uri se vrši • • lil 1 v trgovini prezadolženca Kaufmanna Ferdinanda, trgovca v Mariboru, Kralja Petra trg štev. 1, najboljšemu ponudniku. Pojasnila daje upravnik konkurzne mase dr. L. Gozani, advokat v Mariboru, Aleksandrova c. 12, telefon 27-27 Novo kolo za gospode prodamo za polovično ceno. — Miklošičeva c. 7, III., levo. 2387 Šivalne stroje in kolesa prodajamo po nizki ceni tudi proti vložni knjižici bank in hranilnic. Centra, Ljubljana, Miklošičeva ce-sta 7, III. 2388 Posteljne mreže izdeluje najceneje samo Alojz Andlovič, Komenskega ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo se popravila. 2389 Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami na Miklošičevi cesti Be odda v najem s L, februarjem 1932. Naslov pove uprava lista. 2302 6 koles prvovrstne znamke preostalih od neke razprodaje prodamo za vsako ceno. Pogleda se lahko pri Elek-trofonski družbi. — Ljubljana, Aleksandrova cesta 7. 2386 I C1NOCEJ v veliki izbiri priporoča tvrdka A. <£ E. SKABERNE, LJUBLJANA Al Jennings: 36 Pesnik in bandit — To sem si precej mislil, je dejal. Dick je dober fant. On je že dolgo pri nas. če mi poveste resnico, boste lahko še poceni prišli iz te zadrege. — Tega ne morem. — Morate. — Ne morem. — Hudič naj me vzame, jaz vam bom že pomagal, da boste lahko. Vedel sem, kaj ima v mislih. Podivjal sem od togote. — H idič naj me vzaine, tega ne boste storili. — Peljite no fanta malo tja doli in mu jih naložite petinsedemdeset. Samo kdor je že bil kdaj na dnu tega pekla, kdor je videl, kako brizga kri z razgaljenih ukle-njenih ljudi, ki so jih pretepali, dokler jim ni bilo meso vse razsekano in raztrgano, samo ta si lahko predstavlja zlost in sramoto te nasilne kazni. Jaz sem se tako zgrozil pred to vnebovpijočo okrutnostjo, da se je obup v meni naenkrat izprevrgel v bes. — Le primi me, prokleti strahopetec! Le sleci me in me položi na tnalo — le poizkusi, toda če ostanem živ, se prav gotovo vrnem in tl prav go- tovo prerežem tvoj hudičevi goltanec! Ravnatelj je odskočil z obrazom, ki je bil pepelnato siv od togote. Kakor norec sem se zakadil vanj. Pazniki so pritekli in začeli segati po meni, toda naenkrat so obstali kakor okameneli, tihi in smrtno bledi, kakor da jih je oplazila strela. Ce bi se me bil kdo dotaknil tedaj, bi ga bil raztrgal na kosce. Jaz bi se bil dal rajši ubiti tam na mestu, kakor da bi se bil podvrgel strahotam njihove kazni. Predobro sem že poznal vse te reči — doživel sem, kako so »zlega duha« naše kaznilnice privlekli iz njegove celice in ga pretepli, dokler ni ves krvav ol ležal v nezavesti, in to po dvakrat, trikrat na teden; doživel sem, kako so drugim jetnikom »dajali vodo«, dokler njihovi obrazi niso bili kakor ena sama rdeča tekoča struja in so kriki njihove razdivjane bolečine pretresali zrak. Klet, v kateri so se godile te reči, je bila ravno pod bolnico. Na svoji poti v pisarno za selitve sem moral tam mimo in sem lahko pogledal doli. Pred tremi tedni so nekoga na tnalu pretepli do smrti. Strahotna okrutnost tega umora se mi je žareče vžgala v spomin. Ta človek je bil moj prijatelj in je bil eden najbolj bistroumnih jetnikov v kaznilnici. Bil je tat, njegova stroka so bili dijamanti — bil je naj razumnejši lopov, kar jih je kdaj bilo, človek dobrih manir in olikanih besed. Pokradel je nekaj pajdragocenej- ših kamnov vse države. Noben detektiv v vsej deželi ni uspel, da bi jih našel. Draguljarji so onemu, ki bi dijamante prinesel nazaj, obetali mnogo tlsočev nagrade. Toda nobena kazen, nobena muka ni mogla iz moža iztisniti izpovedi, kam je svoje zaklade skril. V kaznilnici je bil tudi urednik nekega časnika, ki je bil obsojen za umor nad tovarišem. Ta človek bi bil najbrž svojo lastno mater križal za skorjo belega kruha. V kaznilnici se je znal prilizniti s tem, da je ovajal sojetnike. Iz kdove kakšnega razloga sta oba ta dva, tat dijamantov in pa časnikar, postala prijatelja — morda sta si bila po duši podobna. Tedaj so listi nekega jutra z velikimi črkami prinesli novost: Dijamanti so se našli. Tatova skrivnost je prišla na dan. Napeto pričakovanje in zadrževana razburjenost je zavladala po jetnišnici. Vedeli smo, da stvar še ni končana. Samo čakali smo. Tat ni črhnil nobene. Z nemirno radovednostjo so se celice vpraševale, ugibale in posvetovale med seboj. Kdo ga je neki izdal? Kaj bo še iz tega? Odgovor je prišel kakor strela z jasnega neba in ž njim je bilo naenkrat razgaljeno vse izdajstvo. Nekega dne se je tat pritihotapil po hodniku. Z nekakšno steklenico v roki. Natančno je odmeril svoj čas. Planil je na časnikarja, ko je bil ravno namenjen v svojo celico 'Pesmi Svečka (Srečko Kosovel. Izbrane pesmi. Uredil in uvod napisal A.Ocvirk.Tisk. zadruga v Ljubljani. 1931.) Srečko Kosovel je kot pesnik, kot človek in Iskalec brez dvoma najlepša, najčudovitejša osebnost naše mlade generacije. Pri resničnih pesnikih je pogoste ze tako: Živijo nekje nepoznani in nerazumljeni in pomalem umirajo od vsega hudega tega sveta in kadar po njihovi smrti potem pride ura njihovega triumfa, se še ta triumf ponavadi praznuje na tako težak in žalosten način, kakor je bilo vse njihovo življenje žalostno in težko. Srečko Kosovel se še danes s težkim naporom in uporom prebija do mesta, ki mu v naši književnosti in našem duhovnem snovanju gre, nasproti njegovemu delu, nasproti potom, ki jih je hodil, in ciljem, za katere se je boril, je pri nas še zmirom polno gluhega in slepega nerazumevanja — svet pač nima rad, da bi ga kdo z resnico bil v obraz. Upajmo, da bo nova, izpolnjena zbirka njegovih pesmi, ki jo je pravkar izdala Tiskovna zadruga, pomagala do njegove zmage! Srečko Kosovel — o tem sem sicer že govoril, pa to so stvari o katerih se ljudje nikoli no bomo dovolj razgovorili — Kosovel je eden tistih mladih pesnikov našega časa, ki so bili izvoljeni in obsojeni, da se bodo tragedije njihovih mladih življenj tesno, pretesno spojile s tragedijo tega našega na dvoje prelomljenega časa, v katerega so bili poslani. To je čas, v katerem so vse valute in vse etike tako daleč prišle ob veljavo, da je mogel mlad človek vsako, še tako majhno spoznanje in videnje odkupiti samo za ceno lastne žive krvi. To je čas, v katerem so bile podlage sveta tako omajane, da se človek ni imel več kam postaviti in je mogel samo še romati, samo še bežati kamorkoli. To je čas, v katerem so vsi skladi, iz katerih sta zložena družba in svet, tako katastrofalno trčili med seboj, da gorje vsakomur, kdor ni bil pripravljen in močan. En svet je umrl, drugi se še ni rodil, je rekel Jifi Wolker — in te prazne, votle, strahotne minute po smrti in pred rojstvom, to je bil čas, iz katerega je prišel Srečko Kosovel. Resnica je, nič novega ni pri nas Slovencih, da pesnik umrje, ko je komaj stopil življenju čez prag. Toda Kosovel je s svojo slutnjo smrti prišel ob uri, ko je slutnja smrti visela nad vsem svetom, ko je strah pred koncem kričal iz sleherne minute, slehernega giba, slehernega človeka, sleherne stvari. Tragedija njegovega življenja je bila morda čisto osebna, čisto individualna; toda takrat, kadar umira svet, ni človek s svojo smrtjo prav nič sam. V tem dejstvu tiči vsa nedomljiva človeška, časovna, družabna vrednost Kosovelove poezije. In za to vrednost je skoraj precej drugotnega pomena, ali je Kosovel pisal tudi manifeste proletarcem in ali si je vede, naašč prizadeval, da bi bila njegova poezija blizu človeku v množici. Njegova pesem je bila dragocena socialna že od vsega početka, ker je bila pesem resničnega pesnika, ki brez vsega razume in ve svoj čas, saj se je vendar iz tega časa rodil in ni nikoli mogel od njega odpasti. Ne, Kosovelova življenska zgodba ni zgodba o bolnem študentu, ki je moral umreti. To je zgodba, ki jo je s stopinjami enega človeka in z utripi enega srca napisal sam čas. Ocvirkov uvod v knjigi je stvarno izčrpen, toda razgledi, s katerih je napisan , so malo kratkovidni. Ocvirk je preveč linearen poet, da bi mogel dojeti in razumeti tako široko razgibano,- tako v vse smeri intenzivno živečo osebnost, kakor je bil Srečko Kosovel; njemu manjka vpogleda predvsem v realno, socialno snovanje naših dni, brez katerega v resnici — kakor piše Kosovel — ni mogoče razumeti umetnikove funkcije pod solncem, zlasti pa ne poslanstva človeka, kakršen je bil Kosovel. Zaradi vsega tega zadene Ocvirka težka krivda, da nam njegova redakcija vkljub dejstvu, da zbirka prinaša mnogo predragocenih novosti, vendar ni mogla pesnikovega dela in duha približati niti za las. Oceni se je Ocvirk prav za prav popolnoma izognil. Če nam je knjiga vkljub temu tako draga, kakor nam najbrž ne bo mogla izlepa biti spet kakšna publikacija v teh naših založniško marljivih, razgibanih dneh, je to pač zasluga Kosovela samega. Malo je v tej zbirki pesmi, ki jih ne bi poznali že iz Gspanove izdaje, toda kar jih je, so tako silne, neznanske, kakor jih dandanes od nobenega našega lirika ne moremo več pričakovati. Težki baladni ciklus »Ocean« je tako silna izpoved tonečega človeka, naroda in družbe, da bi morala zbirka iziti že samo zaradi njega. Te izbrane pesmi so torej zaradi nekaterih dragocenih doslej neznanih biserov Kosovelove poezje knjiga, kakršnih bomo lahko poredkem deležni. A da se nam ob nji še enkrat nujnej-zdi zahteva, da bomo prej ali slej morali dobiti Kosovela vsega, človeka, pesnika, misleca, iskalca in borca, Kosovela vsega, kakor je danes že nujno spojen z vsem dejanjem in nehanjem naših mladih književnih, miselnih in življenskih vrenj — to je prav tako ena nema-lih zaslug te zbirke. FrL Ob Cankarjevih novelah v polj • v v • scmi f »Dom poljske knjige« v Varšavi je letos podaril Poljakom prvo knjigo Ivana Cankarja. »Novele« — ki so obenem knjigi naslov, — je prevedla gospa Ela Molč iz Krakova. Z uvodom je pospremil rojaka univ. profesor in slovenski pesnik dr. V. Molč. K temu dogodku velja napisati nekatere misli in povedati, da postaja za nas Ivan Cankar v Evropi — izkaznica. Ali kako je prav za prav z nami in z brati Poljaki? , Po svetovni vojni smo podvzemali marsikaj, kar je bilo izraz naše zavesti in miselnosti. Pridobitev ugleda pred tujimi narodi je bila vsem evidentna korist in nujnost. Z vseh strani smo do tega problema prihajali. Bilo je že včasih moledovanje, naj nas veliki svet opazi in vidi, da bo znal upoštevati našo bitnost in naše življenjske zahteve v vseh ozirih. Da, v vseh ozirih. Res, nikdar prej se še ni toliko pisalo o nas. Ali pa smo z ugledom v svetu resnično napredovali? Vprašajmo se in se ne bojmo odgovora! Naša izkaznica je najbrže obledela. Ne le, da smo izgubili v tujini toliko mož naše krvi, ki so nas prej tam že spodobno predstavljali. Reči moramo, da so med nami in svetom nastale občutne vrzeli. Naša intelektualna emigracija se je vrnila v domovino prej, preden smo našli z večino evropskih narodov globljih vezi. Naša nova emigracija nikakor ni bila enaka prejšnji in je ni več odtehtala. Razen politikov so zdaj naši predstavniki pred Evropo visokošolci. Ti pridejo in gredo, kar za njimi ostane, je šibko osebno znanstvo in kvečjemu to tudi ostane. Nič ni v tej potujoči Evropi trajnega, nič močnejšega kot oni zgolj politično leporečni »kulturni stik«. Boljše je nekaj, kot nič. Toda to je drugo vprašanje, ki ne more odtehtati prvega. Prvo mora biti za nas tista mednarodna vez, ki se ne opira nujno in le na delovanje po-edinih naših oseb. Imeti moramo za kulturo nekaj osebnostnega, človeško-narodnega, kar bo ostalo na objektivni tehtnici preko časa. To tudi imamo. Od tega dejstva dalje se pričenja naša nesposobnost za življenje v sodobnosti. Poglejmo le, kako z lastnim vrednostnim zakladom vseh teh 30 let gospodarimo? Ali ni vse gol slučaj, vse kar se koristnega za nas naredi, le delo posameznikov? Menda ni več nikogar, ki tega ne vidi. Le kako je mogoče, da gremo preko tega! Zdi se, da nas zavaja sedanja književna konjunktura. Nihče je ne taji. Ampak sam bog ve, kako je pri nas s to konjunkturo. Nehote se človek vprašuje; kaj bo ostalo od nje? Raztrgana slika dobe. Kdor pričakuje več, se, brž kot ne, bridko moti. S konjunkturo bomo le izsesali kulturo in najprej svojo, še ono malo, kar je imamo. Kajti svoje zaklade izročamo goli slučajnosti. Proti temu imamo le tu pa tam kak nasprotni dokaz. Eden od teh je delovanje Cankarjevega rojaka, univ. prof. Moleta, ki živi stalno na Poljskem. Knjiga Cankarjevih novel je dogodek, ki nas je zadel v obraz. Vestnost, s katero je to delo pripravljeno in prevedeno v poljščino, in skrb, dati delu primerno obliko, presenečata s svojo zavestjo in odgovornostjo slovenske kulture. S tem dogodkom se mi Je zdelo primerno, opozoriti domovino doma, da morda preživljamo dobo, ko je naša kulturna sila na višku. Do te misli so me privedli uvod omenjene knjige in prevod in sam Cankar v poljščini. Po neštetih prevodih v tuje jezike nam je odkril ta prevod Cankarjevo moč v slovanščini, v jeziku, s katerim smo najmanj znani, narodu, kateremu smo morda v življenju še tuji. Kakšna moč je razsipno nakičena in kaotična sedanja Evropa proti tej čisti kulturi, ki je v nas že zakoreninjena in je že davno rodila toliko sadu, da posameznik lahko zajema z obema rokama? Potreba nam je bilo dokazov, da ne umemo gojiti kulturnih stikov. Odlično dejanje Jugoslovanske biblioteke v Varšavi nam je to dejstvo le še in znova priklicalo pred oči. Kakor razvidimo iz objavljene knjige, je biblioteka v Varšavi pod vodstvom prof. J. Be-nešiča izdala doslej še Mažuraničevo »Smrt Smajl age Cengiča«. Knjigo Cankarjevih novel toplo priporočamo in če je bilo vredno povedati glavno misel tega članka, upamo, da ne bo v poljščini ta knjiga Cankarjeva prva in poslednja. I. O. Stoletnica smrti Friderika Hegla Včeraj je praznovala Nemčija in z njo ves kulturni zapad stoletnico smrti enega izmed največjih duhov, filozofa Georga VVilhelma Friedricha Hegla. Rojen je bil 27. avgusta 1770, umrl je 14. novembra 1831. Hegel je modrec, čigar nauki so še danes moderni. Šele danes je spoznal svet veliko vrednost njegovih nazorov o družabnem, državnem in narodnem življenju. Njegova filozofija je usmerjena čisto idealistično. Edina resničnost mu Je absolutni razum; torej tudi vse resnično razumno. Tudi prirodni pojavi se pokoravajo principu absolutnega razuma. Funkcija razuma kaže trojno lice, ki se izraža v tezi, antitezi in sintezi. Vsaka misel že sama po sebi obsega tudi svoje nasprotje, oboje skupaj pa se zlije v višjo enoto. Tudi filozofija obsega v soglasju s trajno funkcijo razuma tri dele: logiko, ki obravnava nasprotje ideje, ki se običajno izraža v prirodnih pojavih in duhovno filozofijo, ki združuje obe v smiselno celoto. Absolutnost ideje izgubi v prirodnem pojavu svoj svoboden značaj in postane ali nujna ali pa slučajna. Smoter in konec prirodnega razvoja Človekovega je sfera duha. Teoretično se javlja duh v inteligenci, praktično v volji in svobodno v nravnosti. Duh se na zunaj uresničuje v pravu in morali ter v nravnem življenju, ki upošteva pravo in moralo. Samostojna nravnostna podstatnost je država, ki je najvišje božanstvo na tem svetu. Zato ima država pravico do državljanov, katerih najvišja naloga je v tem, da se popolnoma predajo interesom države. Države se izživljajo v svetovni zgodovini, v kateri nastopajo posamezni narodi, ki z duhom in delom za nekaj časa obračajo pozornost nase, dokler njihova pomembnost ne ugasne. Duh se izraža v obliki svetovnega naziranja ali v umetnosti; to je objektivno javljanje duha. Subjektivno pa se izraža v čuvstvovanju in religiji. Oba tipa pa združuje čisto mišljenje v pojme, s katerimi se peča filozofija. Med številnimi njegovimi deli sta najvažnejši knjigi: Fenomenologija duha in Osnovne smernice pravne filozofije. Uspehi režiserja Gavelle v Brnu Dne 21. t. m. so dali v brnski operi novo naštudiranega »Borisa Godunovega« v režiji dr. Branka Gavelle, ki nam je še v spominu kot režiser »Mercadeta« in »Glembajevih« iz naše drame ter kot režiser »Luize« iz opere. Vsi tamkajšnji listi pišejo o njegovi režiji silno pohvalno. Lldove Noviny: Visok nivo je imela Gavellova režija, ki je v velikih zborovskih nastopih spajala realistične detajle gibanja z mogočno koncentracijo celote, proti kateri je postavila podrejeni in prožnejši slog manjših kompleksov. V smernicah, ki sta jih dala Coalabala (dirigent) in Gavella, se je razvila reprodukcija na odru v rezultat izrednih vrednot. Vnanji uspeh je bil neobičajno silen. Narodni Llsty: Gavellova režija, ki je imela za osnovo originalno in učinkovito sceno V. Skružnega, se je osredotočila najbolj na zborovske scene, ki jim je dala pravo življenje in plastiko gibov. Najbolj posrečena je bila prva slika, prizor na litavski meji, slika pred Krono in zaključna scena Borisove smrti — vse to so bili primeri mojstrovske in smotrene režije. Prager Presse: Gavellova režija veže genijal-no historičen moment z modernimi smernicami in drži prt vseh sedmih slikah občinstvo v napetosti. Navzlic okroglemu horizontu so bile vse slike polne življenja, obilni zbori so pri igri sodelovali. Slavko Osterc. Gostovanje baleta Loi Fuller V torek je v operi gostoval pariški baletni zbor Lole Fuller, sestavljen iz samih dam. Izvajale so Griega, Schuberta, Debussyja, Ravela, Masse-neta in druge skladatelje, večinoma skladbe, ki so ritmično že vnaprej mišljene za te vrste izvedbo na odru. članice so izbrale spored med težjim in lo/.jim, so vse zelo gibčne in elegantne, kar pri njih nadomešča strogo disciplino Kompozicije plesov so bile po večini abstraktnega značaja, ne da bi hotele podrobno označevati kako vsebino, vendar absolutna plesna umetnost jim tudi ni bila namen. Korpus razpolaga z blestečo garderobo, s čisto preprosto, a učinkovito opremo odra in se z zavidanja vrednimi reflektorji, ki lahko pričarajo na oder čudovite slike, kakor je, bila »Velika črna ptica« in »Orjaške sence«. V velikih mestih se kaj podobnega vidi tu pa tam, za nas pa je bil nastop tega baleta vendar dogodek, čeprav ne od največjih. Gledališče je bilo dobro obiskano. Slavko Osterc. Novosti državne biblioteke v Ljubljani Priobčuje dr. Joža Glonar. (Zvezdica označuje naslove knjig, ki so natisnjene v cirilici.) Aicner A.: Die MineralschUtze der Stelermark. Wien, 1907. II 48.785 •Arhiv, Srpski, za celokupno lekarstvo. Beograd, 1874 - 48.030 Avramovi6 H. M.! Railway Sy8t6m of tu 8 Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes. VVashington, 1926. II 48147 •Bogojevič Beograd. U Beogradu, 1922. 6 48.725 Bohuslav Fr.: Ke konci komedie. Divadelnf, životni a vdlečnč vzpomfnky. V Praze, 1928. . , 48.67* Brezovnik VI.: Učbenik za samarjanske tečaje. Beograd, 1930. “'48.675 Čitanka, Narodna, o zdravlju. Zagreb, 1930 — II 48.787 Dzicie literatury piekney w Polsce. Warszawa, 1918. ' II 48.786/21,22 Glasenapp, H. v.: Die Literaturen Indiens von ihren Anfiingen bis zur Gegenwart. Potsdam, 1929. II 48.760 Goglia A.: Komorna muzika u Zagrebu. Zagreb, 1930. H 48.771 Grosz, G.: Die Gezeichneten. 60 Bliitter aus 15 Jahren. Berlin, 1930. II 48.774 Hcrz, Walter: Leitfaden der theoretischen Che-mie. Stuttgart, 1930. II 48.802 Jachimsen P.: Der Humanismus und die Ent-vvicklung des deutschen Geistes. Halle, 1930. 42.270-8 Kalendar, Jugoslovenski veterinarski, za god... Zagreb, 1930 — 48.701 List, Policijski, za Slovenijo. V Ljubljani, 1919 do 1921. II 48.792 Milch, W.: Literaturkritik und Literaturge- schichte. Heidelberg, 1930. II 45.141—18 Mohorič Iv.: Pregled naše spoljne trgovine, zaltljučci koji nam se nameču, i buduči prav-ci naše trgovinske politike. Zagreb, 1931. II 48.758 Pariš, G.: Melanges de litterature francaise du Moyenage. Pariš, 1912. II 48.796 Pekič P.: Vae victis! Pobijanje kritike D. Popoviča i V. Stajiča. Subotioa, 1930. 48.585 Pušenjak VI.: Slovensko zadružništvo in sodelovanje učiteljstva pri istem, Celje, 1907. 48.686 •Rezultati, Prcthodni, popisa stanovništva od 31. marta 1931 god. u kraljevini Jugoslaviji. Beograd, 1931. II 48.752 Samouprava. List izdaja deželni odbor pokne-žene grofovine Goriško-Gradiščanske. Gorica, 1906 — II 48.755 Spis, Spominski, Sokolskega društva v Škofji Loki ob 25-letnici 1906-1931. V Ljubljani, 1931. II 48.794 šišič F.: Die Wahl Ferdinands I. von Oster-reich zum K5nig von Kroatien. Zagreb, 1917. II 48.783 Tomašič, N.: Fundamente des Staatsrechtes des Konigreiches Kroatien. Zagreb, 1918. II 48.757 Lup! Gospod Lupš je bil vrabec. Njegova žena se je imenovala gospa Lupš, Po imenu se namreč žene ravnajo po svojih možeh. Bila je pomlad in gospa Lupa je sedela na svojih jajcih. Gospod Lupš je skrbel za hrano. Zdaj je sedel na robu gnezda in je mežikal v solnce. »Ljudje zmerom opravljajo, da so vrabci predrzni in prepirljivi,« si je mislila gospa Lupš, »seveda mislijo s tem samo moški spol. Prav za prav tega o svojem možu ne morem trditi. Dovršen zakonski mož sicer še ni, ampak še bo.« Gospodu Lupšu je postajalo dolgčas. »Jaz bi mogel tudi kdaj sesti na jajca.« »Ne,« je rekla gospa Lupš, ne iz trme, ampak čisto iz pedagoškega občutka. »Pip!« je rekel gospod Lupš razsrjen, »jajca so tudi moja.« »Ne,« je rekla gospa Lupš — spet samo iz pedagoškega občutka. Gospod Lupš je razburjen udarjal s perotmi. »Pravico imam sedeti na jajcih, jaz sem oče!« »Ne razbijaj tako s perotmi,« je rekla gospa Lupš, »to se ne spodobi, najmanj pa tukaj v gnezdu. Razen tega me dela to nervozno. Vi, možje, morate zmerom razbijati prav s perot- mi. Vzemi si mene za vzgled. Jaz sem čisto mirna. Kajpada so jajca tvoja. Misli na to, da si poročen.« »Na to neprestano mislim. Ampak prej sl rekla drugače. To je nelogično!« »Ne jezi me s svojo logiko, poročena sva in prav nič legično.« »Tako,« je dejal gospod Lupš in arogantno tolkel s kljunom. »Ali se ti mar tega ne zavedaš???« Gospod Lupš je začel tolči s kljunom, »Da, da, draga moja,« je rekel. »Se bo že razvil,« si je mislila gospa Lupš. »Zdaj bom poletel v klub,« je rekel gospod Lupš in si snažil peroti. »Ti bi lahko tudi kdaj sedel na jajca,« je rekla gospa Lupš, »jaz sedim gori že celo dopoldne. Ali misliš, da je to kakšna zabava? Poleg tega so jajca tudi tvoja!« Solnce bi moralo nehati sijati, si je mislil gospod Lupš. Ampak sijalo je dalje. »Molčim naj!« je zavpil. »Prej sem hotel sedeti na jajcih, so bila jajca tvoja. Zdaj hočem iti v klub, zdaj so jajca moja. Prav za prav — čigava so tedaj jajca?« »Ne vpij tako, seveda so jajca tvoja. To sem ti že prej pravila.« Gospod in gospa Lupš sta postala vrtoglava. »Ti se motiš...« »Ženske se nikdar ne motijo!« Da, da, draga moja,« je rekel gospod Lupa in je sedel na jajca, ki niso bila njegova jajca in so bila vendarle njegova jajca. »Možje so tako malo obzirni! Preden sva se spoznala, si v svojem življenju še premalo občutil tudi žensko roko.« »Oh, seveda,« je rekel gospod Lupš in opazoval kremkeljčke svoje soproge. Gospa Lupš je pozorno prisluškovala ob jajcih. »Eden takorekoč že čivka v jajcu,« je rekla vsa srečna. »Potem bo piška,« je rekel gospod Lupš. Gospa Lupš je ostro pogledala svojega moža. »Seveda, piška bo. Inteligenca se začne najprej kazati.« Gospod Lupš se je našopiril od jeze. »Ampak prvi, ki se izleže, bo petelin!« je rekel po vrabčevsko. Gospa Lupš je ostala čisto mirna. »Kar najprej čivka, pride tudi najprej ven,« je rekla, »torej bo piška. V ostalem me pusti zdaj na jajca. Kritično postaja. To razumejo ženske bolje. Poleg tega so jajca moja.« »Da, da, draga moja,« je rekel gospod Lupš. Kmalu je prišel prvi iz jajca. Bil je petelinček. Gospod Lupš se je šopiril in škodeželjno žgolel. »Vidiš,« je rekla gospa Lupš, »prav sem tl rekla. Da bo petelinček. Ampak vi morate vse bolje vedeti.« Gospod Lupš je odprl kljun tako široko kot še nikdar. Kakšno stopnjevanje je bilo anato-mično nemogoče. Ampak dobil ni nobenega glasu. Tedaj je spet klopnil s kljunom. Enkrat za vselej. »Zdaj je popolnoma razvit, to bo srečen zakon,« si je mislila gospa Lupš, in je pomagala ostalim malčkom iz lupin. »Zdaj moraš leteti v klub, dragi možiček, da se malo raztreseš. Že dolgo sem te prosila za to. Na povratku poskrbi za hrano.« »Da, da, draga moja,« je rekel gospod Lupi in je letel.----------------------------------------- Gospod Lupš ima govor v klubu. »Mi smo možje! Dejanja moramo videti. Dejanja moramo videti! Dejanja moramo videti!« je vpil in krilil s perotmi. Gospa Lupš je grela svoje male v gnezdu. »Njegovo ime boste nosili, vsi se boste imenovali Lupš,« je nežno čivkala. Kajti po imenu se žene ravnajo po svojih' možeh. Stran 10 JUGOSLOVAN Danilo Gorinšek: Domovina Solnce sije, v polja zlata lije, ▼ polja in na bele, tihe hiše, razcvetena vesna Je zelena, ▼le nebo opojnosladko diše. Mladec Gregor z doma »e odpravlja: »Bolje kamorkoli, na vse konce, kakor v dolgočasni domovini, pa četudi zlato sije solnce!« J« tujina vselej Sola fina, kdor Jo blagoslavljal je, jo kolne, ■pii tam na lesenih golih deskah, ni ležišča tam iz mehke volne. Burja piše čez razpale hiše, neprestano lije z neba ploha, breg je gol in nemo, mrzlo sega kvišku do nebesnih dalj kot soha. 8tarec Gregor vrača v domovino ■ srcem bolnim se, ki trudno bije: »V domovini vsaj želim umreti — pa čeprav tam tudi ploha lije!« Gustav Strniša: Martinova gos (Po pripovedovanju Maksa Zemljiča.) Gospa Skopulja je spekla na Martinovo nedeljo lepo rejeno gosko. Prijetni duh pečenke ||e kar zaščegetal v nosu. In kako okusno rumena je bila. Sama je vabila: »Vgrizni in ne bo ti žal!« Skopulja si je gos ogledala in pokimala: »Dobra si! Malo ohladim te. Potlej prideš na mizo v slast želodcem in veselje očem.< Odnesla jo je v predsobo, postavila jo je na odprto okno in se zadovoljno smehljala. Kako tudi nel Skopulja je bila vdova. Imela je mladega ženina, lepega kakor pomladni dan. In danes pride mladenič k nji na kosilo. Smuknila je nazaj v kuhinjo. Tedaj je nekdo pridrsal po stopnicah. Vrata •o bila odprta. Starikav berač je stal pred gospo. Prijazno jo je pozdravil in poprosil: ^ Danes je martinovanje. Bog vam bo dal •rečo, če ee usmilite mene, siromaka. Nisem Imel še gorkega v želodcu.« »Nič nimam, prav ničt« je lagala In ga sovražno pogledala. »I, morda mi daste dinarček. Kruha si bom kupil. Res sem lačen.« »Dinar? Kam pa mislite, dinar? Kje naj Jemljem? Povedala sem vam že, da nimam ničesar,« ga je zavrnila. Berač je nekaj zamrmarl in odšeL Skopulja je stopila za njim pogledat, da bi # kaj ne odnesel. Starec je počasi stopal mimo gosi. Niti pogledal je ni, kakor bi je ne bil videl. eZ je drsal po stopnicah. Ko je prišel že skoro v vežo, se je nasmehnil. Okno nad njim je bilo sicer dokaj visoko. Toda prosjak Je bil dolg in suh. Stegnil se je nad stopnišče, segel po goeki in jo stlačil v svojo malho. Potem je hitro odšel na cesto. Ko Je videl, da Je kuhinjsko okno odprto, je poklical gospo: »Ej, čujte, mamica!« Skopulja je nejevoljna pogledala skozi okno. Bila le ni stara, a ta berač jo kliče za mamico. Prosjak je stal na cesti. Prijazno se ji je odkril, Ji pomežiknil, se pogladil z desnico po trebuhu, z levico po svoji malhi in rekel: gledal je ni, kakor bi je ne bil videl. 2e Je vaš gosir je res za v moj torbir!« Glasno se je zakrohotal in odšel po cesti. »Kaj ta človek čveka o zahvali in goski? Dala mu nisem ničesar,« mrmra gospa. Mahoma jo je spreletelo: »Res sem videla, da je šel berač mimo gosi. Toda, kaj če jo je iz stopnic dosegel?« Hitela je venkaj. Gosi ni bilo nikjer. Zaplakala je. Opoldne je prišel njen ženin. Ni mu mogla postreči z gosko. In slabe volje je bila. Kregala se je nad berači, češ da take sodrge ni treba na svetu. Njen ženin je bil usmiljen človek. Ko je vse izvedel, se je nevesti smejal. tačebljale tihi spev, čule iz dobrav odmev: »Spremljaj veter vas na pot, a ko boste že drugod, mislite na stari kraj, v maju pridite nazaj!« Odzvenel je v logu klic in odletel roj je ptic; pust nad log je legel mir, vgasnil v dalji je večer... Vinko Bitcnc: Muha Koconožka Ali ste že kdaj videli pozimi v kakšnem kotu sobe, kako tam vise muhe, vse izsušene in kakor mrtve? Jeseni namreč zležejo muhe jajčeca za novi zarod, potem pa zaspe kjersi-bodi in prespe vso dolgo zimo. Na svetilki, viseči izpod stropa, med okni, povsod jim je všeč. Spe in spe in jim ni treba ne piti ne jesti. — V eni izmed teh zaleg se je rodila muha koconožka. Ko so posijali prvi topli solnčni žarki, se je muha koconožka prebudila. Veselo je zabren-čala in zletela iz kota na okno. Poglejte si jo, kakšna je ta muha Koconožka. Temnosiva, s šestimi kosmatimi nožicami in s prozornimi krilci. Majhna usteča so podaljšana v rilček, na glavici pa ima dvoje velikih, velikih oči. Te oči so sestavljene iz več manjših očesc, zato muha vidi na vse strani. Pa kako ti otresa svoja krilca, ta muha Koconožka! Bi mislil kdo, da je tako snažna in se umiva. Kaj še! Glej, že se je naveličala laziti po steklu na oknu in zdaj brenči sem in tja po stanovanju. Gotovo je lačna. Poiskati si mora hrane. E, muha Koconožka je prebrisana! Skozi sobna vrata odleti v kuhinjo. Tam Doma e pričel misliti o skoposti svoje neveste. Dejal si je: »Tako ]e skopa, da naposled še meni ne bo privoščila jesti. Pa brezsrčna je. Kako bi sicer mogla starega prosjaka tako odpraviti?« Od tedaj je ni obiskal nikoli več. Stari berač ni odnesel Skopulji samo goske, temveč ji je odpeljal nevede tudi. ženina. Marij Skalan: Slovo selilk Zazvenel je v logu klic: »Vse, kar je krilatih ptic, naj zbero se za polet v daljni, južni, solnčni sveti« In so zbrale se takoj, ko vzblestel je rani soj, je sladkor, mleko, maslo, kruh in so druge dobre stvari; nasesala se bo lahko vsega s svojim dolgim rilčkom. Kuharica je bila namreč tako neprevidna, da je putila vratca jedilne shrambe odprta; no, muha Koconožka pa se je kajpada poslužila priložnosti, da si uteši lakoto. Toplo solnce je izvabilo na dvorišče otroke. Tudi muha Koconožka je poletela skozi okno k njim na dvorišče. Pa ne, da bd se igrala z njimi; tisto ne. Saj bi tudi ne bilo varno, letati brezksrbno po zraku. Lahko bi šavsnila lastav-ka po njej — in več bi je ne bilo. Ampak nekaj drugega je vleklo muho Koco-nožko na dvorišče. Tam v kotu je kup smeti. Njene tovarišice letajo v rojih nad smetiščem. — Pa bi jaz ne — 1 si misli muha Koconožka, in že je tam. Med gnilimi odpadki od sadja, po umazanih smeteh in po gnoju lazijo muhe. Morajo pač skrbeti za zarod. Zato odlagajo med smeti svoja jajčeca. Muha Koconožka je bila sedla na kup gnoja. Nič zato, če si umaže nožiče. Mogoče pa se dobi med odpadki kaka jed. Ce pa nič ne dobi, saj je vseeno lepo in prijetno, malo pobrskati tu in tam. Ce bo lačna, že zleti nazaj v kuhinjo, saj ji ne bo nihče branil. Le pomislite, otroci! Zdaj sedi muha Koconožka na grdem gnoju, potem pa bo lazila s svojimi umazanimi nožicami po vaših krožnikih, po jedi in kruhu! In ne sama — še na stotine drugih muh! Z bližnje strehe planejo nenadoma vrabci na gnojišče. Muhe odlete na vse strani. Koconožka se je komaj izognila požrešnemu kljunu, ki jo je hotel uloviti. Vsa preplašena je odletela na odprto okno sosedove hiše. Izba je bila poltemna. Na postelji je ležalo bledo dekle. Bila je domača hči Klara, ki se je vrnila iz daljnega mesta domov in prinesla s seboj smrtno bolezen, jetiko. Muha Koconožka se je razgledala po sobi. »Čudno, da je vse tako tiho,« si je dejala. >Pa nobene moje sorodnice ni opaziti. Najbrže vedo, da tu ni nikakih slaščic na razpolago.« Bolnica je zakašljala, podržala robec pred usti, potem pa ga je položila ob vzglavje. Muha Koconožka je bila to opazila. »Tam bo pa nekaj zame,« je zabrenčala in v naslednjem trenutku je že sedela na robcu. Bolna Klara je zapazila nadležno muho in jo odpodila. Muha Koconožka pa je zbežala skozi okno na dvorišče, od tam pa je zletela naravnost v kuhinjo prve hiše, kjer je bila zagledala luč sveta. Družina je bila prav pri kosilu. Muha Koconožka je tebi nič meni nič sedla na kos kruha, ki je ležal ob krožniku na mizi. O, to vam je bila grdušlta, otroci, kaj ne! Ko jo je gospodinja spodila, je sedla starejši hčerki na ustnice. Deklica se je seveda takoj otresla predrznice, toda muha Koconožka je najbrže že opravila svoje poslanstvo. Poslanstvo namreč, ki ga imajo vse muhe: prenašati bolezen od bolnega na zdravega človeka. — Muha Koconožka je še nadalje sitnarila okrog mize, nazadnje pa je padla v krožnik vroče juhe in utonila. — Gospodinja je zlila juho v pomije; pri tem pa je dejala: »Ta mušja zalega! Otroci, pazite na snago! Najlažje se ubranimo muh, če pazimo na čistočo pri Jedi, v stanovanju in tudi po dvorišču. Že pregovor nas uči: »Snaga je pol življenja!« Taka-le je zgodba o muhi Koconožki. Uganka Kadar že druge vse cvetke sklonijo svoje glavice, ona edina krasi še v varnih zatišjih gredice. Rešitev prejšnje uganke: oblaki. — Pravilnih rešitev je uredništvo prejelo 25, a nagrado je žreb določil Karlu Kotniku, učencu 5. razreda osnovne šole v Hrastniku. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta 24, do srede, dne 18. t m. opoldne. Naročajte in čitatjte knjigo: Radivoj Rehar: »Potovanje po zvezdi Večernici«! Martin Napuhek Pravljična igra za mladino ▼ petih slikah. ** Spisal J. špicar. (Nadaljevanje.) 3. PRIZOR. Prejšnja brez Zlate. BINE: Kaj poslušaš tu, služabnik? Tu se ne vodijo pogovori za služinčad. SLUŽABNIK: Potem bi tudi ti ne mogel biti zraven. BINE: Jaz sem dvorjan in go... SLUŽABNIK (ga prekine):.. gosenica, ki se plazi po trebuhu. BINE: Če ne bi stali pred slovesnimi trenutki, bi dal te vreči v ječo, kjer kruh in voda zdravita jezike zlobnih misli. — Tako pa bodi! — Poslušaj! Ravnokar se bo vršilo ustoličenje in kronanje našega dobrotljivega ... SLUŽABNIK (prasne v smeh): Dobrotljivega! Dobrotljivega! — Ti si norec ali pa hinavec! (Zbeži.) BINE: Na, taka je današnja služinčad! (Odide na nasprotno stran.) 4. PRIZOR. Pridejo: Dvorni kuhar, dvorni točaj, dvorni kapelnik, dvorna kuharica in dvorna šivilja ter dvorni krojač; njim na čelu dvorni norec. NOREC (stopi k prestolu): Ali se zavedate, gospoda, kakšen važen dan je danes? DRUGI: Zavedamo se! NOREC: Ali ste storili vsi svojo dolžnost? DRUGI: Smo! NOREC: In sicer: KUHAR: Zaklali smo devet volov, telet in jarcev celo četo, purmanov in kur na milijone. Juh bo, mislim, pet, pečenk vse sorte... KUHARICA: Hm, in torte, sladkarije, kar jih svet premore. Vloženo sadje, sladoledi, pobarvani, kot mavrica na nebu. TOČAJ: Ko so trebuhi polni, teče vino, kot bi v duplo zlival. Danes so na vrsti špecijalitete: Toskanec, Magdalenine solze, nazadnje pa še tisti, ki šumi in poka »puf«, »puf«! KROJAČ: Jaz preskrbel sem najdragocenejšo obleko, kakršna je le za kronanje predpisana na dvoru. ŠIVILJA: Jaz pa s svilo vtkano, kakor lilije mehko in belo perilo z namuzi in španskimi čipkami. NOREC: To vse je za telesni blagor, ki ga ljudje najbolj spoštujejo; namreč da so siti in lepo oblečeni. Prav je! Knez se je imenoval prej Martin Napuhek, jaz pa vidim, da je sedaj postal napuh. Tak pa hoče še kaj več. Poznate pravljico o copati, ki je postala škorenj? Ali o beraču, ki je zajahal konja? Da, da! Tako je! Samo na telesnost mislite! Ali pri taki slovesnosti je treba tudi kaj duševne hrane. Ali čem za to skrbeti samo jaz, prevzvišeni gospod dvomi norec? KAPELNIK: Jaz, dvorni kapelnik preskrbim za to! NOREC: Dobro je! — Ko bo slovesni obred kronanja končan, pridemo na vrsto mi. V okinčani dvorani bo pojedina s koncertom in nagovori, tudi jaz bom špogal enega in ta bo najmodrejši in mogoče naj-resničnejši. Ali ni res? DRUGI: Res je! KUHAR: Kar bo ostalo gospodi, bomo lahko oglodali mi. TOČAJ: Vina težko kaj ostane. A za vas ga postavim prej v kraj in tudi za se. KUHARICA: Le sami nase ne pozabimo! (Čuje se glas rogov za odrom.) NOREC: K sprevodu kličejo! Hitimo! DRUGI: Hitimo! Hitimo! (Vsi odhite.) 5. PRIZOR. Služabnik. SLUŽABNIK (pride z omelom in snaži prah s prestola): Zaprašil se je slavni, stari prestol — in je treba, da ga očistimo za novega vladarja. — Oh, oh, kaj bo, kaj bo. Vse pojde rakom žvižgat in ostala bo le še historija, ki bo pripovedovala, kako je Martin Na-puhok postal knez in vladar. (Začuje se godba, ki igra mogočno koračnico.) Že gredo! (Parkrat pihne na prestol in spet obriše.) Služabnik je osnažil prestol gospodarju, sedaj pa lahko gre. (Odkoraka ma-jestetično iz dvorane, omelo na rami.) 6. PRIZOR. Martin, Tine in Bine, dvorjani, kapelnik z godbo, ceremonije r. (Med godbo prihajajo dvorjani. Eden nosi meč, drugi krono, tretji žezlo. V sredini pride Martin, kot knez, dva paža mu nosita vlečko.) MARTIN (hodi ponosno in sede na prestol): Tako, sedaj sem tu jaz gospodar, vladar, knez in sploh vse skupaj. Vi ste moji podložniki. (Vsi se začudeno gledajo.) Poklonite se mi! Hitro! VSI (se prisiljeno poklonijo, le Tine in Bine ležita skoro na trebuhu.) MARTIN: Tu sedim in sem vaš gospod! Dajte mi krono! ČEREMONIJER: Svetli knez! Po starem običaju se izroči najprvo meč, potem šele... Žene, kako irošNe svoj denar? Težke gospodarske prilike so krive, da si ne moremo razdeliti pravilno svojih izdatkov, t. j. da ne moremo po nekdanjem vzorcu določiti, koliko odstotkov svojih prejemkov uporabimo za hrano, koliko za obleko itd.; posebno je to nemogoče v tistih družinah, kjer je najemnina, v primeri z drugimi izdatki, previsoka. Tedaj poskuša gospodinja prihraniti na eni strani, kar mora na drugi strani več potrošiti. Navadno začne hraniti pri obleki, ali vsaj morala bi začeti pri obleki. Tedaj se pravi »delati iz starega novo«, sestavljati staro z novim itd. Ni prijetno to delo, posebno ne tam, kjer imajo doraščajoče hčere, katere bi želele v začetku sezone imeti marsikaj novega, in je večkrat mati, ki jim ne more ugoditi, nesrečnejša kakor hčere same. V takih razmerah posebno cvetejo »priložnostne razprodaje«, ki s svojo vsiljivo reklamo in včasih res nizkimi cenami, zapeljejo gospodinjo, da kupi marsikaj, kar ni neobhodno potrebno, samo zato, ker je tako poceni. Slišimo izgovore: porabila se bo ta stvar vendarle in bogve, če bo še takšna prilika. To je le samoprevara. Pičla sredstva zahtevajo temeljitega prevdarka pred nakupom; kupimo vedno samo to, kar moramo kupiti, in še od tega, kar moramo kupiti, je treba včasih kaj odščipniti. Odrekati si, to je geslo, ki ni potrebno le za vsakega posameznika, marveč tudi iz ozira do drugih; z dobrim vzgledom bi morale prednjačiti ve, tisočere, ki imate v svojih rokah blagor domovine: žene in matere. V velikih stiskah smo; kar izdamo, mora biti vedno le v korist našega rojaka, domačega delavca. Ne kupujmo tujih izdelkov, zlasti če imamo nadome- stilo doma. Nosimo domače čevlje, domače klobuke, kupujmo domače platno, bom-bažaste tkanine; baržuni, umetne svile domačih tovarn so prav tako dobri, kakor tuji. — Domače testenine, domače kon-serve, domače sadje in domačo zelenjavo; pri V3aki malenkosti pazimo na znamko in odklanjajmo odločno vsak tuj izdelek. Res je, da tudi domača industrija ni vsa v naših rokah, preveč je še tujega kapitala v njej. Toda vsaj delovne moči, ki so v industriji zaposlene, so domače in kolikor še niso, imamo vso pravico zahtevati, da bodo. — Če bi se vse naše gospodinje, brez izjeme, dosledno ravnale po geslu »svoji k svojim«, bi marsikateremu našemu človeku ne bilo treba pohajkovati in stradati. Najšibkejša stran naših, vsaj mlajših žen je — moda. Da se pri nas troši za obleke preko mere, ne opazijo le zmerni domačini, marveč celo tujke, ki prihajajo k nam. Tako se je n. pr. izrazila o nas, Jugoslovankah, poljska pisateljica in novinarka Halina Sjenicka, ki je nedavno obiskala našo domovino, da imajo pri nas smisel za javno delo samo starejše žene, medtem ko so mlajše vse preveč elegantne in preveč športno razpoložene in jih socijalno delo ne zanima. Značilno je, da se tako izraža o nas Poljakinja, ker je znano, da so bile Poljakinje vedno na glasu kot najelegantnejše in najbolj razvajene ženske. To je znak, da so se žene drugih narodov že streznile, da so dorasle sedanjim resnim časom, medtem ko se nas še vedno drži lahkomiselnost in se trdovratno držimo starih razvad v lastno škodo. žena in knjiga Čim težji so časi, tem raje človek sega po razvedrilu, da se vsaj za kakšno urico iznebi vsakdanjih skrbi in težav. Temu imamo pripisovati dejstvo, da nese siromak zadnjo svojo paro v gostilno, da so danes polni vsi kinematografi. Pa tudi drugo, bolj razveseljivo dejstvo imamo pripisati današnjim težkim časom, namreč, da ljudje kaj radi sega!o po knjigah. Knjižnice pridno delajo, založbe, revije se množe neprestano; nimamo pri rokah statističnih podatkov, vendar se gotovo ne motimo, ako trdimo, da v najboljših gospodarskih razmerah naš človek ni niti od daleč toliko izdal za knjige kakor danes, ko se bije trd boj za eksistenco. Posebno je razveseljivo, da naše žene mnogo čitajo. V revni kmečki hiši, v bornem delavskem stanovanju, kjer premnogokrat primanjkuje tudi najpotrebnejšega, najdemo ženski list, ki ga pridno čita mlado in staro. Čestokrat je ženski list edino čtivo v hiši, ker je samo ženska tista, ki zna spraviti skupaj — včasih z velikimi žrtvami — denar za naročnino. Neredkokrat mora žena skrivnti list pred možem, ki noče, da bi bila žena »bolj učena« nego on, da bi »tratila čas za take neumnosti«. Hčerka mora včasih dobivati list na drugi naslov, da starši ne vidijo, kako »razisiplje« denar za take »nepotrebne« reči, ne bi pa naj-. brž nič rekli, če bi si kupila svilene nogavice, ki stanejo najmanj toliko. Žena, ki je bolj navezana na dom, tudi če mora služiti izven doma, potrebuje razvedrila in marsikateri, posebno če ima prvo mladost za seboj, je čtivo edino in najljubše razvedrilo, za katero rada doprinese tudi žrtve. Zal da se to dobro svojstvo naše žene včasih tudi izrabi v špekulativne namene, da se ji nudi med dobrim zrnjem vse preveč plevela in nepotrebnega balasta. Potrebno bi bilo, da vsi, ki jim je pri srcu kulturni napredek naše žene, pazimo na to, kakšno čtivo ji damo v roke, da ji priporočamo vedno to, od česar bo imela največ koristi. Med listi, ki se v polni meri zavedajo svoje odgovornosti in svoje misije med slovenskim ženstvom, je brez dvoma na prvem mestu »Ženski Svet«. V devetih letih svojega obstanka ni nikdar hlastal po efektu niti s svojo opremo niti s svojo vsebino. Pozna se mu skozi in skozi, da ni špekulativno podjetje, marveč list, ki živi življenje naše žene: skromno, resno življenje brez iluzij in brez pavovega perja. Vsak, komur leži na srcu kulturni napredek naše žene, mora le želeti, da se naše ženstvo oklene tega lista in mu pomore do čimvečjega razmaha v splošno korist. Stoletne volilke Udeležba žen pri angleških volitvah je bila zelo velika. Angleški listi poročajo obširno o dveh volilkah v starosti 103 in 106 let. Prva se je pripeljala v avtomobilu pred županstvo v Hampsteadu; žurnalistom je izjavila, da hočo dati dober vzgled. Druga je volila v Thomton Hearthu in je pri tej priliki omenila dva stara spomina: krimsko vojno in prvo železnico. Menila je, da so se na gotovih področjih res dosegli uspehi. »Toda drugod?« je dodala z dvomom. Obe stoletni ženi sta izjavili, da se prvič poslužita volilne pravice z ozirom na težki položaj, v katerem se nahaja njihova domo vina. žene v zadnjih angleških volitvah Pri katastrofalnem porazu angleške delovne stranke je propadlo tudi njenih 36 kandidatinj. Med temi so tudi: mnogo imenovane parlamentarke, prejšnji delovni minister, miss Margaret Bonfield, Susan Luwrence, Marion Philipps in najmlajša poslanka Jenny Lee, hčerka škotskega rudarja, po poklicu učiteljica. Miss Bonfield je kandidirala v močno industrijskem volilnem okrožju Wallsend. Ona je ena izmed bojevnic gibanja »open door«, katero nasprotuje posebni zaščiti delovnih žen. Morebiti je to njeno stališče doprineslo k njenemu porazu. Zmagala je njena konservativna nasprotnica s 7606 glasovi. Od ostalih 13 doslej z gotovostjo izvoljenih je 12 konservativk, med temi Lady Astor, ki je svojo glasovno večino od 24 glasov v 1. 1929., dvignila na 10.204. Neglede na konservativne žene, se prišteva k zmagovalkam tudi Megan Lloyd George (liberalna) in sicer v Angleseyu. TURSKA Na Turškem je že več žen nastavljenih kot sodnice. V Stambula sta bili imenovani kot sodnici dve mladi juristki: Beyham Ilusamet-ten in Melika Nuri. AVSTRALIJA Sylvia Pankhurst, že iz predvojne znana su-fražetka, ki je tedaj skupno s svojo materjo Evelyne Pankhur3t zbujala veliko pozornost ter je s svojo strastno agitacijo za žensko volilno pravico prišla večkrat v konflikte s policijo, nastopa zdaj v Avstraliji, kjer ima svoje stalno bivališče. Kot izvrstna govornica agitira tam za zmerno delavsko stranko. BRAZILIJA Pododbor za politična prava, ki ga je postavila vlada, je vložil zakonski načrt, ki vsebuje žensko volilno pravo, toda le za gotove kategorije. Po njem bi smele voliti: samske žene in vdove, če so gospodarsko neodvisne, bodisi vsled lastnega dela ali vsled svojega premoženja. Dalje žene, ki so že dve leti zapuščene od svojega moža, žene, ki žive ločeno od moža, bodisi vsled sodnijskega odloka ali le po medsebojnem sporazumljenju, žene ki se juridično smatrajo kot poglavarji družine, poročene žene, ki upravljajo kako industrijsko ali trgovsko podjetje, končno delavke in na-meščenke v gospodinjstvu ali v tovarni, poročene ali ne, če so gospodarsko neodvisne. izrezku in krasijo prekrižane naramnice na golih hrbtih. Vidijo se sijajne perzijske vezenine, druge iz bliščečih biserov z bajnim barvnim učinkom. Tudi srebrne vezenine triumfi-rajo na večernih bluzah. Majhni, mehki kepi iz baržuua nadomeščajo često večerne plašče in se nosijo k vsakoja-kim oblekam. Na'jelegantnejši so iz črnega bar-žuna. Vlečke postajajo čedalje oblastnejše in širje. Večkrat so v celi širini pokrite z volanaml, kakršne so našite na krilu do pasu. Razgled po ženskem svelu ZEDINJENE DRŽAVE Margaret Barclay-Wilson, profesorica za psihologijo in higijeno na Hunter-College-u, je darovala newyorški medicinski akademiji svojo zbirko, obsegujočo 4000 knjig o kuharski umetnosti in gastronomiji. Knjižnica obsega knjige v 20 jezikih; med temi so tudi znamenite raritete, n. pr. latinski rokopis Apiciusove kuharske knjige iz časa cesarja Avgusta. FRANCIJA Med odlikovanci Umetnostne akademije je več žen, in sicer so dobile prve nagrade v slikarstvu in grafiki gdč. Giraudon, Tison in Flandin. K mnogim ustanovam francoske Akademije je prišteti v zadnjem času še eno novo, ki je namenjena samo ženskam. Obresti večmilijonskega premoženja se bodo letno razdelile med žene, ki izvrše kako požrtvovalno delo izven lastnega doma, nadalje pride v poštev pri nagradah skrb za starčke in požrtvovalnost mater napram svojim otrokom. ANGLIJA Mrs, Sydney-Webb je prva članica Britske Akademije. Skupno t možem je napravila globoko študijo o občinskih vprašanjih, zadružništvu in sindikatih. Nacijonalni ekonomi so mnenja, da se imajo zahvaliti zakonskemu paru za najvažnejši prispevek k študiju socijal-nih problemov in aktualnih inštitucij. Vojvodinja Yorška, sinaha angleškega kralja, je bila imenovana za častno doktorico meščanskega prava v Oxfordu. Vojvodinja je tretja iz kraljeve hiše, ki je dosegla akademsko odlikovanje. AVSTRIJA Pionirka na poprišču, ki je ženam še malo dostopno, je 201etna dirigentka Karmen Studer, učenka in zaročenka Feliksa Weingartnerja. Nedavno je dirigirala orkester pri nekem koncertu na Dunaju ter je pri tej priliki podala sijajen dokaz svojega izrednega znanja. ROMUNIJA Letalki Braescu je narod poklonil, kakor poročajo, letalo in hišo v dar za njen svetovni rekord, ki ga je dosegla s tem, da je skočila s padobranom iz 6000 m višine. S tem Je prekosila dosedanji rekord neke ameriške letal-ke, katera je skočila iz 4800 m višine. flazno Moderna poroka angleške priucezinje O priliki poroke nečakinje angleškega kraljevega para, lady May Cambridge s stotnikom Smythom, se je mladi par poročil po obredu, ki ga navaja novi molitvenik, čeravno je parlament zavrgel ta molitvenik. V novem obredu je opuščena točka, naj bo žena možu podložna. Lady Mav je torej prva afigleška princezinja, ki ni obljubila svojemu možu pokorščino. Tudi sicer se je izkazala kot zelo moderna žena. Ni se pustila iznenaditi z darovi, marveč si jih je izbrala sama na ta način, da je izdala »poročno knjižico«, v kateri oznanja javnosti svoje želje glede darov. Smrt stoletne kadilke Najstarejša žena v Bologni, Filomena Pasi, ki je obhajala nedavno zdrava In krepka svoj stoteri rojstni dan, je komaj osem dni kasneje končala svoje življenje na tragični način. Kot strastna kadilka je zaspala s cigareto v ustih, vsled česar se ji je vnela postelja. Starka je umrla v bolnici v strašnih bolečinah. Trgovina z — vzroki za ločitev Berlinski zakonci dobivajo mnogo obetajoče poslovne oglase, ki se glase talco-le: »Mi dobavljamo vseli! Vzroke za ločitve, od najenostavnejših do najbolj kompliciranih, ponesrečene spravne poskuse, nesporazumna približanja. Ako se hočete pustiti ločiti, obrnite se na nas. Hitro, točno, zanesljivo in poceni! Pripravljeni na vsako pojasnilo in vsak nasvet. Zveza svobodnih prijateljev človeštva. Berlin W. Plačila tudi na obroke!« Ženski šport v Turčiji Tudi v Turčiji, kjer si še pred 15. leti ni upala nobena žena nezakrita na cesto, prodira čedalje bolj moderni duh. Mlade Turkinje, se prav kakor njihove evropske tovarišice, pridno bavijo z lahko atletiko in upajo, da bodo kmalu mogle uspešno tekmovati na mednarodnih tekmah z ženami iz drugih držav. Slavnost dinj Vsako jeseri prirede v mestecu Hope v Ar-kansasu slavnost dinj (melon). Pri tej priliki povžijejo neverjetne množice s sladkorjem potresenih dinj. Posebni vlaki vozijo ljudi na to prireditev; preteklo leto je bilo nič manj nego 50.000 udeležencev te »slavnosti«. Priredi se, seveda, tudi razstava dinj z nagradami. Nekemu farmerju se je posrečilo pridelati dinjo, ki je tehtala baje 165 funtov. Doslej je bilo znano, da je dinja dosegla težo 152'50 funta. gfospodzzijsfvo Pravilno postopanje s štedilnikom in s pečjo Predno zakurimo v štedilniku ali v peči, moramo vedno dobro očistiti rešetko, da so vse luknjice odprte. Pepel moramo izprazniti vsak dan; zrak mora priti neoviran do premoga, ali kuriva sploh, to je glavni pogoj, ako hočemo, da nam bo dobro gorelo. Jemati pepel, posebno iz peči, je kaj neprijeten posel, ne toliko radi truda, ampak vsled tega, ker se pri tem vse naokrog napraši. Zato ne jemljemo pepela nikdar iznad rešetke, marveč zapremo spodnja vratiča in toliko časa drezamo s popečkom, da se izsuje ves pepel skozi rešetko. Ako ima peč pepelnik, ga kar potegnemo ven in stresemo pepel v smetišnico, nikakor ga ne pretresemo v sobi. Če pa peč nima pepelnika, si pomagamo s tem, da pokrijemo vrč, ali zaboj, kamor stavimo pepel z mokro cunjo in pod cunjo stresamo pepel z lopatico v posodo. Za podkuriti imamo trske, ki smo jih prej dobro osušili. Tudi papir lahko uporabimo poleg trsk, toda samo male kose, ki jih zmečkamo. Če damo v peč velike kose papirja v več plasteh, papir ne zagori dobro in se nam rešetka zamaši. Na dobro razgorela drva damo le toliko kakor jajce debelega premoga, da ne udušimo plamena. Zelo važno je, da je vedno vsa rešetka pokrita s kurivom, sicer pride v peč preveč zraku. Ako kurimo s premogom, potrebujemo za podkuritev pol kg suhih, na drobno sesekanih drv, katere podkurimo z malo papirja, ko so drva v plamenu, stresemo kaka 2 kg za jajce debelega premoga. Ko ni videti na premogu nobenega plamena več, ga potisnemo bolj v ozadje ter nasujemo na sprednji del rešetke nov premog. Kmalu začne tleti iz ozadja naprej, dimni plini se razširijo preko žrjavice, ki pusti skozi dovolj zraku, in zagorijo. Ko pozneje dokladamo premog, vedno prej potisnemo žrjavico na zadnji del rešetke, in damo novi premog na prazni sprednji del. Zrak pride skozi spodnja vratiča, ki imajo skoro vedno odprtino, ki se da regulirati. Ako je nimajo, pustimo spodnja vratiča malo odprta. Kadar smo nehale nalagati in ne mislimo več kuriti ter pričenja žerjavica črneti, zapremo dobro peč, da ohranimo gorkoto še kolikor mogoče dolgo časa. — Paziti moramo, da je vedno vsa rešetka pokrita s kurivom; prazna mesta povzročajo veliko izgubo toplote. O krznu Neki angleški strokovnjak je Študiral upliv vremena na krzno ter je ugotovil, da je posebno megla krznu zelo škodljiva. Mokrota, ki se-vleže na kožuhovino, prilepi prah, ki je na njej. Na ta način nastane plast umazanije, ki jemlje kožuhovini njen naravni lesk, poleg tega pa tudi privabi molje. Iz istega vzroka je dobro, da kožuhovino, ki jo je namočil sneg ali dež, takoj ko pridemo domov, nalabko obrišemo, nato okrtačimo z mehko krtačo. M €>daL Nosijo se: Rokavi z balončkom, ki se boči nad ozko, precej visoko barvasto manšeto. Zadaj v hrbtu pritrjeni »pufi«, ki pa silhueto nikakor ne pokvarijo ali razširijo. Nasprotno! Plisčji, plisirane volane in skupine gub, ki so pritrjene z vezenino. Vezene ln lami rane bluze ter poldolge tu-niku s plisiranim krilom. Kožuhovinasti ovratniki, ki so tako napravljeni, da se dajo poljubno pripeti na plašč ali kostim ter sneti. Volane, pentlje in draperije na večernih oblekah. Gumbi v dvojnih črtah na jopah in plaščih. Dolge kravate iz krzna, ki napravijo ozke rame. Na oblekah brez rokavov male volane, pritrjene ob rami, ki nadomestujejo rokave. Ogrlice in šopki iz rezanega stekla v obliki malih cvetic in listkov. Čipke in til, tkani iz volne. Prekrižane naramnice so karakteristični znak za večerne družabne toalete. Pentlji na hrbtu posvečajo posebno pozornost. Včasih se celo naravnost všije v blago in vise doli sami konci. Vezenine se počasi spet prikazujejo in bodo gotovo še zavzele važno mesto v nakitu oblek in plaščev. Začasno oživljajo rob ob vratnem Prihranki v gospodinjstvu Ni gospodinjstva in je ni gospodinje, da bi ji bil odveč prihranek za silo in potrebo. Vsi imamo v tem že svoje izkušnje: bodisi, da je plača iz kateregakoli vzroka zakasnela, bodisi, da nam naši odjemalci niso mogli pravočasno plačati račun, bodisi, da nismo mogli dvigniti iz svojega imetka v hranilnici — ostali smo brez denarja. Za take prilike naj ima gospodinja vedno nekaj na strani, da ji ne bo treba tekati okrog in iskati dobrega človeka, ki bi ji posodil,' da ji ne bo treba jemati na upanje ali morda si odrekati najpotrebnejše. Težki so taki momenti za gospodinjo celo tedaj ko ima svoj denar in ne more do njega. Zato bi morala vsaka gospodinja imeti nekaj malega pri strani, kolikor sl pač more pri svojem gospodinjstvu prihraniti. Toda to, kar si prihrani, mara znati držati z vso energijo; za ta prihranek naj ne ve nikdo v družini, sicer bo kmalu imel kdo kako »nujno« potrebo in gospodinja ne bo imela miru, dokler ne bo njena rezerva posušena do zadnje pare. Ce bo pa znala dobro shraniti, bo brez dvoma enkrat prišel čas, ko bo imela priliko napraviti svojcem veliko uslugo s svojim prihrankom. Nima vsaka gospodinja možnosti, da si odtrga naenkrat vso svoto, ki si jo želi prihraniti. Tedaj je treba izrabiti vsako priliko, si odreči tu pa tam malenkost, bodisi v jedi, ali v obleki, morda kino-predstavo; večkrat treba prodati malenkost, ki nam ni več neobhodno potrebna, itd. V vsakem gospodinjstvu so lake prilike različne. Najlažje ima v tem oziru gospodinja na kmetih, ki lahko v to svrho goji n. pr. kako povrtnino, cvetice in slično. Delavska žena s tem, da kje kaj pomaga ali postreže in zaslužek shrani. Najtežje bo ženi malega uradnika, da si kaj prištedi; toda brez dvoma bo tudi ta našla način, da si kaj prišledi, ako le ima dobro voljo. __________________________________________ JVUOSLOVAN________________________Nedelja, 15. ».ven.br. «81. Fede: Spomenik prijateljstva Znani nemški pisatelj in publicist Heinrich Hauaer je priobčil v »Frankfurter Zeitung« feljton »Ford ni preteklost«. Ta sijajni stilist pripoveduje zgodbo o postanku muzeja-vasi Green-field-Village, katero je dal Ford zidati za svojo tovarno letal. Tako je hotel Ford uresničiti Bvoj mladostni sen in pokazati vnukom, kako so njihovi dedje živeli in delali. Pokupil je hiše in delavnice, v katerih je preživel svojo mladost, podrl in jih dal prenesti v Greenfield-Village, kjer jih je dal na novo sezidati. A ne samo hiše, tudi vso okolico, drevesa, peč, vodnjak, smetišča, kamenje in celo zemljo, na kateri je stala hiša. In ne samo kraje, kjer je preživel svojo mladost, ampak tudi druga zgodovinska poslopja, kot n. pr. hišo v kateri je živel Lincoln, ko je bil že mlad odvetnik. * Najzanimivejše v Greenfield-Village so hiše in priprave, ki govore o delu in življenju Tho-mas-a Alva Edison-a. Ford in Edison sta prijatelja. Prijateljstvo in spoštovanje Henryja Forda sta zgradili tu najveličastnejši spomenik, kar jih je bilo živečim postavljenih. In kot vse Fordove ideje, je tudi ta spomenik tu le v splošno korist. Vemo, da je začel Edison svojo življensko pot kot časopisni raznosač. Vemo tudi, da si je zgradil svoj prvi laboratorij v prtljažnem železniškem vozu. Vemo, da je pri njegovih prvih eksperimentih zajel prtljažni voz ogenj, da je nato brutalni železniški uslužbenec štirinajstletnega Edisona vrgel iz voza, ln to s tako krepko zaušnico, da je od tedaj Edison gluh na enem ušesu. Vemo, da je Edison nato delal kot telegrafist, znani so, nam njegovi uspehi ln njegov laboratorij v Menes-Parku v New Yorku, kjer je iznašel prvo žarnico. »Menlsparškega čudodelca« ga je nazvalo ljudstvo, ki je atrmelo v njegovo hišo, katero Je razsvetljevalo osemsto žarnic. * Leto 1929, petdeset let od one zgodovinske noči v kateri je zažarela prva žarnica, je dobil T. A. Edison Fordovo vabilo, naj ga poseti v Deabornu. Slutil je, da Je Ford nekaj pripravil, kako svečanost, počaščenje, a vedel ni kaj. Edison je dospel v Detroit z brzovlakom, ki je po prihodu krenil na stransko progo. Na tej je stal vlak iz leta 1850, prvi Pullman voz za staro trebušno lokomotivo. Edison je stisnil roko vozniku, znancu izza petdesetih let, katerega je pozval Ford iz njegovega doma, kjer je v miru preživljal svoja *tara leta, da še enkrat v življenju vozi stari voz, dvanajst milj iz Detroita v Deaborn. Zvežgajoč in ob zvon udarjajoč je dospel vlak na neznatno postajo na prostem polju. Postaja je bila zgrajena iz kamna in na pročelju je nosila napis »Smiths-Creec«. Edison je postaj, spoznal. Bila je postaja na kateri so ga pred več ko šestdesetimi leti obenem z ruševinami njegovega laboratorija vrgli iz gorečega prtljažnega voza. Tristo korakov od postaje je stalo veliko, dvonadstropno poslopje v lepem, košatem vrtu. Edison je hišo spoznal — bila je njegov laboratorij, hiša iz Menls-Parka, katero je dal Ford prenesti sem. Edison je mislil, da sanja. Obstal Je pri vrtnem vhodu in gledal preko ograje, brez dvoma, to Je bila njegova hiša. * Na vrtu je ležal kup razbitih steklenic in kemičnih retort — ln vse to je bilo v resnici njegovo. Pred hišo Je ležal velik, rjav poljski kamen. Da, ta kamen je njegov. Kolikokrat se je jezil nad tem kamnom, ko se je obenj spod-taknil. Edison si je ogledal drevesa. Da — ista so ta drevesa, le starejša in večja so postala. Premeril je njihovo oddaljenost od hiše — in stala so tako, kot so bila vedno. Edison je stopil po hreščečih lesenih stop-njicah v veliko dvorano. Bila je napolnjena z delovnimi mizami, regali polni kemikalij so bili naslonjen ob zidove. Na mizak so bili zgrajeni električni aparati, Goreli so plinski plameni. Dolgo je stal Edison na stopnjišču ob vhodu v dvorano. Njegove stare oči so premerile komad za komadom, in pozabljene slike spominov so oživele: da, tako je bilo vse to. Vsak model, vsak stroj. Tu je bila ura, katere kazalci so bili pritrjeni z vrvico, tako, kot jih pritrdil on. Simbol: v tem laboratoriju se časa ni odmerjalo. Tu je bila Se stara klopotača, s katero je budil svoje asistente. Ti so lahko spali ure in ure, medtem ko je Edison preizkušal kako svojo iznajdbo. Tu je stal stol, na katerem je navadno sedel in pred njim aparat, steklene cevke, cevi in steklene krogle: bila je apaiatura, s katero je pr»d petdesetimi leti prvič prižgal žarnico. * Mnogo starih mož je stalo v ozadju. Edison jih je spoznal. Bili so njegovi sodelavci, bili. so isti možje, ki so pred petdesetimi leti, v oni zgodovinski noči, delali z njim. Bili so že belolasi, a postavni in v njih očeh je bila ista napetost, kot v oni noči. Stari, z brazdami posejani prsti T. A. Edisona so tipali po steklenih ceveh. Asistenti so pomagali, pognali so diname. V ozadju je stal Ford z ženo, mladi Ford in nekaj gostov in v največji napetosti so videli so prisostvovali ponovitvi onega velikega eksperimenta, ki je prinesel svetu luč. Bila je to velika, redka ura. Edison se je obrnil k Fordu, svojemu vell-ken... prijatelju in rekel smeje: Henry, čudovito si to napravil. Nikdar bi si tega ne bi bil mislil in ti si napravil vse 99 in */io odstotka natančno, kot je bilo. Ford se je nasmehnil, pritisnil glavo k Edisonovem ušesu, da bi ga razumel: »In kaj je desetina, ki manjka«. »Henry to je drek. Drek, ki je ležal tu vedno tako visok. Ti si to naredil vse prelepo.« * Edisonov laboratorij v Menls-Park in Ford-Worthu so bili podrt'i, materijal pa uporabljen že za druga poslopja. Ko je Ford sklenil vse to znova zgraditi, je kupil cele stavbe in jih dal podreti, da je morda včasih dobil nazaj le par desk, ki so nekoč pripadale laboratoriju. Kamen na kamenu leži danes, kot je ležal nekdaj — po fotografijah in opisih točno postavljen. Tu stoji tudi prva Edisonova tovarna in v njej se pridno dela. Vse, vse kot nekoč. ♦ Ali je Grefield-Village le kaprica starega moža? Ne: Greenfield-Village je več kot slikarska galerija, več kot kaka dobrotvorna ustanova. Greenfield-Village je originalna ustvaritev velikega dela, ideja, ki kaže daleč v bodočnost. Žalostna usoda lepotice Vsaka ženska hoče biti lepa in vsaka — tako pravijo — si tudi domišljuje, da ni samo lepa, ampak da je najbolj lepa izmed vseh. Pravijo pa tudi, da mora lepota cvesti skrito, kajti če se lepota preveč kaže, prinaša več nesreče kot sreče. To dokazujejo žalostne usode raznih »kraljic lepotic«. V Londonu je živela neka Bobby Stosey. Bila je natakarica in moški svet je kar norel za njo. Njena lepota pa ni ostala neznana tudi gle-diliškim ravnateljem in enemu izmed njih se Je res posrečilo pregovoriti jo, da je začela nastopati v neki »reviji«. S svojo gledališko družbo je prepotovala celo Ameriko in velik del Evrope. Takim naporom pa ni bila trajno kos in da bi si okrepila živce pred vsako predstavo, je začela piti. Pijača pa jo je uničila do kraja in nekega jutra so jo našli v njenem razkošnem stanovanju — mrtvo 1 Vsled Bvoje lepote je slovela tudi mlada pevka Peggy Davies. Ta se je že prav v mladih letih poročila z bogatim ameriškim milijonarjem. Naselila se je na francoski rivijeri, kjer je mož kupil krasno vilo. Zena je imela vse, kar si je poželela: vilo, avto, drago kožuhovino, nakit in oblek, kolikor jih je šlo v omaro; imela je vse, samo sreče ne. Njeno srce je bilo prazno in nekega dne se je vsedla v avtomobil in se odpeljala naravnost v morje... Pri njej so pa so našli pismo na njenega moža, kjer je bilo zapisano: »Jaz ne morein več živeti, konec je!« Pariška lepotica pa, ki so jo bili 1. 1928 izvo- lili za »kraljico lepote«, je bila obsojena na 20 let prisilnega dela, ker je ubila svojega ljubimca... Izropana kolonijalna razstava Kolonijalna razstava, ki jo je priredila francoska vlada letos v Parizu, spada med najbol uspele prireditve te vrste. $e sedaj, tik pred njenim zaključkom, prihaja mnogo ljudi v Pariz, da si jo ogledajo, todi ti kasni obiskovalci so vsi razočarani, ko vidijo po nekod le še same gole stene. Od vseh razstavljenih predmetov jih namreč ni več mnogo ua svojem mestu, ker so ljudje iz rastave vse odnesli, kar ni bilo prikovano in pribito. Najbolj so oropali krasno angorsko svetišče, ki je bilo okrašeno s silno lepimi malimi kipi — danes ni nobenega kipa več nikjer I V indokitajskem paviljonu je bila med drugim razstavljena vreča popra, a od dveh centov popra tudi zrna ni več videti. Odnesli so pa tudi milo, cigarete in razne obrtne izdelke, zlasti ročna dela. Tudi afrikanske sandale, kakor jih izdelujejo in nosijo zamorci, so vse pokradli. Francoska vlada je dala dela francoskih znamenitih pisateljev prevesti tudi v anamitski jezik. Danes tudi te zbirke na razstavi ni več... 27.000 različnih bankovcev Angleški nabiralec starin Catling ima zbirko bankovcev, kakoršne ni nikjer več na svetu. Med bankovci je tudi precej takih, ki nimajo več pasa. Vseh bankovcev je nekaj nad 27.000 v zbirki. Najstarejši bankovec je iz Kitajskega, ki je bil v veljavi približno pred 600 leti. Prvi angleški bankovci so iz leta 1713. in se glase na 100 funtov. V zbirki so tudi stari ameriški bankovci za 5 funtov, na njih pa je naslikan angleški naseljenec. Na nekem bankovcu iz dobe francoske revolucije pa je tiskano prvič: »Postava kaznuje ponarejevalce s smrtjo;« Lavalov dvojnik Mnogo znanih oseb ima e voj e dvojnike, iz česar se rode dostikrat prav zapleteni položaji. Tudi francoski ministrski predsednik ima svo-,ega dvojnika in eicer živi ta dvojnik v New-yorku. Kakor je znano, je bil pa Laval nedavno v Newyorku in to ugodno priliko je izkoristil Lavalov dvojnik za svojo zabavo. Mož si je kupil lepo obleko, trd klobuk in belo ovratnico in tako preoblečen je zlezel v neki skrivni bar, kamor navadno zahajajo bogati tujoi na pijačo. Ker pa so Lavalovo sliko objavljali vsi amerikanskt časopisi več dni zaporedoma, so gostje v baru takoj imeli Lavalovega d vojnika za La vala 6aunega in njemu na čast je takoj začel teči šampanjec. Razvilo se je kmalu prav živahno življenje in »Lavak je govoril posebno lepo o — odprava probihicije! Policija pa je kmalu zvedela, kaj se v baru godi in je dala bar opazovati. Spretna polioij-«ki agenti so kmalu ugotovili, za kaj gre, ia podjetni Lavalov dvojnik bo moral plačati občutno kacsen za svojo šalo. Novi bolgarski poslanik v Berlinu dr. Pomenof s svojo soprogo Cerkev sv. Petra v Rimu ogrožena V Rimu že dolgo govore, da je najimenitnejša in najbolj veličastna stavba na svetu, namreč cerkev sv. Petra v Rim«, resno ogrožena. Najbolj je baje ogrožena ogromna kupola, pa tudi nekateri drugi deli stavbe. Te vesti so se izkazale sicer že precej pretirane, nekaij pa mora biti le resničnega, sicer ne bi bili velik del zidovja podprdi. To mogočno stavbo, ca katero je napravil načrte veliki umetnik Michelangelo, so zidali celih 120 let. Temeljni kamen so položili 18. aprila leta 1506. in 6icer tam, kjer je prej stala prva cerkev sv. Petra, ki jo je bil dal sezidati cesar Konstantin Veliki. Ta cerkev je stala na svo-, ©m mestu celih 1200 let, počasi pa je začela razpadati. Zato se je odločil papež Nikolaj V, da bo sezidal na istem mestu novo baziliko. Ziidali so pa novo stavbo najznamenatejši mojstri svoje dobe: Bramante, Rafael, Sangallo in Michelangelo. Načrte za kupolo je izdelal Michelangelo, ki je vodil dela celih 14 let. Kupolo pa so dogradili šele 24 let po mojstrovi emrti. Načrte pa so po njegovi smili nekoliko izpre-menilii in pri tem so se baje nekaj zmotili v računih in zato pri kupoli nekaj ni v redu. Privezan vlak V zgodovini železnic se menda še ni nikdar dogodilo, da bi bili privezali vlak, in to celo brzovlak, za drevo. V torek zvečer pa se je to dogodilo na kolodvoru v Charlottenburgu pri Berlinu. Neznani ljudje so namreč stopnjioo za vstopanje v zadnjem vozu brzovlaka z debelo , ekleno vrvjo privezati na bližnje drevo. Zakaj so to naredili, se ne ve; mogoče so mislili, da brzovlak ne bo mogel e postaje. Pa so se zmotali, če so na to računali; lokomotiva je b-ila namreč močnejša kakor drevo. Stroj je drevo izruval in ga vlekel precej daleč za seboj, dokler niso vlaka ustavili in drevo odrezali. Les, ki ne gori Les rabimo že od pamtiveka za kurjavo. Zato nam je kar težko razumljivo, da bi se dal les tako pripraviti, da ne bi gorel. Danes pa imamo tudi že negorljiv les, kar je zasluga moderne kemije. Dandanes les lahko silno segrevamo pa se ne bo vnel. Les so poskušali napraviti negorljiv že stari Rimljani. Ti so namakali les v neko slano tekočino in ta tehnika se je obdržala v različnih oblikah do današnjega dne; posebnih uspehov pa ni rodila, ker se ni dalo lesa nacediti z eno ali drugo tekočino dovolj globoko. V lesu je namreč precej smole m masti, ki brani tekočini prodreti dovolj globoko v les. Nemška industrija lesa pa je našla snov, ki omogoča raznim tekočinam prav globoko prodiranje v les. Tej snovi so dali ime »aktivator«. če primešamo to snov že znanim solnim raztopinam, je les lahko že nacejen na površju s karbolinejem, pa tekočina vseeno prodre globoko v les. Les, ki je pripravljen s to tekočin^, .e gori s plamenom, če pride tak les v vročinu, ,e tvorijo v njem plini, ki zamore vsako gorenje. Na površini se les pač nekoliko osmodi, ne zgori pa ne. Poskusi so dokazali, da lahko leseno hišo po-llješ z bencinom in jo vžgeš pa bo zgorel samo bencin, les pa ostane. Z »aktivatorjem« pripravljen les pa ima še drugo dobro lastnost, da namreč ne gnije in tudi razne živalice se ne morejo držati v njem. S to iznajdbo so se odprle za les nove možnosti uporabe, posebno v stavbarstvu, ker se sedaj ne bo treba več bati ognja v lesenih hišah, ki bodo še bolj varne pred požari kakor stavbe iz kamena ali iz betona. Otroški smeh. Brivec: »No, Tonček* kako te naj ostrižem?« Tonček: »Tako, kot papanal Z \eliko plešo na glavi!« Japonska ustanova za vseučilišče t Lipskem Na tipskem vseučilišču bodo ustanovili poseben japonski oddelek. Denar za to ustanovo so nabrali Japonoi, kii so študirala v Lipskem. Svečana pojedina na čast novemu županu v Londonu Na sredi, pred predsedniškim stolom, vidimo novega londonskega župana Marica Jemks-a. Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 26681/1 3172 Izpremembe v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Lukman Branko, zdravnik splošne bolnice v Mariboru, in dr. Rutar Avguštin, zdravnik-volonter ženske bolnice v Ljubljani, sta se vpisala v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. novembra 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev A 148/30—25. 3134—3—3 Oklic dedičem neznanega bivališča. Grgat Pavel, seljak v Podvrhu 40, je dne 25. novembra 1922 umrl. Poslednja volja se ni našla. Njegov sin Grgat Franjo in hči Grgat Magda, baje omožena Deščak, prvi baje nekje v Slavoniji, druga baje v Pensilvaniji v Ameriki, katerih bivališče sodišču ni mano, se pozivata, da se v teku enega leta od dane« naprej zglasita pri tem •odiŠču. Po preteku tega roka se bo zapuščina obravnavala z ostalimi dediči in z gospo Kaktič Anastazijo iz Podvrha 89, ki se je postavila za skrbnico za odsotne. Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 28. septembra 1931. Nc 488/31—1. 8163 Sklep. Vnsled predloga Jelarja Alojzija, posestnika v Zadragi št. 4, se dovoljuje uvedba amortizacijskega postopanja terjatev, vknji-ženih na zemljiščih v vi. štev. 241 in 243 k. o. Duplje, in sicer: 1. pri vložku št. 241 in 243 k. o. Duplje Tekavca Franca iz notarske izročilne pogodbe z dne 14. novembra 1887, št. 1403 in 1404, in prisojilne listine z dne 23. marca 1894, št. 481, v znesku 140 II; in 2. pri vložku št. 243 k. o. Duplje: a) Terana Jakoba iz dolžnega pisma z dne 23. februarja 1847 v znesku 300 II; b) Jellerja Matevža iz izročilne pogodbe z dne 18. maja 1857 v znesku 200 fl s etro-Ski hrane, stanovanje in obleke; c) Kuharja Petra iz kupne pogodbe z dne 10. aprila 1860 v znesku 600 11; č) Jellerja Antona v znesku 100 fl in njegovih s to terjatvijo zvezanih stavbnih Eravic glede njive in travnika, pare. št. 64 l 565, in istih pravic Praprotnika Jakoba lz Retenj iz kupnih pogodb z dne 17. maja 1860 in 15. junija 1862; d) Kališnika Andreja iz kupne pogodbe z dne 13. junija 1857 in dodatka z dne 17. oktobra 1863 v znesku 645 fl. 75 in s to terjatvijo zvezanih kupnih pravic glede parcel št. 4, 5 in 6, in e) nedl. Hkauta Franca in Marjete iz dolžnega pisma z dne 12. junija 1869 v znesku po 20 fl. Vsi oni, ki imajo glede teh hipotekarnih terjatev kakšne zahtevke, se pozivajo, da jth najkesneje do 17. o k t o b r a 1 9 3 2, prijavijo temu sodišču, ker bi se sicer na ponovni j Medlog dovolila amortizacija vknjižbe navedenih zastavnih pravic in njih izbris. Okrajno sodišče v Tržiču, dne 17. oktobra 1931. E IV 966/31. 3160 Dražbeni oklic. Dne 11. decembra 1931 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljška knjiga k. o. Sv. Magdalena vi, štev. 567. Cenilna vrednost: 165.404-60 Din; najmanjši ponudek: 82.702-30 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ne^ premičnine v škodo zdražitelja, ki je rav. nal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 24. oktobra 1931. ❖ E IX 2998/31-9. 3165 Dražbeni oklic. Dne 2 8. decembr: 1931 dopoldne oh desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. k. o. Flekušek, vi. št. 59; 2. k. o. Flekušek, vi. št. 60; 3. k. o. Zg. Jakobski dol, vi. št. 90. Cenilna vrednost vseh vložkov: 35.065‘25 Din; vrednost pritiklin: 4369-75 Din; najmanjši ponudek: 23.367'84 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 24. oktobra 1931. E V 2913/31—8. 3171 Dražbeni oklic. Dne 3 0. decembra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin:'zemljiška knjiga Šmartno pod Šmarno goro, vi. št. 105. Cenilna vrednost: Din 12.679; najmanjši ponudek: Din 8453-—. Pritikline ni. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 6. novembra 1931. * E V 1778/31—1 Ji. 3170 Dražbeni oklic. Dne 3 0. decembra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Dravlje, vi. št. 507. Cenilna vrednost: Din 64.720; najmanjši ponudek: Din 43.150. Pritikline ni. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na drafr-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 6. novembra 1931. •j. P 57/31—3. 3166 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Kranjski gori z dne 21. septembra 1931, opravilna štev. L 4/31—4, je bil Lešnik Jožef, mizarski mojster, prej stanujoč v Kranjski gori štev. 128, zaradi umobolnosli popolnotna preklican. . > • • < ' Za pomočnico je bila postavljena Lešnik Neža, žena mizarskega mojstra v Kranjski gori št. 128. Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd, I., dne 2. novembra 1931; Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne li r at e 1214. Sedež: Lancovo St. 17. Dan vpisa: 5.. oktobra 1931, Besedilo: Zupanc. Obratni predmet: lesna industrija in trgovina. Imetnik: Inž: Zupanc Jernej, Lancovo štev. ,17. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. oktobra 1931. Firm 849/3.1 - A' VII 72/1. * 1215. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 29. septembra 1931. Besedilo: J. Pretnar, parna pekarna in slaščičarna, družba z o. z. Izvrževanje pekarske in slaščičarske obrti in prodaja pekarskih in slaščičarskih izdelkov. Družbena pogodba z dne 17. septembra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas Višina osnovne glavnice: 5000 Din. Na to . vplačani zneski v gotovini: 5000 dinarjev. Poslovodje: Pretnar Joško, pekovski mojster, in Pretnar Slavko, pekovski pošlo vodja, oba v Ljubljani, Tržaška cesta št. 24. Zastopstvo je kolektivno po olbeb poslovodjih. Besedilo firme podpisujeta skupno oba poslovodji na ta način, da pod natisnjeno ali od kogarkoli pisano ali 8 pečatom od tisnjeno besedilo pristavljata lastnoročno svoja podpisa. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. septembra 1931. Firm 852/31 — Rg C V 14/1. * * 1216. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 29. septembra 1931. Besedilo firme: Marn Josip, družba * o. z. Obratni predmet podjeta je izvrševanje pleskarske, ličarske, sobo- in črkoslikar-ske obrti, nakupovanje za to potrebnih surovin in orodja. Družbena pogodba z dne 19. septembra 19:' i. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 5000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 2500 dinarjev v gotovini, 2500 dinarjev v aportu. Poslovodja: Marn Josip, pleskarski in ličarski mojster v Ljubljani, Hradeckega vas št. 84. Družbo zastopa in njeno tvrdko podpisuje, ako ima družba samo enega poslovodjo, le-ta samostojno, ako pa ima družba dva ali več poslovodij, zastopata družbo in podpisujeta kolektivno dva poslovodji njeno tvrdko, katere besedilo je lahko pisano, tiskano ali s pečatom odtisnjeno, tako, da pod besedilo tvrdke pristavi poslovodja svoj lastnoročni znak, odnosno ako ima družba dva ali več poslovodij, pristavita po dva poslovodja kolektivno svoja podpisa. Postavljeni prokurist podpisuje kolektivno z enim poslovodjem na isti način, vendar z označbo prokure pp. Družbena pogodba ima sledeča določile. glede stvarnih vlog (aportov): Stvarna vloga družabnika Marn Josipa obstoji iz enega stroja za mlenje barve in enega stroja za brizganje slikarije v vrednosti 2500 Din. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. septembra 1931. (Firm. 863 — Rg C V 15/1.) Vpisale so se Izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 1217. Sedež: Boh. Bistrica. Dan vpisa: 5. oktobra 1931. Besedilo: »Triglav-auto«, družba z o. *. Z notarskim aktom z dne 23. septembra 1931 se je izpremenil odstavek »četrtič« družabne pogodbe. Osnovna glavnica družbe se je zvišala od 60.000 Din na 200.000 Din. Povišana osnovna glavnica je popolnoma vplačana. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. oktobra 1931. Firm 891 — Rg C IV 279/2. * 1218. Sedež: Ježica pri Ljubljani. Dan vpisa: 22. septembra 1931. Besedilo: Produkta, tovarna za kis, družba z o. z. Z notarskim zapisom od 31. avgusta 1931 izpremenila se je točka 8. družabne pogodbe. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. septembra 1931. Firm 833 — Rg C III 61/7. # 1219. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. avgusta 1931. Besedilo: Akcijska družba za kemično industrijo na Dunaju, podružnica v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Curt Krainer. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. avgusta 1931. Firm 786/ — Družb II 100/94. •g* . 1220. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27, avgusta 1931. . Besedilo: Cvetličarna Nica, družba i o. z. Izbriše se poslovodkinja Hvala Fani. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. avgusta 1931. Firm 456/ — Rg C IV 17/8. ' , < r . 1221. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 17. oktobra 1931. Besedilo: Hranilnica Dravske banovine v Ljubljani. Izbriše se Hauffen Josipu podeljena prokura. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. oktobra 1931. ' Firm 929 — Rg A IV 143/12. 1222. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 7. novembra 1981. Besedilo: Lesna industrija »Vintgar«, družba z o. 'i. Prokura za celokupno podjetje je podeljena Detela Mali, uradnici družbe v Pod-hornu 39, (Vintgar). Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. novembra 1931. Firm 956/— Rg C I 60/33. * 1228. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. oktobra 1931. Besedilo: »Nova Jugonietalija«, družba • o. z. ui izdelovanje pločevinastih in ko-vinastih izdelkov v likvidaciji. Izbriše se likvidator Vrhunec Valentin. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. oktobra 1931. Firm 916 — Kg C III 140/8. $ 1224. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. oktobra 1931. Besedilo: »Radioval« zaloga radioapatov, družba z o. z. Glasom odstopne pogodbe in pogodbe o izpremembi družbene pogodbe z dne 3. aprila 1928, opr. št. 13.619, se je izpremenila točka »Petič« družbene pogodbe z dne 3. aprila 1928, opr. št. 13.619. Izbriše se poslovodkinja Hribernik Luiza, soproga trgovca in posestnika v Ljubljani, Poljska cesta št. 15. Družbo zastopa edini poslovodja Štrukelj Josip, trgovec v Ljubljani, Groharjeva cesta št. 29, sam in podpisuje firmo družbe istotako sam na ta način, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke pristavi lastnoročno svoj podpis. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. oktobra 1931. Firm 898 - Rg C III 216/3. $ 1225. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 3. oktobra 1931. Besedilo: H. Weber & Co., družba z o. z. Izbriše se poslovodkinja Hani Weber. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. oktobra 1931. Firm 890 - Rg C III 158/7. 1226. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 2. novembra 1931. Besedilo: Zadružna banka v Ljubljani. Izbriše se ravnatelj s prokuro Vilhar Franjo. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. oktobra 1931. Firm 901 — B I 165/11. •J; 1227. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 29. septembra 1931. Besedilo: Zadružna Založba v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Udovič Josip in Vuk Ivan, vpišeta pa nova člana načelstva: Pretnar Fran, višji knjigovodja Mestne hranilnice v Ljubljani, in Kobler France, ravnatelj Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. septembra 1931. Firm 845 — Zadr. VII 266/14. * 1228. Sedež: Preserje pri Ljubljani. Dan vpisa: 22. septembra 1931. Besedilo: Pristavec & Golja, lesna industrija, družba z o. z. Glasom notarske odstopne pogodbe in pogodbe o izpremembi družbene pogodbe z dne 26. septembra 1‘j30, opr. št. 17.127, dne 12. septembra 1931, opr. št. 18.078, se je izpremenila osnovna družbena pogodba te družbe v točki »Prvič«, dodala pa isti točka »Enajstič«. Firma družbe se odslej glasi: »Pristavec & Co. lesna industrija, družba z o. i. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. sepiembra 1931. Firm 840 - Rg C IV 215/3. 1229. Sedež: Rakek. Dan vpisa: 26. septembra 1931. Besedilo: »Export«, komanditna družba za mednarodne transporte, lastnik A Suša. Sedež tvrdke odslej: Ljubljana. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. septembra 1931. Firm 865 — Rg A VI 103/4. * 1230. Sedež: Škofja Loka. Besedilo: Tovarna klobukov šešir, d. d. ▼ Škofji Loki. Zaznamuje se na občnem zboru dne 10. septembra 1931 sklenjeno znižanje delniške glavnice od 2,500,000 na 500.000 Din. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. oktobra 1931. Firm 868 - Rg B II 1/11. * 1231. Sedež: Tržič. Dan vpisa: 5. oktobra 1931. Besedilo: Združene tovarne za čevlje Ma!ly & Dcmberger. Samostojno zastopstvo in podpisovanje za tvrdko pristoji odslej tudi družabniku Gismann Erichu. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. oktobra 1931. Firm 892 — Rg A I 39/13. Izbrisale so se nastopne firm e: 1232. Sedež: Bled. Dan izbrisa: 27. avgusta 1931. Besedilo: »Jugominol«, družba i o. i. Izbrisala se je vsled prenosa sedeža \ Maribor. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 26. avgusta 1931. Firm 780 - Rg C IV 256/3 1233. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 26. septembra 1931. Besedilo: Engl Adolfa sin, podružnica v Ljubljani. Izbrisala se je vsled opusta obrata. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. septembra 1931. Firm 854 — Rg A VII 36/4 * 1234. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 22. septembra 1931. Besedilo: Košak et Komp. Izbrisala se je vsled razdružbe in medsebojnega sporazuma. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. septembra 1931. Firm 846 — Rg A VII 46/2. Vpis! v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 1235. Sedež: Kozarje. Dan vpisa: 12. oktobra 1931. Besedilo: Živinorejska zadruga za okoliš občine Dobrova, tregistrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je: povzdigniti kmetsko gospodarstvo. Zadruga hoče v dosego tega namena: a) gojiti pri članih pravilno govedorejo, prašičerejo, rejo male živine in perutninarstvo; b) preskrbeti dobre plemene živali vseh vrst in dati pravilen poduk za dobro rejo in napredek; c) dobavljati krmila, gnojila in vse kmetijske potrebščine; č) vnovčevati živino, živinske in druge kmetijske pridelke in izdelke, tudi jajca in perutnino; d) skrbeti za potrebni pouk in napredek gospodarstva. Zadružna pogodba z dne 27. avgusta 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih petkratnim zneskom. Oznanila se prijavljajo na razglasni deski zadruge. Načelstvo obstoji iz načelnika, tajnika in enega odbornika. Člani načelstva so: Vrhovec Stanislav, posestnik, Vrhovče štev. 1; Vrhovec Anton, posestnice sin, Kozarje štev. 37, in Dolinar Anton, posestnik, Kozarje št. 29. Zadrugo zastopata na zunaj in podpisujeta v njenem imenu dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. oktobra 1931. Firm 896 — Zadr X 168/1. 1236. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. septembra. Besedilo: Učiteljska samopomoč v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zav. Obrat in predmet: Zadruga ima namen, po smrti članov dati zakonitim dedičem podporo, da se obvarujejo pred najbližjo stisko in bedo. Zadružna pogodba z dne 17. septembra 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po objavljenju v zadružni pisarni in z enkratno objavo v >Učiteljskem tovarišu«. Načelstvo obstoji iz načelnika, pod načelnika in treh odbornikov. Člani načelstva so: 1. Kocijančič Ivan, učitelj v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13, načelnik; 2. SiČ Albert, profesor v pokoju v Ljubljani, Gradaška ulica 18, načelnikov namestnik; 3. Gangl Engelbert, višji šol. nadzornik v pok. v Ljubljani, Bleiweisova cesta 20, odbornik; 4. Režek Juraj, učitelj v pok. v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, odbornik; 5. Dimnik Ivan, upravitelj pomožne šole v Ljubljani, Komenskega ul. 14, odbornik. Pravioo zastopati zadrugo ima načelstvo, ki podpisuje za njo na ta način, da se podpišeta pod njeno tvrdko po dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. septembra 1931. Firm 847/31 — Zadr. X 161/1. $ 1237. Sedež: Moravče. Dan vpisa: 22. septembra 1931. Besedilo: Mlekarska zadruga r Moravčah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarstvo in nravno po-vzdigo svojih članov, zato: 1. sprejema od svojih članov mleko in ga predeluje v sir, maslo in druge mlečne izdelke; 2. vnovčuje mleko in mlečne izdelke svojih članov; 3. nabavlja in vzdržuje v dosego svojih namenov potrebne stavbe, orodje in druge naprave; 4. prireja za svoje člane strokovna predavanja o umni živinoreji, mlekarstvu in zadružništvu. Zadružna pogodba z dne 27. avgusta 1931. ' Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih trikratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z razglasi pred cerkvijo v Moravčah, Pečah in Vrhpolju ter z oglasi na uradni deski. Načelstvo obstoji iz načelnika, podnačelnika in treh odbornikov. Člani načelstva so: Lovrač Ivan, posestnik v Moravčah št. 30, načelnik; Orehek Franc, posestnik na Češnjici št. 10, pod-načelnik; Šlibar Josip, posestnik v Moravčah št. 69; Kos Ivan, posestnik v Rudniku št. 7; Tomc Ignac, posestnik v Moravčah št. 20. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno firmo podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. septembra 1931. (Firm. 832/31 — Zadr. X 158/1.) * 1238. Sedež: Paliovče, občina Leše. Dan vpisa: 28. avgusta 1931. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Palovčah, obč. Leše, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931. ekspropri-irani pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 19. junija 1931, to je, preskrbovati svoje člane s potrebno paš-njo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploli; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo. z vodo za namakanje, s hle- vi itd.; 4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in ii-korišačti vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva. Zadružna pogodba z dne 16. avgusta 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih petkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po enkratnem oklicu pred cerkvijo. Načelstvo obstoji iz načelnika, podnačelnika in še treh odbornik. Člani načelstva so: Langus Jakob, posestnik v Peračici št. 7, načelnik; Dolžan Janez, posestnik v Palovčah št. 3, načelnikov namestnik; Jerala Jožef, posestnik v Mlaki št. 3; Mlakar Valentin, posestnik v Peračici štev. 2; Papler Janez, posestnik v Palovčah št. 14. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. avgusta 1931. Firm 777/31 — Zadr X 154/1. * 1239. Sedež: Vrhnika. Dan vpisa: 28. avgusta 1931. Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga na Vrhniki, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Namen zadruge je, pospeševati gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domače Ln vpeljati montafon-ske pasme z ozirom na določen rejski cilj in zboljšati prodajne razmere glede živine. Kot rejski cilj postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji hasno-vitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego. V dosego tega namena zadruga: 1. preskrbuje dobre plemenjake monta-fonske pasme, ki je v njenem okolišu določena, oziroma daje podpore za njih nakup ali vzdrževanje; 2. skrbi, da rodovna komisija redno odreja izbrane plemenjake za oploditev poedinili ženskih plemenskih živali zadružnikov; 3. skrbi, da rodovna komisija redno vsako leto klasificira celokupni zarod zadružne živine z ocenami o njeni plemenski vrednosti in s pripombami o njenih dobrih in nepovoljnih lastnostih; 4. vodi rodovno (matično) knjigo; 5. označuje živino z vidnimi znaki; 6. skrbi za umno vzrejo telet, ki izvirajo od živali, vpisanih v rodovno knjigo; 7. varuje živino kužnih bolezni in v ta namen kar najstrožje uporablja predpise o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni; skrbi, da se živina cepi zoper nalezljive bolezni in oskrbuje zdravljenje po diplomiranih živinozdravnikih; 8. skrbi za umno travništvo, za skupne pašnike za plemensko živino ih po možno- sti za zavarovanje živine, kar se uredi s posebnim pravilnikom; 9. dobavlja članom potrebščine za plemensko živino, toda le proti takojšnjemu plačilu; 10. posreduje pri prodaji in nakupu plemenske živali s tem, da objavlja od časa do časa podatke iz rodovne knjige in vodi seznam živali, ki so na prodaj; dalje posreduje pri prodaji živine, žive ali zaklane; 11. širi pouk o umni živinoreji s poseb-nii i ozirom na dobro pokolenje in vzrejo živine; 12. se udeležuje živinorejskih razstav in prireja krajevne oglede onih plemenskih živali, ki so vpisane v rodovno knjigo. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih dvakratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z razglasi na ob-javni deski zadruge. Načelstvo obstoji iz načelnika, načelnikovega namestnika, tajnika, blagajnika in gospodarja. Člani načelstva so: Furlan Franc, posestnik, Verd št. 23, načelnik; Šušteršič Jože, posestnik na Vrhniki št. 350, načelnikov namestnik; Umek Jožef, posestnik na Stari Vrhniki št. 31, tajnik; Umek Anton, posestnika sin v Blatni Brezovici št. 2, blagajnik; Bradeško Franc, posestnik v Vel. Ligojni št. 15, gospodar. Zadrugo zastopata na zunaj in podpisujeta v njenem imenu po dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. avgusta 1931. (Firm. 785/31 — Zadr. X 151/1.) * 1240. Sedež: Zagorje ob Savi. Besedilo: Steklobrusilnica v Zagorju ob Savi, registrovana zadruga z omejeno zav. Zadruga ima namen: a) da nabavlja svojim članom razno steklo v svrho predelave in izpopolnitve; b) da steklene izdelke svojih članov prodaja nečlanom; _ c) da snuje naprave, potrebne za razširitev in povečanje obrata ter skuša ustanoviti lastno steklarno. Zadružna pogodba z dne 1. septembra 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa njih devetkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po oznanilu na zadružni deski v zadružnem prostoru. Načelstvo obstoji iz načelnika in dveh odbornikov. Člani načelstva so: Ameršek Franc, zadružni obratovodja v Zagorju ob Savi, načelnik; Mihelčič Rihard, trgovec, Toplice pri Zagorju; Gerard Alojzij, steklobrusec, Zagorje ob Savi. Pravico zastopati zadrugo ima: Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. septembra 1931. Firm 848 — Zadr X 165/1. Vpisale so se izpremembe In dodatki pri nastopnih zadrugah: 1241. Sedež: Bohinjska Bela. Dan vpisa: 29. septembra 1931. Besedilo: Živinorejska zadruga na Bohinjski Beli, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na izrednem občnem zboru dne 20. septembra 1931 dodala se je § 3. zadružnih pravil še točka 7), ki se glasi: »prodajati klavno živino svojih članov, oziroma jo klati v lastnem obratu ter ime® v ta namen lastno klavnioo in mesnico.« Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. septembra 1931. Firm 862 — Zadr. VI 43/35. * 1242. Sedež: Dev. Marija v Polju. Dan vpisa: 31. julija 1931. Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Dev. Mar. v Polju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Dovč Ivan, vpiše pa član načelstva Kukoviča Jakob, posestnik v Dev. Mar. v Polju št. 57. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 25. julija 1931. Firm 694 — Zadr. III 106/46. * 1213. Sedež: Dolnja Lendava. Dan vpisa: 15. oktobra. Besedilo: Dolnje-Lendavska hranilnica za mestno okolico d. d. Po sklepu občnega zbora delničarjev z dne 27. julija 1931 je družba stopila v likvidacijo. Likvidacijska firma: Dolnje-Lendavska hranilnica za mestno okolico, d. d. v likvidaciji. Likvidatorji: Schwarz Moric, trgovec v Delnji Lendavi, Arnstein Beno, trgovec v Dolnji Lendavi, in dr. Briinner Josip, zdravnik v Dolnji Lendavi. Pravico likvidacijsko družbo zastopati in i*;eno firmo podpisovati imajo likvidatorji vsak posebej. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 15. oktobra 1931. Firm 900/31 — Reg B II 7/3. * 1244. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. oktobra 1931. Besedilo: »Jugrad«, jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga v Ljubljani, rc-gistrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Budna Hum-bert, vpiše pa član načelstva Ambrožič Lojze, trgovec in posestnik v Gaberju št. 33, p. Dobrova. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. oktobra 1931. Firm 923 — Zadr. IX 226/3. < » * 1245. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. septembra 1931. Besedilo: Poljedelska zakupna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora z dne 11. septembra 1931 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Majcen Franc, upravni svetnik Zadružne banke v Ljubljani. Likvidacijska firma: Poljedelska zakupna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani v likvidaciji. Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo. Izbrišejo se člani načelstva Kristan Boris, Snurkar Anton in Vilhar Franjo in kura-tor Vilhar Franjo. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. septembra 1931. Firm 838 — Zadr VIII 283/13. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 1622/41 3153a 2—2 Razglas. O prvi pismeni ponudbeni licitaciji za instalacijska dela v hiralnici v Ptuju po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V No. 2261/6 z dne 27. oktobra 1931. razpisuje sresko načelstvo Maribor levi breg na podlagi čl. 86—98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910., ter njegovih izprememb odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev instalacijskih del v hiralnici v Ptuju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku na dan 5. decembra 1931. ob 11. uri dopoldne v prostorih tehničnega razdelka v sobi št. 51/11 pri sreskem načelstvu Maribor levi breg. Pojasnila in ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 47. Vse natančnejše podatke glej »Službene objavec Jugoslovana z dne 12. novembra 1931, št. 266. Sresko načelstvo Maribor levi breg, dne 9. novembra 1931. tfe 3158 Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje 8. novembra 1931. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . . 2.288,394.770-81 (-37,594.847-09) Devize, ki niso v podlogi . . 92,616.698"G8 (-f 5,181.259*16) Kovani novec v niklu .... 34,743.804-46 fr 47G.806'58) Demonetizirano srebro . . . 33,907.917-65 Posojila . . . 2.096,568.690-99 (-f 8,802.431-98) Vrednostni papirji .... 27,420.000"— Prejšnji predujmi državi . 1.824,528.768-31 (— 1.580*—) Začasni predujmi gl. dri. blagajni . . 500,000.000*— Vrednosti re-zervn. fonda 96,129.871-78 (-j- 180’—) Vrednosti ostalih fondov . 4,180.817-73 Nepremičnine . 145.533.239-95 (4- 1,261.766-10) Razna aktiva . 49,857.131-83 (-{- 2,312.762.61) 7.193,381.702-09 Pasiva. Kapital .... 180,000.000-— Rezervni fond . 99.766.430-68 (4- 166.200-—) Ostali fondi. . 4,302.868-13 (+ 38.529-) Novčanice v obtoku .... 6.301,315.745-— (- 341.915*-) Obveze na pokaz 849,787.683-69 (— 20,791.566-69) Obveze z rokom 649,284.382 14 (-f- 310.951*—) Razna pasiva . 108,934.892-14 (-j- 1,057.071*01) 7.193 381.702-09 Obtok in obveze 6.151,103.128*69 Celotno kritje .... 37*20°/,, Kritje v zlatu .... 28*55°/, Obrestna mera: po eskomptu , , , 7% % po lotnbardu • 9% kupim lov poklic za gospe In gospode z vpeljavo strojnega pletilstva na domu. 4? Zagotovljen mesečni zaslužek približno 1500 Din ker odvzamemo izdelane pletenine, plačamo pletilne mezde In dobavljamo prejo v obdelovanje. — Pišite še danes naj Vam pošljemo brezplačne prospekte na Jugoslovensko Rudolf M o s s c d. d. Zagreb 29, Jelačičev trg 5. 2390 Kovinska Industrija JAKŠA & Co. Ljubljana VII lideluj« rtnčlce, kljukic« In Eodkvice za četlje, vlosnlce, ovlnnstc gumbe, rinčlce za nahrbtnike, naramnice, bičev nlke, okovlce za trakove, plombe ln krampone za gravuro firm«, spojite, sponke, ploščice, zaklopke za regl-stratorje ln mape 1.1. d. Kar Jo važno tovarna lzdclu e Škatle za zaklopnlc«, ln pomične, signature, lekture, kuverte za recepte, vrečice Iz papirja, kartone za zalogo, bonboniere, konfeti, karto-naino embalažo za Industrije, lekarne, drogerije, parfumerije Itd. Na zalogi razne map« Dobava Točna. Telefon 31-42 1841 Prva speoljalna nehanična delavnica ta popravila šivalnih strojev, specljalnlh itrojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih itrojev. — Postrežba ločna, cene nizke, delo {arantirano 30°/„ ce-ie]e kot pri nestro kovnjaku. Se priporoča Emil Klobčaver speoijalni mehanik Ljubljana Sv. Petra eesta 47 1709 ma j tm Modno ItroiašJvo Karan tirano ■a|ele,an