VSEBNOST OSTANKOV FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V KMETIJSKIH PRIDELKIH V OBDOBJU 2001-2009 Helena BAŠA ČESNIK, Špela VELIKONJA BOLTA Izdal in založil Kmetijski inštitut Slovenije Direktor izr. prof. doc. dr. Andrej Simončič Urejanje Lili Marinček Ljubljana 2015 Dostopno na http://www.kis.si/Druge_publikacije Kmetijski inštitut Slovenije Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon +386 1 280 52 62 Telefaks +386 1 280 52 55 E-mail info@kis.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 632.95.028:633/635(497.4)(0.034.2) BAŠA Česnik, Helena Vsebnost ostankov fitofarmacevtskih sredstev v kmetijskih pridelkih v obdobju 2001-2009 [Elektronski vir] / Helena Baša Česnik, Špela Velikonja Bolta. - El. knjiga. - Ljubljana : Kmetijski inštitut Slovenije, 2015 ISBN 978-961-6505-70-3 (pdf) 1. Velikonja Bolta, Špela 278372608 Ugotavljanje ostankov fitofarmacevtskih sredstev v kmetijskih proizvodih je bilo v letih 2001 - 2009 financirano s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, potekalo pa je v okviru strokovnih nalog. 2 Vsebina 1 Uvod ……………………………………………………………………………………..……. 5 2 Vzorčenje ……………………………………………………………..............……….……. 6 3 Analizne metode …………………………………………………….…………………....... 6 4 Ostanki fitofarmacevtskih sredstev v kmetijskih pridelkih v letih 2001 – 2009 ..... 8 4.1 Vsebnost ostankov FFS ………………………………………………………………….…. 8 4.2 Vzorci z ostanki dveh ali več aktivnih spojin …………………………………………...... 25 4.3 Aktivne spojine ……………………………………………………………………………… 28 4.4 Primerjava rezultatov v Sloveniji z rezultati Evropske Unije, Norveške, Islandije in Lihtenštajna ………………………………………..………………………………………. 32 4.5 Ocena akutne izpostavljenosti potrošnika …………………………………………….... 35 5 Zaključki …………………………………...…………………………………………..…… 36 6 Slovar ………………………………….…………………………………………………… 37 7 Literatura ……………………..……………………………………………………………… 38 3 1 UVOD Monitoring ostankov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v kmetijskih pridelkih slovenskih tržnih pridelovalcev smo izvajali za potrebe nadzora pravilne rabe FFS za varstvo rastlin skladno z dobro kmetijsko prakso v konvencionalni, integrirani in ekološki pridelavi. Spremljanje ostankov FFS v kmetijskih pridelkih slovenskih tržnih pridelovalcev je omogočalo ugotavljanje in nadzor skladnosti pridelave z dobro kmetijsko prakso ter ugotavljanje izvora oziroma vzroka najdenih ostankov. Zaradi naključnega izbora pridelovalcev so nam rezultati omogočali oceno stanja in učinkovitosti predhodnih ukrepov. S tem smo tudi zagotavljali, da je bila na trgu neoporečna hrana slovenskih pridelovalcev. Rezultati so bili namenjeni za: ugotavljanje skladnosti z zakonsko predpisanimi najvišjimi dovoljenimi količinami − ostankov (Maximum Residue Level, MRL), ugotavljanje skladnosti konvencionalne, integrirane ali ekološke pridelave z dobro − kmetijsko prakso, ugotavljanje izvora oziroma vzroka najdenih ostankov in − oceno tveganja za ostanke fitofarmacevtskih sredstev, ki so presegali MRL. − Zaradi značilne prehrane Slovencev smo ostanke FFS spremljali vsako leto v vzorcih krompirja, solate in jabolk, izbor ostalih kmetijskih proizvodov in analiziranih aktivnih snovi pa smo prilagodili usmeritvam, podanim v priporočilih Evropske Unije (EU) . V izbor analiziranih aktivnih snovi smo smiselno, glede na uporabo, vključevali tudi aktivne snovi registrirane v RS, ki niso bile na seznamu priporočil EU. 4 2 VZORČENJE Vzorčenje je potekalo naključno na osmih pridelovalnih območjih: Celje, Koper, Kranj, Nova Gorica, Novo Mesto, Murska Sobota, Maribor in Ljubljana. Vzorce kmetijskih pridelkov smo odvzeli neposredno na polju ali v skladiščih, po poteku karence za uporabljena FFS. Vzorčenje so izvajali kmetijski inšpektorji in vzorčevalec Kmetijskega inštituta Slovenije v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo. Seznam odvzetih vzorcev je prikazan v preglednici 1. Preglednica 1: Seznam vzorcev odvzetih v letih 2001-2009 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 vsota breskve / / / / / / 20 / / 20 cvetača / / 10 / / 11 / / 17 38 češnje / / / / / / 10 / / 10 endivija / / / / / / / / 28 28 fižol / / / / / / / 8 / 8 glavnato zelje / / / 15 / / 21 / / 36 grah / / / / / 4 / / / 4 grozdje / / 15 / / 20 / / / 35 hruške / 30 / / 12 / / 21 / 63 jabolka 15 30 36 70 17 36 43 38 / 285 jagode 30 / / 13 / 19 19 / / 81 jajčevci / / / / / / / / 9 9 korenje / / / / 15 / / 17 / 32 krompir 30 30 35 61 16 33 36 32 52 325 kumare / / / / 17 / / 20 / 37 paprika / / 15 / / 16 / / 21 52 paradižnik 30 / / 24 / / 17 / / 71 por / / / / / / 9 / / 9 solata 15 30 24 28 17 16 25 24 23 202 stročji fižol / 30 / / 14 / / / / 44 špinača / / / / 7 / / 6 / 13 žita 31 / 15 / / 26 10 / 20 102 vsota 151 150 150 211 115 181 190 166 170 1484 5 3 ANALIZNE METODE Določanje ostankov benzimidazolov Analize benzimidazolov obsegajo določanje vsebnosti tiabendazola in vsote benomila in karbendazima (pri postopku ekstrakcije se benomil pretvori v karbendazim). Izvajali smo jih v letih 2001 do 2007. Ekstrakcijo smo izvajali z zmesjo acetona, diklorometana in petroletra. Ekstrakte smo čistili na kolonah z diol vezanim silika nosilcem. Vsebnost benzimidazolov smo določili s pomočjo tekočinske kromatografije z UV (HPLC-UV) in fluorescentnim detektorjem (HPLC-F). Določanje ostankov ditiokarbamatov Analize ditiokarbamatov obsegajo določanje vsebnosti vsote skupine ditiokarbamatov (aktivnih snovi cineb maneb, mankozeb, metiram, propineb in tiram) izraženih kot ogljikov disulfid. Izvajali smo jih v letih 2001 do 2009. Ekstrakcijo smo izvajali tako, da smo vzorce segrevali v dvofaznem sistemu izo-oktan in kositrov(II)klorid v razredčeni klorovodikovi kislini. Nastali ogljikov disulfid, ki je prešel v organsko fazo (izo-oktan) smo analizirali s plinskim kromatografom sklopljenim z masno selektivnim detektorjem (GC/MS). Multirezidualna GC/MS metoda Analize s to metodo, ki smo jih izvajali v letih 2001-2009, so obsegale določevanje naslednjih aktivnih spojin: V letih 2001 in 2002: acefat, aldrin, azinfos-metil, cihalotrin-lambda, DDT, deltametrin, diazinon, dimetoat, endosulfan, endrin, fenitrotion, fenthion, fludioksonil, folpet, fosalon, HCH-alfa, heptaklor, heptenofos, imazalil, iprodion, kaptan, karbofuran, klorpirifos, klorpirifos- metil, kvinalfos, lindan, malation, mekarbam, metalaksil, metamidofos, metidation, paration, permetrin, pirimifos-metil, prosimidon, piridafention, tiabendazol, triazofos in vinklozolin. V letu 2003 smo naboru aktivnih spojin iz let 2001 in 2002 dodali: azoksistrobin, bromopropilat, cipermetrin, diklofluanid, forat, klorotalonil, oksidemeton-metil, ometoat, propizamid in tolilfluanid. V letu 2004 smo nabor prejšnjih let razširili z aktivnimi snovmi: ciprodinil, difenilamin, krezoksim-metil, miklobutanil, pirimetanil in spiroksamin. V letu 2005 smo nabor prejšnjih let razširili z aktivnimi snovmi: bifentrin, bupirimat, karbaril, klorprofam, pirimikarb, propargit, tolklofos-metil, triadimefon in triadimenol. V letu 2006 smo nabor prejšnjih let razširili z aktivnimi snovmi: ciromazin, penkonazol, trifloksistrobin. V letu 2007 smo nabor prejšnjih let razširili z aktivnimi snovmi: boskalid, diklorvos, fenamidon, kvinoksifen, tebukonazol. Odvzeli smo ciromazin. V letu 2008 smo nabor prejšnjih let razširili z aktivnimi snovmi: ciprokonazol, dinikonazol, fenbukonazol, indoksakarb, karboksin, klomazon, kloridazon, metakrifos, metkonazol, metribuzin. V letu 2009 smo nabor prejšnjih let razširili z aktivnimi snovmi: akrinatrin, dazomet, desmetilpirimikarb, dimetaklor, esfenvalerat, fenvalerat, flonikamid, flukvinkonazol, HCH- beta, HCH-delta, heksaklorobenzen, kvinoklamin, metalaksil-M, metrafenon, oksadiksil, parathion-metil, profenofos, tetraconazol, tetradifon. 6 Ekstrakcijo smo izvajali z mešanico topil aceton, petroleter in diklorometan. Ekstrakte smo čistili z gelsko permeacijsko kromatografijo in jih analizirali s plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC/MS). Multirezidualna LC/MS/MS metoda Analize s to metodo, ki smo jih izvajali v letih 2006-2009, so obsegale določevanje naslednjih aktivnih spojin: V letu 2006: aldikarb, bentazon, cimoksanil, difenokonazol, fenazakvin, fenheksamid, fluroksipir, imidakloprid, metiokarb, metomil, foksim, pimetrozin, spirodiklofen, tebufenozid, tiakloprid, tiametoksam in zoksamid. V letu 2007 smo naboru aktivnih spojin iz leta 2006 dodali: acetamiprid, amidosulfuron, benalaksil, bitertanol, klofentezin, ciromazin, dimetomorf, epoksikonazol, etofumesat, famoksadon, fenpropidin, fenpropimorf, fenpiroksimat, flufenacet, flukvinkonazol, heksitiazoks, iprovalikarb, lufenuron, metosulam, pendimetalin, prokloraz, propamokarb, propikonazol, piridat, spinosad, terbutilazin, tiofanat-metil in triklorfon. V letu 2008 smo nabor prejšnjih let razširili z aktivnimi snovmi: aldikarb sulfon, aldikarb sulfoksid, buprofezin, karbendazim, klopiralid, klotianidin, cikloksidim, desmedifam, flutriafol, foramsulfuron, jodosulfuron-metil-natrij, izoksaflutol, linuron, malaokson, metamitron, metazaklor, metiokarb sulfon, metiokarb sulfoksid, metoksifenozid, napropamid, fenmedifam, prosulfokarb, prosulfuron, piraklostrobin, rimsulfuron, tetrakonazol, tifensulfuron-metil, tiodikarb, triasulfuron, trifluralin in triflusulfuron-metil. V letu 2009 smo nabor prejšnjih let razširili z aktivnimi snovmi: 2,4-D, amitrol, azinfos-etil, beflubutamid, benalaksil-M, bromoksinil, karbosulfan, klorotoluron, ciazofamid, demeton-Smetil sulfon, dikloprop-P, diflufenikan, dimetenamid-P, fenarimol, fenoksaprop-P-etil, fenoksikarb, fention sulfon, fention sulfoksid, fipronil, florasulam, fluazifop-P-butil, fluazinam, fluorokloridon, flusilazol, heksakonazol, izoproturon, mandipropamid, MCPA, monokrotofos, nikosulfuron, oksamil, paraokson-metil, forat sulfon, forat sulfoksid, propakvizafop, pirazofos, teflubenzuron, tribenuron-metil in trineksapak-etil. Flukvinkonazol in tetrakonazol smo odstranili iz nabora. Ekstrakcijo smo izvajali z mešanico topil aceton, petroleter in diklorometan. Ekstrakte smo čistili z gelsko permeacijsko kromatografijo in jih analizirali s tekočinsko kromatografijo sklopljeno s tandemsko masno spektrometrijo (LC/MS/MS). Kontrola kakovosti V vsaki seriji meritev smo preverjali izkoristke, ki so morali biti med 70 in 120 %. Točnost smo preverjali s sodelovanjem v medlaboratorijskih primerjalnih shemah BIPEA (Bureau interprofessionnel détudes analytiques) in EUPT (CRL European Proficiency Tests). 7 4 OSTANKI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V KMETIJSKIH PRIDELKIH V LETIH 2001 DO 2009 4.1 Vsebnost ostankov FFS Vsebnost ostankov FFS v vseh analiziranih kmetijski pridelki v letih 2001-2009 V letih 2001-2009 ostankov FFS nismo določili v naslednjih kmetijskih pridelkih: fižolu, jajčevcih in poru. Presežene MRL smo določili v breskvah, grozdju, jabolkih, jagodah, krompirju, kumarah, solati, stročjem fižolu, špinači in paradižniku. Rezultati so prikazani na sliki 1 in preglednici 2. žita tomato špinača stročji fižol solata por paprika k kumare lee krompir rid korenje i p jajčevci k jagode tijs jabolka em hruške K grozdje grah glavnato zelje fižol endivija češnje cvetača breskve 0 20 40 60 80 100 Delež vzorcev (%) delež vzorcev >MRL (%) delež vzorcev ≤MRL (%) delež vzorcev MRL (%) (%) (%) breskve 40,0 50,0 10,0 cvetača 26,3 73,7 0,0 češnje 20,0 80,0 0,0 endivija 85,7 14,3 0,0 fižol 100,0 0,0 0,0 glavnato zelje 83,3 16,7 0,0 grah 75,0 25,0 0,0 grozdje 8,6 62,9 28,6 hruške 38,1 61,9 0,0 jabolka 20,0 77,9 2,1 jagode 40,7 58,0 1,2 jajčevci 100,0 0,0 0,0 korenje 84,4 15,6 0,0 krompir 87,1 1,8 11,1 kumare 86,5 10,8 2,7 paprika 88,5 11,5 0,0 por 100,0 0,0 0,0 solata 72,3 25,2 2,5 stročji fižol 59,1 36,4 4,5 špinača 92,3 0,0 7,7 tomato 74,6 23,9 1,4 žita 99,0 1,0 0,0 MP je meja podajanja Ko smo rezultate združili v tri skupine: sadje, zelenjavo in žita, smo ugotovili, da največ ostankov FFS vsebuje sadje in najmanj žita. Rezultati so prikazani v preglednici 3. Preglednica 3: Deleži vzorcev z ostanki FFS za sadje, zelenjavo in žita v letih 2001-2009 delež vzorcev MRL (%) (%) (%) sadje 25,7 70,4 3,8 zelenjava 79,1 15,9 5,1 žita 99,0 1,0 0,0 Celokupni rezultati za obdobje 2001-2009 so prikazani na sliki 2. Ugotovili smo, da v kar 62,9% vzorcih ostankov FFS nismo določili in da je MRL presegalo le 4,3 % vseh vzorcev. 9 Slika 2: Rezultati monitoringa ostankov FFS za obdobje 2001-2009 Vsebnost ostankov FFS v breskvah Preglednica 4: Vsebnost ostankov FFS v breskvah v letu 2007 delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2007 40,0 50,0 10,0 Vsebnost ostankov FFS v cvetači Preglednica 5: Vsebnost ostankov FFS v cvetači v letih 2003, 2006 in 2009 delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2003 90,0 10,0 0,0 2006 9,1 90,9 0,0 2009 0,0 100,0 0,0 10 2009 e lizan atoeL 2006 2003 0 20 40 60 80 100 Delež vzorcev (%) delež vzorca >MRL (%) delež vzorca ≤MRL (%) delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2007 20,0 80,0 0,0 Vsebnost ostankov FFS v endiviji Preglednica 7: Vsebnost ostankov FFS v endiviji v letu 2009 delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2009 85,7 14,3 0,0 11 Vsebnost ostankov FFS v fižolu Preglednica 8: Vsebnost ostankov FFS v fižolu v letu 2008 delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2008 100,0 0,0 0,0 Vsebnost ostankov FFS v glavnatem zelju Preglednica 9: Vsebnost ostankov FFS v glavnatem zelju v letih 2004 in 2007 delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2004 60,0 40,0 0,0 2007 100,0 0,0 0,0 e liz 2007 an atoeL 2004 0 20 40 60 80 100 Delež vzorcev (%) delež vzorca >MRL (%) delež vzorca ≤MRL (%) delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2006 75,0 25,0 0,0 Vsebnost ostankov FFS v grozdju Preglednica 11: Vsebnost ostankov FFS v grozdju v letih 2003 in 2006 delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2003 13,3 66,7 20,0 2006 5,0 60,0 35,0 Presežene MRL smo določili za ciprodinil v letu 2006 in za fludioksonil v letih 2003 in 2006. Nacionalni MRL za obe spojini je bil 0,02 mg/kg v letih 2003 in 2006. Danes je veljavni MRL za ciprodinil 5 mg/kg (Commission Regulation (EU) No. 1004/2013) in za fludioksonil 4 mg/kg za vinsko grozdje, ter 5 mg/kg za namizno grozdje (Commission Regulation (EU) No. 491/2014). Najvišja vsebnost določena v grozdju je bila 0,4 mg/kg za ciprodinil in 0,04 mg/kg za fludioksonil. Glede na današnje MRL te vsebnosti ne bi bile presežene. e lizan 2006 atoeL 2003 0 20 40 60 80 100 Delež vzorcev (%) delež vzorca >MRL (%) delež vzorca ≤MRL (%) delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2002 26,7 73,3 0,0 2005 33,3 66,7 0,0 2008 57,1 42,9 0,0 2008 e lizan atoeL 2005 2002 0 20 40 60 80 100 Delež vzorcev (%) delež vzorca >MRL (%) delež vzorca ≤MRL (%) delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2001 26,7 73,3 0,0 2002 30,0 66,7 3,3 2003 16,7 83,3 0,0 2004 17,1 80,0 2,9 2005 5,9 88,2 5,9 2006 16,7 77,8 5,6 2007 18,6 81,4 0,0 2008 28,9 71,1 0,0 14 2008 2007 e 2006 lizan a 2005 toeL 2004 2003 2002 2001 0 20 40 60 80 100 Delež vzorcev (%) delež vzorca >MRL (%) delež vzorca ≤MRL (%) delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2001 60,0 40,0 0,0 2004 23,1 69,2 7,7 2006 15,8 84,2 0,0 2007 47,4 52,6 0,0 15 2007 e liza 2006 n atoeL 2004 2001 0 20 40 60 80 100 Delež vzorcev (%) delež vzorca >MRL (%) delež vzorca ≤MRL (%) delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2009 100,0 0,0 0,0 Vsebnost ostankov FFS v korenju Preglednica 16: Vsebnost ostankov FFS v korenju v letih 2005 in 2008 delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2005 80,0 20,0 0,0 2008 88,2 11,8 0,0 16 e liz 2008 an atoeL 2005 0 20 40 60 80 100 Delež vzorcev (%) delež vzorca >MRL (%) delež vzorca ≤MRL (%) delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2001 80,0 0,0 20,0 2002 56,7 3,3 40,0 2003 60,0 2,9 37,1 2004 91,8 0,0 8,2 2005 93,8 6,3 0,0 2006 93,9 6,1 0,0 2007 97,2 2,8 0,0 2008 100,0 0,0 0,0 2009 100,0 0,0 0,0 Presežene MRL smo v letih 2001 – 2004 v krompirju določili le za aktivno snov ditiokarbamati. Poleg tega so bili ditiokarbamati edina aktivna snov določena v krompirju v teh letih. Meja podajanja (MP) za ditiokarbamate je bila 0,05 mg/kg, kar je bil takrat tudi nacionalni MRL (Uradni list Republike Slovenije Št. 73/03). Leta 2005 so MRL povečali na 0,1 mg/kg (Commission Directive 2004/115/EC) in leta 2008 na 0,3 mg/kg (Commission 17 Regulation (EC) No. 839/2008). Če bi bil MRL 0,3 mg/kg veljaven od 2001 do 2004, bi MRL presegalo le 8 vzorcev, namesto 36. 2009 2008 2007 e liza 2006 n atoe 2005 L 2004 2003 2002 2001 0 20 40 60 80 100 Delež vzorcev (%) delež vzorca >MRL (%) delež vzorca ≤MRL (%) delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2005 82,4 11,8 5,9 2008 90,0 10,0 0,0 18 e liz 2008 an atoeL 2005 0 20 40 60 80 100 Delež vzorcev (%) delež vzorca >MRL (%) delež vzorca ≤MRL (%) delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2003 93,3 6,7 0,0 2006 81,3 18,8 0,0 2009 90,5 9,5 0,0 19 2009 e lizan atoeL 2006 2003 0 20 40 60 80 100 Delež vzorcev (%) delež vzorca >MRL (%) delež vzorca ≤MRL (%) delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2001 83,3 16,7 0,0 2004 83,3 16,7 0,0 2007 47,1 47,1 5,9 20 2007 e lizan atoeL 2004 2001 0 20 40 60 80 100 Delež vzorcev (%) delež vzorca >MRL (%) delež vzorca ≤MRL (%) delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2007 100,0 0,0 0,0 Vsebnost ostankov FFS v solati Preglednica 22: Vsebnost ostankov FFS v solati v letih 2001 - 2009 delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2001 60,0 26,7 13,3 2002 63,3 33,3 3,3 2003 70,8 29,2 0,0 2004 42,9 57,1 0,0 2005 94,1 5,9 0,0 2006 93,8 6,3 0,0 2007 80,0 16,0 4,0 2008 83,3 12,5 4,2 2009 78,3 21,7 0,0 21 2009 2008 2007 e liza 2006 n atoe 2005 L 2004 2003 2002 2001 0 20 40 60 80 100 Delež vzorcev (%) delež vzorca >MRL (%) delež vzorca ≤MRL (%) delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2002 53,3 43,3 3,3 2005 71,4 21,4 7,1 22 e liz 2005 an atoeL 2002 0 20 40 60 80 100 Delež vzorcev (%) delež vzorca >MRL (%) delež vzorca ≤MRL (%) delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2005 100,0 0,0 0,0 2008 83,3 0,0 16,7 23 e liz 2008 an atoeL 2005 0 20 40 60 80 100 Delež vzorcev (%) delež vzorca >MRL (%) delež vzorca ≤MRL (%) delež vzorca MRL (%) (%) (%) 2001 96,8 3,2 0,0 2003 100,0 0,0 0,0 2006 100,0 0,0 0,0 2007 100,0 0,0 0,0 2009 100,0 0,0 0,0 24 4.2 Vzorci z ostanki dveh ali več aktivnih snovi Vzorce z ostanki dveh ali več aktivnih spojin smo našli predvsem v sadju. Rezultati so podani v preglednicah 25 in 26 ter na sliki 17. Preglednica 25: Vzorci z ostanki dveh ali več aktivnih spojin v letih 2001 - 2009 št. vzorcev delež št. vzorcev delež št. vzorcev delež št. vzorcev delež 2 a.s. % 3 a.s. % 4 ali več a.s. % vsota % breskve 4 20,0 1 5,0 1 5,0 6 30,0 cvetača 1 2,6 0 0,0 0 0,0 1 2,6 češnje 1 10,0 2 20,0 1 10,0 4 40,0 endivija 0 0,0 1 3,6 0 0,0 1 3,6 fižol 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 glavnato zelje 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 grah 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 grozdje 5 14,3 11 31,4 8 22,9 24 68,6 hruške 15 23,8 8 12,7 4 6,3 27 42,9 jabolka 66 23,2 48 16,8 43 15,1 157 55,1 jagode 17 21,0 9 11,1 4 4,9 30 37,0 jajčevci 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 korenje 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 krompir 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 kumare 1 2,7 1 2,7 0 0,0 2 5,4 paprika 2 3,8 1 1,9 0 0,0 3 5,8 paradižnik 4 5,6 1 1,4 2 2,8 7 9,9 por 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 solata 9 4,5 3 1,5 0 0,0 12 5,9 stročji fižol 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 špinača 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 žita 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 a.s. je aktivna spojina 25 solata paradižnik paprika kle kumare e jagode rid i p jabolka k hruške tijse grozdje mK endivija češnje cvetača breskve 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Delež vzorcev (%) vsota 4 orali več a.s. 3 a.s. 2 a.s. a.s. je aktivna snov Slika 17: Porazdelitev vzorcev z ostanki 2 ali več aktivnih snovi v letih 2001 - 2009 26 Preglednica 26: Vsebnosti ostankov FFS v vzorcih, ki so vsebovali 5 ali več aktivnih spojin v letih 2001 – 2009 proizvod leto vzorci s petimi ali več aktivnimi spojinami (mg/kg) grozdje 2006 azoksistrobin 0,04 (F) ciprodinil 0,10 (F) ditiokarbamati 0,10 (F) fenazakvin 0,03 (A) fenheksamid 0,33 (F) fludioksonil 0,03 (F) folpet 0,09 (F) klorpirifos 0,04 (I) metalaksil 0,05 (F) grozdje 2006 ciprodinil 0,02 (F) ditiokarbamati 0,12 (F) folpet 0,42 (F) fosalon 0,02 (I) pirimetanil 0,53 (F) zoksamid 0,07 (F) grozdje 2006 ciprodinil 0,25 (F) fenheksamid 0,05 (F) folpet 0,20 (F) klorotalonil 0,17 (F) tebufenozid 0,01 (I) grozdje 2006 ciprodinil 0,01 (F) folpet 0,84 (F) klorotalonil 0,39 (F) metalaksil 0,18 (F) miklobutanil 0,02 (F) hruške 2005 ditiokarbamati 0,07 (F) fosalon 0,13 (I) kaptan 0,09 (F) klorpirifos-metil 0,03 (I) tolilfluanid 0,28 (F) hruške 2005 diazinon 0,04 (I) ditiokarbamati 0,43 (F) klorpirifos-metil 0,01 (I) prosimidon ,.04 (F) tolilfluanid 0,17 (F) hruške 2008 boskalid 0,36 (F) difenokonazol 0,01 (F) ditiokarbamati 0,36 (F) flukvinkonazol 0,03 (F) lufenuron 0,09 (I) piraklostrobin 0,13 (F) tiakloprid 0,09 (I) jabolka 2004 diazinon 0,02 (I) ditiokarbamati 0,06 (F) fosalon 0,14 (I) kaptan 0,10 (F) tolilfluanid 0,02 (F) jabolka 2004 diazinon 0,03 (I) folpet 0,06 (F) kaptan 0,21 (F) klorpirifos-metil 0,01 (I) tolilfluanid 0,09 (F) jabolka 2004 ciprodinil 0,02 (F) diazinon 0,02 (I) ditiokarbamati 0,06 (F) fosalon 0,17 (I) kaptan 0,17 (F) tolilfluanid 0,18 (F) jabolka 2004 ciprodinil 0,02 (F) diazinon 0,04 (I) ditiokarbamati 0,61 (F) folpet 0,06 (F) fosalon 0,15 (I) kaptan 0,21 (F) pirimetanil 0,03 (F) tolilfluanid 0,17 (F) jabolka 2005 klorpirifos 0,04 (I) klorpirifos-metil 0,03 (I) ciprodinil 0,02 (F) diazinon 0,02 (I) ditiokarbamati 0,09 (F) pirimikarb 0,05 (I) jabolka 2005 kaptan 0,36 (F) klorpirifos 0,09 (I) ciprodinil 0,01 (F) diazinon 0,15 (I) ditiokarbamati 0,27 (F) tolilfluanid 0,73 (F) jabolka 2006 ditiokarbamati 0,80 (F) kaptan 0,17 (F) pirimetanil 0,02 (F) spirodiklofen 0,02 (A) tiakloprid 0,01 (I) jabolka 2006 diazinon 0,06 (I) ditiokarbamati 0,23 (F) kaptan 0,34 (F) tebufenozid 0,01 (I) tolilfluanid 0,24 (F) jabolka 2006 diazinon 0,14 (I) ditiokarbamati 0,21 (F) fosalon 0,01 (I) kaptan 0,16 (F) klorpirifos 0,17 (I) spirodiklofen 0,06 (A) tolilfluanid 0,05 (F) jabolka 2006 diazinon 0,01 (I) ditiokarbamati 0,15 (F) fosalon 0,02 (I) kaptan 0,26 (F) spirodiklofen 0,02 (A) jabolka 2006 diazinon 0,02 (I) difenilamin 0,02 (F) ditiokarbamati 0,26 (F) fosalon 0,01 (I) klorpirifos 0,07 (I) jabolka 2006 ciprodinil 0,02 (F) ditiokarbamati 0,12 (F) kaptan 0,16 (F) klorpirifos 0,07 (I) pirimetanil 0,04 (F) jabolka 2007 ciprodinil 0,02 (F) diazinon 0,04 (I) ditiokarbamati 0,10 (F) fosalon 0,57 (I) kaptan 0,16 (F) jabolka 2007 acetamiprid 0,02 (I) kaptan 0,51 (F) klorpirifos 0,07 (I) pirimetanil 0,03 (F) spirodiklofen 0,02 (A) jabolka 2007 diazinon 0,04 (I) ditiokarbamati 0,17 (F) fosalon 0,13 (I) pirimetanil 0,01 (F) trifloksistrobin 0,03 (F) jabolka 2008 boskalid 0,02 (F) ditiokarbamati 0,12 (F) metoksifenozid 0,01 (I) piraklostrobin 0,01 (F) pirimetanil 0,02 (F) jabolka 2008 acetamiprid 0,01 (I) boskalid 0,06 (F) ditiokarbamati 0,96 (F) kaptan 0,44 (F) piraklostrobin 0,02 (F) pirimetanil 0,02 (F) jagode 2004 ciprodinil 0,03 (F) ditiokarbamati 0,37 (F) fludioksonil 0,01 (F) metalaksil 0,04 (F) pirimetanil 0,27 (F) jagode 2004 azoksistrobin 0,04 (F) bromopropilat 0,04 (A) ciprodinil 0,10 (F) ditiokarbamati 0,14 (F) fludioksonil 0,11 (F) pirimetanil 0,20 (F) jagode 2006 ciprodinil 0,20 (F) ditiokarbamati 0,25 (F) fludioksonil 0,13 (F) metalaksil 0,02 (F) tolilfluanid 0,01 (F) A-akaricid, F-fungicid, I-insekticid 27 4.3 Aktivne spojine Najdene aktivne spojine Aktivne snovi, ki smo jih v letih 2001 – 2009 določili v kmetijskih pridelkih so predstavljene v preglednici 27 in na sliki 18. Najpogosteje smo določili aktivno snov ditiokarbamati. zoksamid vinklozolin trifloksistrobin tolilfluanid tiametoksam tiakloprid terbutilazin tebufenozid spirodiklofen prosimidon propizamid pirimikarb pirimifos-metil pirimetanil piraklostrobin pendimetalin ometoat miklobutanil metoksifenozid metalaksil luf enuron linuron a krezoksim-metil jin klorprofam o klorpirifos-metil p s klorpirifos a klorotalonil n klofentezin tivk kaptan A iprodion indoksakarb imidakloprid f osalon folpet flukvinkonazol fludioksonil fenheksamid f enazakvin ditiokarbamati dimetoat diklof luanid dif enokonazol difenilamin diazinon ciprodinil cipermetrin cihalotrin-lambda bromopropilat boskalid bitertanol azoksistrobin acetamiprid 0 5 10 15 20 25 Delež vzorcev (%) Slika 18: Povprečni delež vzorcev za aktivne snovi najdene v letih 2001 – 2009 28 Preglednica 27: Letni deleži vzorcev za aktivne snovi, najdene v letih 2001 – 2009 delež vzorcev (%) aktivna spojina 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 acetamiprid n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 1,9 6,6 n.d. azoksistrobin n.a. n.a. 0,3 0,8 n.d. 2,2 2,4 n.d. 0,6 bitertanol n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 2,9 n.d. n.d. boskalid n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 1,4 8,4 n.d. bromopropilat n.a. n.a. 0,6 0,3 n.d. n.d. n.d. n.d. n.d. cihalotrin-lambda 0,7 n.d. n.d. 0,3 n.d. n.d. 1,0 n.d. n.d. cipermetrin n.a. n.a. n.d. n.d. n.d. n.d. n.d. 0,6 n.d. ciprodinil n.a. n.a. n.a. 3,3 2,6 10,5 4,8 n.d. 1,8 diazinon 4,0 4,7 3,3 6,4 10,4 5,0 4,8 n.d. n.d. difenilamin n.a. n.a. n.a. n.d. n.d. 0,6 n.d. n.d. n.d. difenokonazol n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 1,1 1,9 1,2 n.d. diklofluanid n.a. n.a. 0,6 0,6 n.d. 0,6 n.d. n.d. n.d. dimetoat 1,3 3,3 0,3 n.d. n.d. n.d. 1,4 n.d. n.d. ditiokarbamati 17,2 42,0 15,0 15,5 20,9 22,7 10,5 12,7 11,8 fenazakvin n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 2,8 n.d. 0,6 n.d. fenheksamid n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 3,3 4,8 n.d. n.d. fludioksonil 0,7 0,7 1,4 2,5 n.d. 2,8 0,5 n.d. 1,8 flukvinkonazol n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.d. 3,0 n.d. folpet 0,7 n.d. 2,2 1,4 0,9 10,5 0,5 n.d. n.d. fosalon 4,0 17,3 4,4 5,3 7,8 10,5 11,4 n.d. n.d. imidakloprid n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 1,1 1,0 n.d. n.d. indoksakarb n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.d. 0,6 iprodion 2,0 n.d. n.d. n.d. n.d. n.d. n.d. n.d. 1,2 kaptan 2,6 2,0 n.d. 5,8 7,0 4,4 5,7 3,6 n.d. klofentezin n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.d. 0,6 n.d. klorotalonil n.a. n.a. n.d. 0,3 2,6 5,0 3,3 n.d. 0,6 klorpirifos n.d. n.d. n.d. n.d. 3,5 4,4 7,6 3,6 n.d. klorpirifos-metil n.d. 1,3 0,6 1,7 2,6 n.d. n.d. n.d. n.d. klorprofam n.a. n.a. n.a. n.a. 0,9 n.d. n.d. n.d. n.d. krezoksim-metil n.a. n.a. n.a. n.d. n.d. 0,6 n.d. n.d. n.d. linuron n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 1,2 n.d. lufenuron n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 1,4 1,8 0,6 metalaksil n.d. 1,3 n.d. 0,3 n.d. 2,2 0,5 1,2 n.d. metoksifenozid n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 2,4 n.d. miklobutanil n.a. n.a. n.a. n.d. n.d. 1,1 n.d. n.d. n.d. ometoat n.a. n.a. n.d. n.d. n.d. n.d. 1,9 n.d. n.d. pendimetalin n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.d. 0,6 n.d. piraklostrobin n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 8,4 n.d. pirimetanil n.a. n.a. n.a. 1,7 n.d. 6,6 2,9 3,0 n.d. pirimifos-metil 0,7 0,7 n.d. n.d. n.d. n.d. n.d. n.d. n.d. pirimikarb n.a. n.a. n.a. n.a. 0,9 n.d. n.d. 0,6 n.d. propizamid n.a. n.a. n.d. n.d. n.d. n.d. 0,5 n.d. n.d. prosimidon 2,0 2,7 0,6 0,6 0,9 1,7 n.d. 0,6 n.d. spirodiklofen n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 3,3 3,8 1,8 n.d. tebufenozid n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 2,2 n.d. 1,8 n.d. terbutilazin n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 0,5 n.d. n.d. tiakloprid n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 1,7 2,9 3,6 n.d. tiametoksam n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.d. 0,5 0,6 1,8 tolilfluanid n.a. n.a. n.d. 7,2 13,9 7,2 n.d. n.d. n.d. trifloksistrobin n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 0,5 n.d. n.d. vinklozolin 4,6 n.d. n.d. n.d. n.d. n.d. n.d. n.d. n.d. zoksamid n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 0,6 n.d. n.d. n.d. n.a. spojina ni bila analizirana, n.d. spojina ni bila določena 29 Presežene aktivne spojine Aktivne snovi, katerih vsebnosti so bile presežene v letih 2001 – 2009 , so predstavljene v preglednici 28 in na sliki 19. Med aktivnimi snovmi, ki so presegale MRL so bili najpogostejši ditiokarbamati. tolilfluanid pendimetalin metalaksil klorotalonil a kaptan jino fosalon p sa folpet n fludioksonil tivk ditiokarbamati A dimetoat diazinon ciprodinil acetamiprid 0 1 2 3 Delež vzorcev (%) Slika 19: Povprečni delež vzorcev za presežene aktivne snovi najdene v letih 2001 – 2009 Preglednica 28: Letni deleži vzorcev glede na presežene aktivnih snovi, najdene v letih 2001 – 2009 delež vzorcev (%) aktivna spojina 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 acetamiprid n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. 0,5 n.e. n.d. ciprodinil n.a. n.a. n.a. n.e. n.e. 0,3 n.e. n.d. n.e. diazinon n.e. n.e. n.e. n.e. 0,9 n.e. n.e. n.d. n.d. dimetoat 0,7 0,7 n.e. n.d. n.d. n.d. n.e. n.d. n.d. ditiokarbamati 4,6 8,0 8,7 2,4 n.e. n.e. n.e. 0,6 n.e. fludioksonil n.e. n.e. 2,0 n.e. n.d. 0,6 n.e. n.d. n.e. folpet n.e. n.d. n.e. n.e. n.e. n.e. 0,5 n.d. n.d. fosalon n.e. 0,7 n.e. n.e. n.e. n.e. n.e. n.d. n.d. kaptan n.e. n.e. n.d. n.e. n.e. n.e. 1,0 n.e. n.d. klorotalonil n.a. n.a. n.d. n.e. 0,9 n.e. 0,5 n.d. n.e. metalaksil n.d. 0,7 n.d. n.e. n.d. n.e. n.e. n.e. n.d. pendimetalin n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.a. n.d. 0,6 n.d. tolilfluanid n.a. n.a. n.d. 1,4 0,9 1,1 n.d. n.d. n.d. n.a. spojina ni bila analizirana, n.d. spojina ni bila določena 30 Porazdelitev najdenih aktivnih snovi po pridelovalnih območjih Vzorčenje je potekalo naključno na osmih pridelovalnih območjih v Sloveniji. V obdobju 2001 – 2009 smo najvišji delež najdenih aktivnih spojin določili v območju Nova Gorica. V tem območju pridelujejo predvsem sadje. Najnižji delež najdenih aktivnih snovi smo določili v območju Kranj. V tem območju smo opazili trend manjšanja deleža najdenih aktivnih snovi od leta 2001 do leta 2009, kljub temu, da smo vsako leto analizirali več aktivnih spojin. Rezultati so prikazani v preglednici 29. Preglednica 29: Delež najdenih aktivnih spojin v letih 2001 – 2009 po osmih pridelovalnih območjih Slovenije delež vzorcev z najdenimi aktivnimi spojinami (%) območje / leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 povprečje Celje 35,7 55,0 52,2 48,8 33,3 31,3 23,5 14,3 22,2 35,1 Koper 21,4 58,3 52,9 41,2 50,0 53,3 52,6 40,0 33,3 44,8 Kranj 47,6 41,2 22,2 36,4 20,0 10,5 8,7 10,5 4,0 22,3 Ljubljana 22,2 53,6 29,2 41,7 20,0 39,1 25,7 20,7 23,1 30,6 Maribor 20,8 59,3 46,7 55,9 31,8 56,8 41,5 41,0 18,5 41,4 Murska Sobota 15,0 40,0 23,5 55,0 40,0 37,0 30,4 0,0 0,0 26,8 Nova Gorica 22,2 75,0 50,0 63,6 50,0 78,6 57,1 42,9 9,5 49,9 Novo mesto 29,0 50,0 66,7 40,0 36,4 53,3 61,3 35,5 15,8 43,1 Porazdelitev najdenih preseženih aktivnih spojin po pridelovalnih območjih Največji povprečni delež aktivnih spojin, ki so presegale MRL smo opazili v območjih Maribor in Kranj. V Kranju so bili ostanki preseženi le za ditiokarbamate in po letu 2004 preseženih MRL ni bilo več. Najnižji povprečni delež preseženih aktivnih spojin smo našli v območju Nova Gorica, kljub temu, da smo v tem območju našli največji povprečni delež najdenih aktivnih spojin. Rezultati so prikazani v preglednici 30. Preglednica 30: Delež najdenih preseženih aktivnih spojin v letih 2001 – 2009 po osmih pridelovalnih območjih Slovenije delež vzorcev s preseženimi aktivnimi spojinami (%) območje / leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 povprečje Celje 0,0 10,0 13,0 0,0 0,0 6,3 0,0 4,8 0,0 3,8 Koper 0,0 16,7 0,0 0,0 0,0 0,0 5,3 0,0 0,0 2,4 Kranj 23,8 11,8 11,1 13,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 6,7 Ljubljana 0,0 10,7 12,5 2,8 10,0 4,3 0,0 0,0 0,0 4,5 Maribor 8,3 7,4 20,0 5,9 3,1 10,8 2,4 2,6 0,0 6,7 Murska Sobota 0,0 0,0 5,9 10,0 0,0 3,7 0,0 0,0 0,0 2,2 Nova Gorica 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,8 0,0 0,0 0,5 Novo mesto 3,2 16,7 11,1 0,0 0,0 6,7 3,2 0,0 0,0 4,5 31 4.4 Primerjava rezultatov v Sloveniji z rezultati Evropske Unije, Norveške, Islandije in Lihtenštajna V Evropski Uniji, Norveški, Islandiji in Lihtenštajnu so v letih 2001 – 2009 analizirali 92149 vzorcev in sicer 33046 sadja, 51059 zelenjave in 8044 žit (oves, pšenica, riž, rž). Seznam analiziranih vzorcev je predstavljen v preglednici 31. Preglednica 31: Seznam analiziranih vzorcev v Evropski Uniji v letih 2001 – 2009 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 vsota breskve / nektarine / 1190 / / / / 2493 / / 3683 cvetača / / 631 / / 1014 / / 921 2566 češnje / / / / / / / / / / endivija / / / / / / / / / / fižol / 896 / / 1122 / / 381 / 2399 glavnato zelje / / / 918 / / 1125 / / 2043 grah / / 519 / / 853 / / 810 2182 grozdje 1721 / 2163 / / 2479 / / 1664 8027 hruške / 1330 / / 2001 / / 1669 / 5000 jabolka 2641 / / 3133 / / 3454 / / 9228 jagode 1652 / / 2668 / / 2788 / / 7108 jajčevci / / 706 / / 960 / / 1103 2769 korenje / 1457 / / 1759 / / 1530 / 4746 krompir / 1502 / / 1909 / / 2054 / 5465 kumare / / 1150 / 1555 / / 1329 / 4034 paprika / / 1754 / / 2248 / / 1733 5735 paradižnik 2016 / / 2665 / / 3418 / / 8099 por / / / 769 / / 876 / / 1645 solata 1838 / / 2301 / / 2578 / / 6717 stročji fižol / / / / / / / / / / špinača / 644 / / 1010 / / 1005 / 2659 žita / / 1656 795 847 1531 843 1060 1312 8044 vsota 9868 7019 8579 13249 10203 9085 17575 9028 7543 92149 Rezultati monitoringa v Evropski Uniji, Norveški, Islandiji in Lihtenštajnu so prikazani v preglednici 32 in na slikah 20 ter 21. 32 Preglednica 32: Deleži vzorcev z ostanki FFS v letih 2001-2009 v Evropski Uniji, Norveški, Islandiji in Lihtenštajnu delež vzorcev MRL (%) (%) (%) breskve/nektarine 50,1 46,6 3,3 cvetača 77,6 21,4 1,1 češnje 0,0 0,0 0,0 endivija 0,0 0,0 0,0 fižol 67,8 25,6 6,6 glavnato zelje 78,4 19,8 1,9 grah 77,2 21,0 1,8 grozdje 32,8 63,9 3,3 hruške 33,7 65,1 1,3 jabolka 41,8 56,3 1,9 jagode 35,6 61,5 2,9 jajčevci 68,9 28,3 2,8 korenje 80,3 18,1 1,5 krompir 79,7 19,6 0,8 kumare 70,4 27,5 2,2 paprika 59,6 36,8 3,6 paradižnik 66,1 32,8 1,1 por 77,5 21,5 1,0 solata 49,7 47,0 3,3 stročji fižol 0,0 0,0 0,0 špinača 77,4 14,7 7,9 žita 77,3 21,7 1,0 33 žita špinača stročji fižol solata por paradižnik paprika k kumare lee krompir rid korenje i p jajčevci k jagode tijs jabolka em hruške K grozdje grah glavnato zelje fižol endivija češnje cvetača breskve/nektarine 0 20 40 60 80 100 Delež vzorcev(%) delež vzorcev >MRL (%) delež vzorcev ≤MRL (%) delež vzorcev