Športni tečen.
Skoro s skrbjo smo pričakovali naš »Športni teden«, saj je treba nastopati pred javnostjo v panogah, ki se doslej v našem športnem življenju ali sploh niso gojile ali pa mnogo premalo. »Športni teden« se je razglasil tudi primeroma tako kasno, da je preostajalo
DIRKALIŠČNE DIRKE S KOLESI IN MOTOCIKLI.
V nedeljo popoldne so se vršile na dirkališču na nekdanjem vojaškem vežbališču dirkališčne dirke, ki so bile za sedaj edine v Jugoslaviji, deloma pa izvajane sploh prvič na našem ozemlju. Dirkališče je pravzaprav v kolesarskem in motociklističnem sportu ono mesto, kjer je mogoče meriti in z gotovostjo primerjati naše
Športni teden: Skok v višino ob palici, Beneš, Ilirija.
za trenažo le malo časa. Kljub temu so pokazale takoj prve tekme, da je bila bojazen neupravičena' in da se ni ti eba bati razočaranj. Vse prireditve potekajo v naj-lepšem redu in dajejo zelo dobro1 spričevalo mlademu slovenskemu sportu.
V naslednjem objavljamo poročila o najvažnejših dosedanjih prireditvah. Ostalo priobčimo v prihodnjih številkah.
uspehe v primeri z mednarodnimi rezultati. Cesta je vedno nezanesljiva, tu je lepša, tam hribovita, tu ravna, tam blatna; takih in enakih momentov je mnogo, ki one-mogočujejo pravo primero. Dirkališče pa je, seveda to naše še ne, običajno tako, da je mogoče doseči vedno pod enakimi pogoji enake rezultate. In po teh moremo meriti kakovost naših športnikov.
Teren našega dirkališča nikakor ne odgovarja, skoro bi rekli najprimitivnejšim predpisom in zahtevam.
Zato pravili hitrosti niti ni moči doseči. Vrli tega so imeli dirkači dirkališče komaj 14 dni na razpolago, kar je \sekakor premalo za trenažo. Naša športna generacija niti ni videla dirkališčnih dirk, niti ni mogla imeti pravih podatkov o teh dirkah. To je trenažo zelo otež-kočilo, ali vztrajnost in dobra volja sta le rodili lepe uspehe.
Z vpoštevanjem teh težkoč moramo uravnati našo sodbo. Ves ta šport je pri nas še mlad. Mnogokrat gremo prezgodaj v javnost, ali ker vidimo potrebo nastopa v športne propagandne svrhe, je treba ovreči vse pomisleke. • Na drugi strani mora biti vsak naš nastop apel na merodajne faktorje, da so tu mladi idealni športniki, v katerih je volja za debi, katerim je pa treba dati priliko in možnost, da se morejo uveljaviti. Ne v zadnji vrsti velja to za dirkališče. Brez tega ne moremo nikdar doseči mednarodne kvalitete.
Kot prva tekma je bila prvenstvena na 1 km. Star-talo je 9 dirkačev, od teh večina članov kluba kolesarjev Ilirije, eden, Dehmel, član Ahtletik-Sp. Cl. Celje. Vozili sta se 2 izbirni dirki na to finale. Prvenstvo je dobil Rebolj v l:402/s po trdem boju s Šolarjem, ki je dospel v 1:403/5 kot drugi in Šiškovič kot tretji v 1:404/o. Vožnja odgovarja hitrosti 37 km, kar je prav lep rezultat.
Druga prvenstvena dirka je bila na 10 km. Isti start. Tu se je boj krasno razvil in bil je res užitek gledati tekmovanje naših prvovrstnih dirkačev med seboj. Eno napako so imeli. Neodločni, kdo prevzame vodstvo, so običajno vozili kroge z zmanjšano hitrostjo, ravno progo po zadnjem ovinku pa z ostrim zaletom prepeljali mimo kontrole. Šolar je odnesel to prvenstvo z 19:123/5, drugi je bil Rebolj z 19:154/5, tretji Bevc z 19:16.
Naslednja prvensvena dirka, na 25 km, se je vozila z motornim vodstvom. Bila je le slika tega, kar bi morala predstavljati. Pravih koles, pravih motociklov in skupne trenaže je manjkalo skoz in skoz. Motociklisti so vozili preslab tempo, kajti kolesarji niso; nikdar mogli razviti vseh svojih sil. Karakteristično je, da so v poizkusni trenaži dosegli 45 km tempa, pri dirki pa samo 35—36 km. Vendar je pa treba dosežen rezultat pri danih razmerah smatrati precej ugodnim. Startali so 4. Od teh je imel Šolar pri tretjem krogu kolesni defekt. Izmenjalo se mu je kolo, toda že po naslednjem krogu je imel še vodilni motocikel defekt in moral je izstopiti. Prvenstvo je dobil Šiškovič, ki ga je vodil Wolf na VVandererju 4 HP v 41:073/5, kar odgovarja hitrosti 35-28 km. Drugi je bil Rebolj za Ogrinom na Pnchu SV-z HP v 42:477/io, tretji Bevc v 44:58.
S tem so bile prvenstvene dirke v kolesarstvu zaključene, vršile so se pa med posameznimi točkami vmesne dirke. Težka skupina je vozila 5 km. Startalo je 14 dirkačev, od katerih so odnesli prva mesta Bar Vinko v 9:204/r, kot prvi, Škrajnar v 9:252/s kot drugi in tretji Krašna (Primorje) v 9:28i/s; vozili so prav lep čas.
Handicap je bil jako ihteresanten, in lepo je bilo videti lov malov za posamezniki. Zupana, ki je imel 300 m predujma, jn ki je ta dan sploh prvič dirkal, na 5 km ni bilo mogoče ujeti in vozil je kot prvi v cilj. Dosegel je 8:51, drugi je bil Bevc v 9:00, tretji Bar Vinko v 9:064/5.
2 km dirka z zaprekami je kazala gibčnost in praktičnost posameznikov. 2 zapreki je bilo' treba premagati s kolesom, kar je dalo Bevcu prvo mesto s 4:00, drugo Zanoškarju s 4:04 in tretje Krašni s 4:1 F/V Isto dirko so vozili vojaki. Startali so štirje in dosegli: prvi Babnik 4:222/s, drugi Belič v 5:042/6, tretji Igličar v 5:09. Preje so vozili vojaki še 3 km dirko v vojaški uniformi, kjer je bil prvi Babnik v 6:1 IVs, drugi Zepin v 6:29, tretji Igličar v 7:0I3/5.
Dirka z motocikli na 10 km je vzbujala upravičeno uprav kolosalno zanimanje. 11 dirkačev se je javilo na startu, od teh 3 Zagrebčani izven konkurence. Razdelilo se je vse po konjskih silah motorja, na kar sta startala v 1. skupini do 2% HP 2 motociklista, 15 sekund pozneje v II. skupini do 3% HP 3 motociklisti in 16 motorjev z nad 4 HP v III. skupini še 15 sekund pozneje. Razvil se je boj, ki je zahteval od vsakega železnih živcev. Ostro prehitevanje, slabi, nedvignjeni ovinki dirkališča ter neizkušenost večine tekmovalcev so vzbujali možnost kake nezgode. Lep užitek in impozanten pogled je nudilo drvenje številnih motociklov v izbornem redu, ki so ga tekmovalci vzdržali kljub temu, da so morali oni z močnejšimi motorji, ki so startali kot zadnji, prehitevati šibkejše skupine in da so se prehitevali poleg tega še posamezniki med seboj. Kdor na pr. je videl, kako je na ovinku prehitel Barešič v divjem diru kar štiri dirkače hkratu, ne bo te veličastne slike tako kmalu pozabil.
Pri 7. krogu je zašel Schifrer (Zagreb) preveč h kraju; to ga je vrglo in poškodoval se je lahko v rami. Pri devetem krogu je vrglo Svetliču zadnji plašč s kolesa ravno v kurvi in zaneslo ga je na polje, da je mogel pač samo mojstrsko izvežban voznik ohraniti ravnotežje, da ga ni vrglo ob tla. Razen teh dveh so vozili vsi brez vsake nezgode.
V prvi skupini je bil prvi Barič na N. S. U. 2V* HP v 12:012/5, drugi Zelene; v drugi skupini Škafar na N. S. U. v 11:58 prvi, Satler Zagreb, izven konkurence, je vozil 11:33 na Bianchiju. Tretjo skupino je dobil Barešič na Wandererju 4 HP v KLOlVs, drugi je bil Ogrin na Puchu 4 HP v 10:05, Hraščan, Zagreb, je vozil izven konkurence na Wandererju 10:07, tretji v konkurenci je bil Rebolj na Excelsiorju 6 HP v 10:12. Končna klasifikacija: Prvenstvo Barešič v 10:0P/5, drugi Ogrin v 10:05, tretji Rebolj v 10:12. Izven konkurence Hraščan v 10:07 in Satler v 11:33.
Če tudi niso rezultati, doseženi na teh dirkah, najboljši, je storjen z vsemi temi dirkami velik korak naprej. Oživljeni so vsi ti športi, po enem letu trenaže in s primernim prostorom bomo dosegli že krasne rezultate. Dirke so se izvedle točno, hitro in brez vsakršnega nereda. Občinstvo je bilo skrajno brezobzirno in nedisciplinirano, tako, da je za bodoče treba vsak tak nastop publike takoj preprečiti.
NOGOMET.
Vkljub istočasnim drugim športnim prireditvam sta bili nedeljski tekmi Sparta : Celje ter Ilirija : Kombinirano moštvo ljublj. klubov dobro obiskani. Nogomet se je pri nas popolnoma udomačil, od tekme do tekme raste njegova popularnost.
Namen nogometnih tekem y športnem tednu je dognati napredek našega footballa od pomladi do danes. Rezultat prvega dne nogometnega programa zadovoljuje. Kombinirano moštvo klubov, ki so se ustanovili vsi šele letos, je pokazalo tehnično velik napredek. Taktično so se izkazali bolj posamezniki, ker v moštvu naravno brez treninga ne more biti popolne skupne igre. sodbo bomo mogli izpopolniti po tekmi kombiniranih moštev v soboto in po tekmi Ilirija : Atletiki, Celje v nedeljo'. Ilirija bo mogla nastopiti najbrže kompletna, istotako tudi Atletiksportklub, ki pod smotrenim vodstvom trenerja vestno trenira ter sc smatra doraslega Iliriji.
Očividen napredek se da konstatirati tudi pri Celju. Njegovo moštvo je dobilo enotnejše lice in je pridobilo mnogo na hitrosti. Več tehnike in hitrejše skupne igre mu je vsekakor še nujno potreba.
Sparta je nastopila prvič v jesenski sezoni. Videli smo pri njej večkrat lepe kombinacije, ki so ji ustvarile
tudi par sigurnih šane. Za enkrat še ni dovolj vigraua, nekaj mest v moštvu tudi ni prav srečno zasedenih.
O poteku tekem v kratkem sledeče:
Ilirija : Kombinirano moštvo fjublj. drngorazrednili klubov 3 : 0 (0 : 0).
Rahla premoč Ilirije. Ostri streli na goal kombiniranega moštva gredo večinoma tik čez prečko. Primožič
prvi polovici do dveh ali treh sigunih pozicij pred go-alom, ki pa jih vsled brezglavosti leve strani napadalne vrste ni mogla izrabiti. — Sicer je bilo celo! igro Celje v lahni premoči. Ob večji odločnostji napadalcev bi Celje moglo zmagati. Tempo ni bil preoster, igralo se je v splošnem fair. Zadnje minute igra Sparta brez goal-mana Skrbinška, ki je po naključju dobil težjo poškodbo. — Koti 2:8. — Sodnik g. Fink.	B.
Športni teden: Metanje diska.
večkrat lepo ubran, tudi Pelan se zaplete v par kritičnih situvacij. Desno krilo komb. moštva Primožič svoje narave kot desna zveza ne more zatajati in sili neprestano v sredino, kar protivnim halfom zelo olajša delo. Halftime 0:0. — V drugi polovici iznenadijo napadalci Ilirije Primožiča v goal komb. Moštva, kar donese Iliriji 1. goal (Betetto). 2. goal doseže Pevalek I. iz drenja pred goalom. 3. Tavčar iz nenadnega ostrega šuta iz večje oddaljenosti. — Tempo igre ves čas živahen. Černe na desnem krilu Ilirije je imel izvanredno slao dan. — Koti 6 : 3. Sestava kombiniranega moštva: Primožič (Sv.) — Juvan (Sv.), Dolinar (Herm.) — Pečnik
Primorje : Hermes 3 : 3.
Pr.imorje je s to tekmo dober utis svojega prvega nastopa močno pokvarilo. Nekateri njegovi igralci kažejo-skrajno nedisciplino. — Hermes je bil Primorju v skupni igri daleč nadmočen in je vodil že s 3 : 1. V celem je bilo Primorje ves čas nekoliko v premoči, do katere-ji^je pripomogla pa le večja telesna teža.
LAHKA ATLETIKA.
Atletične tekme, s katerimi je’ Športna zveza v soboto otkrila Športni teden, imajo predvsem propa-
Sportni teden: Zmagovalna štafeta Ilirije na 4 X 100 m-
(S\.), Steiner (Jadran), Jamnik (Jadran) — Primožič (Sv.), Birsa (Primorje), Rozman (Hermes), Grilc (Slovan), Pobeška (Sv.). — Sodnik g. Fink zadovoljiv.
Sparta : Celje 0 : 0.
Za potek tekme je bilo neugodno slabo planiranje igralcev v obeh moštvih. Med napadalci in krilci Sparte je manjkal vsak stik. Po desni zvezi je prišla Sparta v
gandni značaj. V prvih 'atletičnih tekmah, ki se v Sloveniji sploh vrše, ni bilo pričakovati pomembnih športnih rezultatov; ugotoviti se je hotelo v prvi vrsti kvaliteto našega človeškega materijala. Izkušnje so nam odkrile nedostatke in hibe — Športni zvezi in klubom je že s tem dana prilika, da jih poskušajo odpraviti.
Kvaliteta naših atletov se je izkazala za dobro. Tekmovalci so se podali v tekme po komaj enomeseč-
nem treningu in se vzdržali v vseh disciplinah lahke atletike s hvalevredno energijo, mestoma že tudi s tehniko. Tako n. pr. moremo označiti za stilno dober Vidmajerjev tek na 400 m, Pečnikov in Vilharjev na 1500 m, Pretnarjev, Aistrichov in Modicev na 100 m ter Vidmajerjev met kopja, Bloudkov in Pelanov met diska.
Na rezultate je zelo vplivala tudi okolščina, da so atleti, ki so tekmovali v soboto in nedeljo, skoro brez izjeme nogometaši. Aktkivni nogometaš, ki ima svoj spe-
nje popoldanske ure pičel, v nedeljo se je zbralo na prostoru Ilirije mnogobrojno občinstvo. Propagandna štafeta skozi Ljubljano je vzbudila med občinstvom velik interes. — Z zadovoljstvom moremo trditi, da naša publika pomen sporta in vrednost športnih prireditev za telesni razvoj naroda umeva in podpira in da so »resne in ugledne« osebe (glej »Jutro« 28. sept), ki smatrajo sport za »norenje« in športne prireditve za »smešne in nezaslišane«, redko sejane. Taki nevedneži, ki oči-
T
Olimpijada v Anverzu: Vhod v stadion.
cijelni nogometni trening, se v lahki atletiki nikoli ne more povzpeti tako visoko, kakor se povzpno atleti-specijalisti.
Kvantitativno je bila udeležba taka, da smo lahko zadovoljni in da moremo zreti z zaupanjem v prihodnje dni. 10 klubov, 8 ljubljanskih, 1 celjski in 1 mariborski, je prijavilo 105 atletov, ki so dali skupno 214 konkurentov. Najboljše moštvo je postavila Ilirija, ki ima od 35 konkurenčnih točk 12 prvih mest, 7 drugih in 4 tretja. *
vidno še niso prestopili mejnikov nekdanje Vojvodinje Kranjske, naj se o sportu informirajo iz strokovnih in zdravniško-zdravstvenih knjig ali pa naj v bodoče o stvareh, ki presegajo jjjih horicont, ne pisarjio.
Tekme, ki jih je Športna zveza .dobro organizirala, so bile pod vodstvom g. ing. S. Bloudka brezhibno izpeljane.	ii
V nastopnem navajamo rezultate:
Olimpijada v Anversid: Otvoritveni obhod tekmovalcev.
Svoboda si je priborila 2 prvi mesti, Sparta 1 prvo in 2 tretji mesti, Atletiki iz Celja imajo 7 drugih mest in 3 tretja, Jadran 1 drugo in 6 tretjih. Celjski Atletiki so s svojimi dobro uvežbanimi atleti večkrat ostro tekmovali z Urijo. Jadran je postavil v boj številno najmočnejše moštvo (21).
Zanimanje publike za lahko atletiko je bilo povoljno. V soboto je bil obisk vsled delavnega dne in zgod-
Tek na 400 m: 1. Vidmajer (Ilirija) 1:0.2, 2. Pogačar (1), 3. Čuk (Jadran). 9 tekmovalcev. Sigurna zmaga Vidmajerja brez kakega finisha.
Skok v višino z zaletom: 6 tekmovalcev. 1. Bencš (Ilir.) 149 cm, 2. Kavšek (I), 147 cm, 3. Martinak (Jadran) 145 cm. Slab stil.
Skok v višino z mesta: 1. Pretnar (I) 125 cm, 2. Kavšek (I) 123 cm, 3. Pelan (I) 122 cm. 6 tekmovalcev.
Tek na 1500 m: 10 tekmovalcev. 1. Pečnik (Svo-boda) po interesantnem končnem boju z Vilharjem (Ilirija) v času 5 : 0.3; 2. Vilhar; 3. Vrečko (Atletiki).
Metanje kroglje:	7 konkurentov. 1. Pretnar (J)
895 cm; 2. Pelan (I) 870 cm; 3. Orešnik (Ati.) 845 cm.
Metanje kopja:	7 tekmovalcev. 1. Vidmajer (I)
34.45 m; 2. Orešnig (Ati.) 31.54 m; 3. Kocjan (Jadran) 28.20 m. Vidmarju prinese zmago tehnično dober zalet.
Tek čez zapreke 110 m: 1. Pretnar (I) 19.2; 2. Kavšek (1); 3. Pobeška (Sparta). Slab stil. 15 tekmecev.
Štafeta 4 — 100 m: 1. Ilirija 51 sek.; 2. Atletiki 53.4; 3. Sparta. Štafeta Ilirije: Pretnar, Pogačar, Beneš, Lenas. Sigurna zmaga. Tekmovalo je pet štafet.
Tek na 100 m: 18 tekmovalcev, 4 predtekme. Finale: 1. Pretnar (I)	12.1; 2. Aistrich (Atletiki) 12.5:
3. Modic (Jadran). Pretnar je tekmoval v preveč panogah m ni dosegel svojih najboljših časov.
Skok v daljavo z zaletom: 12 tekmovalcev. 1. Pretnar (I) 525 cm; 2. Gradišar (Atletiki) 505 cm; 3. Pogačar (I) 500 cm.
Skok v daljavo z mesta: 11 tekmovalcev. 1. Maru-sig (Sparta) 260 cm; 2. Orešnig (Ati.) 255 cm; 3. Kavšek (1) 251 cm.
Que nogometni tekmi.
Ilirija : Concordia, Zagreb 2 : 1 in 2 : 3.
Od Concordije, ki se šteje med vodilne klube v Jugoslaviji, smo pričakovali mnogo več kot nam je nudila 18. in 19. t. m. Vrline, ki jih ima njeno moštvo, so večinoma fizičnega značaja. Njeni igralci so telesno jako dobro razviti, vsi so gibčni in dobri tekači, stila in modernega footballa pa njeno moštvo v Ljubljani ni pokazalo. — Od moštev, ki uživajo renome kot ga ima Concordia, smo pričakovali tudi več športne discipline na igrišču.
Nova sestava Ilirije se je obnesla dobro; prvi dan s kompletnim moštvom je bila Concordiji v vseh ozirih gladko nadmočna: skupna igra, start, placiranje igralcev, šut na goal, vse je bilo že povsem zadovoljivo. Drugi dan je bila v skupni igri nekoliko slabejša, vplivali sta menda vstavljeni rezervi. Concordia je mogla vsled tega svojo telesno težo bolje uveljaviti in doseči boljši rezultat.
Prvi dan 2 : 0 (2 : 0), koti 8 : 2.
Sestava Concordije: Cesarec - Kleončič, Pažur !.-Bocak, Paškvan, Hoffmanu - Červeny, Gobec, Vitasek,
Nogometni moštvi „Ilirija rez.“ in .Primorje".
J ek na 20(1 m: 6 tekmovalcev. 1. Pečnik (Svoboda) v krasnem finishu 27.1; 2. Gobec (Atletiki); 3. Spcglič (Atletiki).
Diskus: 12 tekmovalcev. 1. ing. Bloudeg (I) 29.95 metra: 2. Nosan (Jadran) 28.83; 3. Modic (Jadran) 28.28. Večina tekmovalcev ni bila vajena metati iz kroga; v treningu sta zlasti Bloudek in Nosan dosegla že dost boljše rezultate.
Skok ob palici: 4 tekmovalci. 1. Beneš (I) 255 cm, 2. Beltram (I); 3. Zupančič (I).
Propagandna štafeta skozi Ljubljano ca. 3 km: I ckmovalo je 7 štafet: Ilirija, Sparta, Slovan, Jadran, Svoboda, Kolesarska Ilirija (vsi Ljubljana), Atletik-sportklub, Celje. 1. Ilirija 7 : 7.2; 2. Atletiksportklub 7 : 8; 3. Jadran 8 : 4. Do tretje štafete vodi Ilirija z 20 m, v tretji štafeti prevzame vodstvo Diirrschmidt od Atlctikov,, v 4. štafeti zgube Atletiki zopet vodstvo; v 5. štafeto pride kot prvi Jadran. Tu Ilirija po Kavšku zopet izenači, ter po Pogačarju in Vilharju vnovič pridobi 15 m; v ostrem finishu zmaga za Ilirijo Pelan.
V nedeljo med distančnim maršom se atletične tekme ponove. Tekmovala bo damska štafeta 4 — 60 m; štafete klubov 4 — 100 m, vlečenje vrvi, tek na 100 m.
Gavrančič, Pažur II. V Concordiji manjkajo torej »Olimpijci« Dubravčić, Cindrič in Šole.
Ilirija: Pelan - Pogačar, Pretnar I. - Držaj, Tavčar, Vrančič - Zupančič L, Bregar, Loos, Oman, Vidmajer.
Prve minute premoč Concordije, dokler ne pade po Loosu prvi goal za Ilirijo. Ilirija se nato razvije in jc konstantno v vidni premoči; svoje protivnike nadkri-ijuje posebno z boljšo kombinacijo. Cesarec ubrani par težkih, opasnih šutov. Iz cornerja pade po Loosu 2. goal za Ilirijo. Halftime 2 : 0. — V drugi polovici vstraja Ilirija v lahni premoči; par sigurnih pozicij pred goa-lom ostane neizrabljenih.
Drugi dan 2 : 3 (1 : 2), koti 8 : 4.
Začetkoma zopet premoč Concordije. V 7. min. pade po Šoku krasen goal. Par minut nato »enajstmetrovka« vsled foula. Concordija vodi z 2 : 0! — Ilirija si polagoma opomore in trdovratno napada. Cesarec dobi dosti dela; v 41. min. strelja Bregar neubranljiv goal. Halftime 1 : 2. — V drugi polovici ima Ilirija več od igre. Strelja se cela vrsta kotov proti Concordiji, ki pa ne donesejo nobenega uspeha. Vsled foula »11 m« proti Concordiji; Cone. protestira kljub temu, da je bil
foul očiten. Ilirija strelja v prazen goal. 2 : 2. Nato v lepi kombinaciji Šole - Berveny - Dubravčič 3. goal za Concordio. V 42. min. vsled handsa ponovno »11 m« proti Concordiji, ki jo Bregar neslavno pošlje v out. Concordija še enkrat ostro napade; Tavčar pošlje Bregarja v dolg »for«, ki ga pa Kleončič zastavi, nato konec.
Concordija je nastopila v drugi tekmi kompletna razen Cindriča, Ilirija z Beltramom in Pretnarjem II. za blesiranega Držaja in Omana.
O Concordiji se more ponoviti, da goji slabo skupno igro.. Uspehe ji doitaša elan in velika telesna premoč. Tehnično so njeni ljudje dobro izšolani. Backi razpolagajo z dolgimi oprostilnimi udarci, tolčejo pa prepogosto in brez potrebe v out.
Ilirija je bila prvi dan v dobri kondiciji; drugi dan se je zdela njena igra nekam neorijentirana. V drugi polovici je igrala pravzaprav z 10 ljudmi, ker je Baline v levi zvezi vsled blesure le še statiral. Pelan v goalu je bil oba dni dober in zanesljiv. Branilca sta tehnične nedostatke zakrila z večjim ali manjšim uspehom z veliko marljivostjo in prav dobrim startom. Pretnar je našel pri tem bogate priložnosti, povrniti svojim protivnikom različne foule. Halfi so. bili vsi trije na mestu, vendar pa prvi dan mnogo boljši; drugi dan so zaostajali preveč za napadalci, kar je najbrže odločilno slabo vplivalo na
moštvu jc prevladala nekaka medla kombinacija in nesigurnost. Približno dobra je bila le desna stran napadalne vrste in srednji krilec. Vratar Beneš je rešil nekaj opasnih situvacij še v zadnjem hipu.
Primorje je najmočnejše v obrani; Mozetič in Rajgelj ter Černovic v goalu so popolnoma zadovoljili. Krilska in napadalska vrsta zase bi bili z nekoliko več kombinacije dobri, medsebojno pa nista še v potrebnem kontaktu. Vsemu moštvu manjka najbrže še trening.
Potek igre: Ilirija začne. Vodstvo prevzame kmalu Primorje, ki se vzdrži spočetka v veliki premoči, nato pa nekoliko odneha. Po Saksidi doseže prvi goal. Ilirija koncem prve polovice ostro napada, par sigurnih pozicij pred goalom pa skvari. V drugi polovici odprta igra in menjajoči se napadi. Ilirija vsled svoje neodločnosti zamudi zopet par lepih pozicij, Primorje pa doseže po levem krilu proti koncu igre še drugi goal.
Sodnik g. Vodišek ni bil slab.
Uozna dirka u 5t. Jerneju.
10. oktroba t 1. ob 3. uri popoldne na dirkališču v fSeut Jerneju za konje, ki so last kmetov v krškem in novomeškem okraju.
Darovali so: Poverjeništvo za kmetijstvo: 8000 K, konjerejski odsek: 1 častno darilo, poveljnik žrebčarne:
Start kolesarske dirke
skupno igro. V napadalni vrsti so bila krila boljša od notranjega tria. Zlasti Vidmajer je momentano tehnično in taktično v odlični formi. Loos zaostaja preveč za napadalci ter bi sc kot half brez dvoma mnogo bolje uveljavil. Oman je bil proti Concordijašem telesno prešibek, Bregar je bil oba dni dober. ■
Sodnik g. Černovic je bil prvi dan boljši kot v drugi tekmi. Da jc dobila igra mestoma unfair značaj, je mnogo tudi njegova krivda, ker ni takoj v prvih minutah prepreči surove igre. Ako bi se g. Černovic dal pregovoriti do večje energije, bi imeli v njem res prav dobrega sodnika.
Primorje : Ilirija rez. 2 : 0 (1 : 0).
Pred tekmo Ilirija : Concordia se je vršila v nedeljo tekma med Primorjem in rezervo Ilirije. Primorje se je predstavilo naši javnosti na zelo simpatičen način. Ima v moštvu najboljši materijal, ki ima v Mozetiču in Birsi dobre učitelje in trdno oporo. Primorje je nastopilo v sledeči sestavi: Cernovic-Mozetič, Rajgelj-Sla-mič, Birsa, Bašin - Ban o, Saksida, Ternovc, Sila, Grilc (kot gost).
Postava Ilirije ni bila najsrečnejše izbrana, neka tera mesta so bila zasedena docela neprimerno. V celem
Zagreb — Ljubljana.
i častno darilo, občina St. Jernej: 200 K, Slovenski dirkalni klub: 1 častno darilo.
1.) Šcntjerncjska dirka — enovprežna:
za 31etne in starejše, pri kmetih krškega in novomeškega okraja rojene in gojene konje, ki so las! kmetov, amerikanci in njih potomci izključeni;
daljava: 1200 metrov;
■dietni 30 m, dietni 15 m, vozovom na 4 kolesih 30 m popusta;
darila: I. častno in 800 K, II. 500 K, ITI. 300 Jv, IV. 200 kron.
2.) Novomeška dirka — enovprežna:
za vse konje, ki so last kmetov;
daljava: 1200 metrov;
oletni 30 m, dietni 15 m, vozovom na kolesih 30 m popusta.
Darila: I. častno in 600 K, II. 400 K, III. 200 K.
3.) Krška dirka — dvovprežna:
za Sletne in starejše pri kmetih krškega in novomeškega okraja rojene in vzgojene konje, ki so last kmetov, amerikanci in njih potomci izključeni. Daljava '800 metrov.
dietni 30 m, llelni 15 m, vozovi na 4 z železjem okovani kolesi.
t
Darila: I. častno in 800 K, II. 600 K, III. 300 K, IV. 200 kron.
4.) Škocjanska dirka — dvovprcžna:
za vse konje, ki so last kmetov;
daljava: 1800 metrov;
31etni 30 m, dietni 15 m, vozovi s 4 z železjem okovanimi kolesi.
Darila: I. častno in 600 K, II. 400 K, III. 2(X) K.
5.) Slovenska jahalna dirka;
za 31etne in starejše konje, ki so last kmetov;
daljava: 1800 m;
brez izenačenja teže.
Darila: I. častno in 800 K, II. 500 K, III. 300 K, IV. 200 kron.
Posebna določila:
1.	) Kmet je oni, ki se peča osebno z domačim poljedelstvom in je to njegov glavni življenski dohodek.
2.	) Vozijo in jahajo pri vseh dirkah kmetje ali kmetice. Želi se, da vozijo v narodni noši.
3.	) Vozovi s kolesi na gumah izključeni.
4.	) Za 1., 3. in 5. tekmo morajo posestniki predložiti sodnikom pri prijavi rodovne listine konj, brez teh ni dovoljeno tekmovanje.
5.	) Prijave se sprejmejo na dan dirke od 1. ure 30 minut do 2. ure 30 minut v gostilni pri g. Mariji Buča r.
Ob 10. uri dopoldne zborovanje konjerejcev in ustanovitev dirkalnega društva v Št. Jerneju — na dirkališču.
Nogomet.
Prvenstvene tekme 26. 9. Rote Eli, Maribor : Maribor 4:1; Atletiki, Vojnik : Slavija, Celje 2:1.
Nadaljnji rezultati 26. 9. Rapid, Maribor : Hdrekan. Wien 1:4. — Rote Elf, Maribor : Horekan, Wien 1 : 2.
—	Rote Elf rez. : Maribor rez. 1 : 1. Horekan je tretjerazreden dunajski klub.
Zunanji rezultati:	Beograd:	Reprezentance
Beograd : Novi Sad 1 : 1, Sar a j e vo: Hrv. Š. K.: Muslini. Š. K. 5 : 1; Deutscher F. C. : Arno teme, Brno sonia 2 : 1.
Praga: Union : Žižkov ; Viktoria Žižkov 2:1; Slavia : Kolin 1 : 1; Deutscher F. C. : Amateure, Brno 10 : 1.
Toplice: Avstrija : Nemški Češki 2 : 1. Za Avstrijo je igrala II. reprezentanca.
Brno: Br. S. K. : Rudolfshiigel, Wien 0 : 1. Olomuc: Hakoah, Wien : Sportklub 7 : 1. Bratislava: Hakoah, Wien : Slovan 2 : 1. Dunaj,. 26 septembra se je vršila velika nogometna, tekma med rapresentanco Avstrije in Nemčije. Odločitev je padla v korist Avstrije 3 : 2 (0 : 0). Prisostvovalo je nad 30.000 ljudi in na vstopnini se je pobralo nad 450.000 K.
Linz: Dolnja Avstrija : Gornja Avstrija 7 : 2. Budimpešt a: Ferenzvarosi T. C. : WAC, 0 : 2.
—	Prvenstvene: M. T. C. : Kispesti 2 : 0. B. 4’. C. : Va-sas 1 ; i, Ujpesti : VIL okraj 0 : 0, M. A. C. ; T. T. C. 2 : 1, HI. okraj : MAFC 1 : 0.
*
SLUŽBENE OBJAVE LJUBLJ. NOGOMETNEGA PO DS A VEZ A.
. Iz poslovnega odbora: Nov član J. N. S.: Čakova-«*ki sportski klub, Čakovec. — Na željo S. K. Ptuj se do nadaljnega ne bodo v Ptuju odrejale nobene tekme. -— Ugotovi se, da so podsavezu za prvenstvene tekme na razpolago doslej sledeča igrišča, ki odgovarjajo pravilom: v Ljubljani prostor Ilirije, v Mariboru prost-or Maribora in po nekaterih manjših popravah tudi prostor Rapida, v Celju prostor Atletiksportkluba. Podsavez bo podvzel korake, da se priredi nemudoma za javne tekme še en prostor v Ljubljani ter v Kranju in Ptuju popravijo dosedanja igrišča. — Ponovno se določijo začasno
za prvenstvene tekme:	v Ljubljani prostor Ilirije, v
Celju prostor Atletikov, v Mariboru za prvenstveno tekme Rapid : Herta in Rapid : Rote Elf. Rapidov prostor, za prvenstv. tekme Maribor : Role Elf, Rapid : Maribor, Herta : Rote Elf in Maribor : Herta Mariborov prostor. — Izjava zastopnika Atletiksportkluba v Celju g. Rebeuschega, da ni res, da bi se v klubu pod krinko sporta gojila nacijonalna propaganda, se je vzela na znanje. — Verificiranje igralca Gerliča za SV. Rapid, Maribor se anulira., ker se je naknadno dognalo, da Gerlič ne prebiva stalno v Jugoslaviji. — Prvenstvena tekma Ptuj : Vesna, igrana, 19. tm. v Ptuju, se ne verificira, temveč se ima 10. oktobra ponoviti v Mariboru na prostoru Maribora. — Verificirajo se prv. tekmo: Svoboda, Celje • Slavija, Celje 6 : 0, Slavija, Celje : Atletiki, Vojnik 1:2. — V zadevi Fink se je po zaslišanju prizadetih strank ugotovilo, da ne obstojajo nikaki razlogi, iz katerih bi se moglo proti imenovanemu gospodu postopati. Zadeva se vrne upravnemu odboru v nadaljno postopanje.
Iz kazenskega odbora. Igralca E. Rajgeljna (Primorje) se vsled nepravilnega postopanja napram sodniku gu. Betettu v tekmi 24. 9. kaznuje s prepovedjo igrati tekme do 25. novembra. — SV. Rapid se izreče ukor, ker proti določilom podsaveza sam določa nepriznane sodnike. — Zadeva neodigrane prvenstvene tekme Herta : Rapid dne 19. t. m. se odstopi upravnemu odboru.	Tajnik.
Start kolesarske dirke za prvenstvo Hrvatske.
Kolesarstvo.
Milan Meniga se je udeležil internacionalne kolesarske dirke na Dunaju v skupini seniorjev na, distanco 1000 m. Rezultat: 1. Puhrer 1 : 89, 2. Meniga 1 : 39.8.
Dunajsko dirkališče se je otvorilo 26. septembra z večimi dirkami. Startalo je 160 dirkačev. Na 1 km je zmagal Kokoli vi :35'7, II. Vehvart, na 2 km Vehvart v 3 : 17'5, drugi Puhrer, v seniorski na 1 km je bil prvi Puhrer v 1 :39, drugi Meniga iz Zagreba. V parovi dirki na 10 km sta zmagala Puhrer - Velwart v 16 ; 20 in v dirki z motornim vodstvom R. Krammer v 31 : 17.
Gorsko prvenstvo Avstrije se je vozilo v nedeljo na Semeringn na 10 km razdalje s 400 m višin, razlike. Cesta je bila, lepa, ali močan protiveter je oviral dirkače. Prvi je bil Kokoli v 29 : 415/i0. Dirka se vozi že od leta 1886.; tedaj so še na visokih starih kolesih dirkali to progo. Zanimivo pa je, da je zadnja leta dosežen čas slabši, kot je bil dosežen 1889 na visokem kolesu (28 :593/5).
82‘700 km v 1 uri je vozil Berlinec Sawall v ter vzpostavil s tem nov nemški dirkališeni rekord (doslej 76'380 km). Zanimivo je, da je Sawall po 30 km tolkel vse dosedanje nemške rekorde.
Na Velodromu Dijon se je vozila 24uma dirka, v kateri je zmagal Roux brez vodstva s 562'800 km, drugi Pelissier, eno dolžino za njim.
Lahka atletika.
Lahkoatletski ineeting za prvenstvo Jugoslavije
se vrši 2. in 3. oktobra v, Zagrebu. Prijavljeno je iz cele Jugoslavije veliko število tekmovalcev. Hportna zveza Ljubljana se meetinga letos še ne bo udeležila.
Haskov meeting v Zagrebu
19. 9. ni uspel kakor se je pričakovalo. Od 50 prijavljenih atletov jih je tekmovalo le 8. Rezultati: 100 m-Mihanović (Gradj.) 11.8; krogi j a:	Gašpar (Hask)
10.07; 800 m: Mayer (Gradj.) 2.20; s k o k v d a 1 j a v o: Gašpar 533 cm; d i s k u s; Miloš 29.25; 200 m: Kojič 25.1; troskok : Gašpar 11.24; kopje: Sengjerdji 35.15; s k o k v v i š i n o : Singer 150 cm; 1500 m: Krega 5 : 59.
Haškovi atleti v Pragi.
Matz je zmagal na 100 m v času 11.4 sek. in na 200 m v času 24.6 sek. Kirin je bil drugi v skoku v daljavo s 597 cm in metanjem kopja s 36.50 m.
Automobilizam.
»Coupe des Voiturettc.« Na krožni progi Sarthe pri Maus se je odigrala največja motornosportna prireditev Francije po vojni. Bila je to automobilna dirka, odprta za male automobile in za cyclecarse. Propozicije določajo, da smejo startati automobili do 500 kg teže in 1.4 1 cilinderske prostornine. Progo je treba voziti 24krat za daljavo 410.4 km. 25 autov je startalo. Zmagal je Friedrich na Bugattiju v 4 : 27 : 462/5, kar odgovarja povprečni hitrosti 92 km na uro. Drugi je bilNoague na Bignon-Sportu v 4 : 47 : 17, tretji je bil Delaunay na Bignon-Sportu, četrti je bil Rost na Majoli, peti je bil Baccoli na Bugattiju v 4 : 56 : 484/5. Ta slednji je dosegel najhitrejši krog v 9 min. 43 sek., kar odgovarja hitrosti 106 km. Med drugimi je vozil Violet mali Major-auto z dvotaktnim motorjem, ki ima samo 1100 cm3 prostornine (ca 10 HP), tedaj za prilično četrtino manjši od ostalih konkurentov, pa je vozil 20 krogov prav dobro, moral na je na to odstopiti vsled poškodbe hladilnika. Dosegel je hitrost 91 km na uro, kar je gotovo izreden uspeh za tako šibek auto. Ta Major je zmagal dan preje v dirki Cyclecars na progi 273.6 km z 3 : 37 : 39, tedaj s povprečno hitrostjo 75 km! Tudi motocikli so dirkali dan preje isto progo in dosegli sledeče rezultate: motocikli do '250 cm3: I. Marc ha Thomannu v 4 : 04 : 33.2; motocikli do 350 cm3, proga 342 km: I. Barlet na Verusu v 5 : 27 : 12; motocikli do 500 cm3, proga 376.2: I. Joly na Alcyonu v 5 : 16 : 16.2. Cyclecarji so vozili na, progi 273.6 z motorji do 1100 cm3: I. Violet na Majorju v 3 : 37 : 39, II. Lereque ha Rubyju v 3 :48 : 27.2, III. Lucien Noll na Nollu.
Vodni sport.
Olimpijska regata, ki je bila izvojevana na Kanalu v bližini Bruxeljesa, je zaključila, z velikimi športnimi uspehi. Regate so se udeležili Angleži, Amerikanci, vsi skandinavski narodi, Cehi, Francozi, Italijani in Švicarji. Že v predtekmah je bila angleška in ameriška premoč očividna, le v štiricah in parovi dvojki so si priborili Švicarji in Italijani mesta za končni boj. Čelu so dosegli le v prvi seriji tretje mesto v skifffii s svojim prvakom Zinke. (A. G. Roudnice) Dočim je bilo tehnično vodstvo ostalih olimpijskih iger po soglasnem mnenju vseh strokovnjakov precej pomanjkljivo, je vodila olimpijsko regato belgijska veslarska zveza vzorno. Proga je znašala 2 km.
Pri ogromni udeležbi občinstva in silno napetih bojih so bile finalne veslarske tekme končane s sledečimi rezultati:
1. S k i f f (e n o j k a). 1. Kelly (Amerika) 7 m 35 sek.. 2. J. Beresford (Anglija) 7 m 36 sek. Boj dveh orjakov. Od starta vodi Beresford, zmagalec v »Dia-
mond Sculls« (največji svetovni tekmi za enojke) ter pridobi pri polovici proge 1 dolžino naskoka. Od tod dalje sledi ostri boj med obema; Kelly pritiska čimdalje bolj, dohiti pri 1700 m Angleža ter si v neprestanem menjajočem boju pridobi končno zmago z eno dolžinb čolna.
2.	Štirice s krmarjem: L Grasshoper Club, Zilrich. 6 m 51 sek. 2. Amerika, 3 dolžine nazaj. 3. Norveška. Lahka zmaga Švicarjev; moštvo isto kot v švicarski zmagoviti štirici pri evropskem prvenstvu.
3.	Dvojke s krmarjem. 1. Italija (Olgeni-Scaturni) 7 m. 56 sek. 2. Francija. 3. Švica. Napet boj med Italijo in Francijo od starta do cilja, kjer zmaga Italija z naskokom 1 metra.
4.	Parove dvojke. 1. Amerika (Kelly-Co-stello) 7 m. 9 sek. 2. Italija. 3. Francija.
5.	Osmiče s krmarjem. 1. Amerika 6 minut 5 sek. 2. Anglija (Leander Club - London) 6 m 5R> sek.
Boj dveh šol: stila in fizične moči. Angleži ves-Ijajo v krasnem stilu, celo moštvo uigrano, do idealnosti, dolg predklon in zaklon, delo v vodi ostro, tek čolna enakomeren. Amerikanci so poslali osem robustnih atletov iz mornarske šole. »Navy Scool«, ki pravilno ne morejo veljati za amaterje po našem pojmovanju. Ameriško moštvo vporablja le silo, slog mu je postranska briga. V početka dirke veslajo Angleži z malim naskokom, od 1500 metrov naprej se razvije srdit loj čoln ob čolnu; Angleži se krepko branijo z naporom vseh sil, vendar pa podležejo fizični premoči Ameri-kancev, ki zmagajo s polovico dolžine. Na cilju je 6 Angležev v čolnu nezavestnih. Silni tempo dirke najbolje izpričuje skoro neverjetni rekordni čas 6 min. 5 sek., ki je za celih 10 sekund bolji kot pri regati osmič za evropsko prvenstvo.
V splošnem so vsi narodi postavili izborno trenirana moštva. Tb velja predvsem za Švico. Grashopper Club - Ziirich, ki je dobil 1. ceno v štirici, ima izbrane atlete, ki veslajo z dolgim zaklonom, vsled česar je zadnji del veslaja nekoliko šibkeji; zato pa je početek izdaten, zlasti prejem vode, ki je izveden od vseh veslačev minucijozno ostro.
Angleži, Leander Club-London, so imeli brez dvoma tehnično najboljše moštvo. Sami mladi, lepo razviti atleti. Dolgi veslaji, natančna zastavitev vesel v vodo v momentu, ko doseže telo največji predklon in harmonično balansiranje vseh veslačev so bile prednosti, ki so jih občudovali vsi strokovnjaki.
Amerikanci so tudi pri veslanju nastopili z novo senzacijo. Poslali so 8 gojencev mornariške šole, same težke in močne veslače, ki so po svoji teži prekašali najmanj dvakrat ostale konkurente. Njihovo veslanje kaže malo stila, zato pa največjo izrabo fizične sile. Amerikanci so imeli radi svoje teže posebno nizko konstruirane sedeže, tako da je bilo težišče kolikor mogoče blizu dna, kar daje brez dvoma čolnu večjo stabilnost, zlasti pri veslanju z vso vporabo telesne moči. Moštvo je treniralo več mesecev v Ameriki in več tednov v Belgiji. Njihov stil nima nobene novosti; edinole skrajna izraba surove sile, dosežena v dolgotrajnem treningu. V vodi izredno oster veslaj, pomanjkljivost harmoničnega sodelovanja veslačev in neizogibne skoke čolna vsled brutalnih zamahov je skušal trainer izravnati s posebno konstrukcijo čolna:	široko, ploščnato dno in nizki
sedeži.


vr
„Šport"
izhaja vsako nedeljo Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K, posamezne številke 5 K. Inserati po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo:	Ljubljana, Narodni domr
Športna zveza.
Izdaja Športna zveza Ljubljana, urejuje Stanko Virant, Tiska „Narodna tiskarna", klišeji iz Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.