Poštnina plačana v gotovini
Marmonta
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 87
Maribor, sobota 18. aprila 1931
»JUTRA
«
izhaia razun nedei|e n praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri pošlnam ček. zav v Ljubljani št. 11.409 Veha mesečno preteman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. A
Zagrebški velesejem
25. IV. — 4. V. 1931 Vlil. SALON AVTOMOBILOV
motornih koles, koles in pribora
*v. SPECDALNI GOSPODARSKI SEDEM
(strojev, gnojil, potrebščin)
PERUTNINE IN KUNCEV
(samo od 25. — 28, IV.)
Razstava holandskega cvetda
TURISTKE in ŠPORTNIH POTREBŠČIN
HIGIDENE.
“ legitimacijo zagreoškega velesejma nabavljeno pred odhohom, brezplačen povratek na železnicah m patobiodih, višji razred za ceno nižjega. XV
Pritisk fašistov na
'. .	•—»v	;■' » - • v
Vipavsko dolino
Od vsega slovenskega ozemlja, ki je pripadlo Italiji, je bila Vipavska dolina, ki sega od Soče pod Gorico do Pivške planote s svojim severnim in vzhodnim zaledjem, najbolj čisto naša. Tamkajšnje ljudstvo ni nikdar znalo nobenega drugega jezika kakor samo svojega maternega. Tujcev, niti Italijanov niti Nemcev, ni bilo nikjer. Razumljivo je tedaj, da so tudi vsi napori fašistov, da bi prosti v to pokrajino, ostali vse do posledica časa brez uspeha. Ker je Vipavska ^QHna izključno agrarna, le v Ajdovšči-n.‘ je nekaj industrije, Italijani v njej n,so mogli naseliti svojih ljudi, omejiti Sp se morali zgolj ua to, da so z Italija-n> zasedli samo učiteljska in maloštevilna uradniška mesta, spravili tja svoje orožnike, finančne stražnike ter cestne •uojstre in par cestarjev. Samo v Ajdovščino so nagnali nekaj delavcev in delavk iz južnih pokrajin, v Vipavi pa so zasidrali izredno veliko vojaško garnizijo.
v Ločitev med širokimi masami domačega slovenskega prebivalstva in med priseljenimi in vsiljenimi Italijani pa je ostala nepremostljiva. Stika ni bilo absolutno nobenega. Celo krog 800 vojakov, veliko število častnikov in podčast" nikov, karabinijerjev, političnih polici! stov itd. v trgu Vipavi ni moglo omajati trdne slovenske kompaktnosti. Italijani so ostali svet zase, Slovenci zo-Pet zase. Zelo jasno se je to pokazalo Posebno pri nakupovanju pri italijanskih Jkovcih, ki so se tam skušali naseliti:
Pjihove lokale so hodili samo tam na-pod7e«i Italijani in člani častniških in
mači St”iških družin _ SIovenec' do' Skr" 'n prestopil njihovega praga.
sIovp n°i karakteristično pa je tudi to, da
v srt . otroci' ki so pri teraniP pri!.d mi 't i. Italijanskimi, niso govorili ž nji-naučm nsko’ am'Pak 80 se italijanski ka	.skvensi(0' Znan je slučaj častni-
ca’ 1 Je zaprosil za premestitev iz Vi-cer n? motivacijo — da se mu bodo šibo „ roc* posl°venHi in kmalu sploh ne
00	več moeo' i njimi ‘ovoriti!
Titulescu sestavil vlado močne roke
PO BREZUSPEŠNIH POIZKUSIH ZA SESTAVO KONCENTRACIJSKE VLADE JE SESTAVIL TITULESCU KABINET MOČNE ROKE.
BUKAREŠT, 18. aprila. Rumunska vladna kriza, do katere je prišlo po odstopu kabineta Mironescu in je trajala celih 14 dni, je bila snočl rešena. Kraljeva želja je sicer bila, da se sestavi vlada narodne koncentracije, da se tako pomiri država, vendar pa so naletela pogajanja na velike težkoče. Kljub temu pa se je že zdelo, da se bo koncentracija posrečila, ko je prišlo čisto nepričakovano zopet do preokreta.
Pogajanja, ki jih je imel kraljev mandatar Tltulescu z voditelji strank, so pokazala, da Je sporazum med strankami nemogoč. Obe veliki stranki, narodna kmečka stranka in liberalci ste sicer bili za koncentracijo, nikakor pa ne manjše frakcije, ki so prišle s posebnimi zahtevami ne samo glede delovnega pro-grala temveč tudi glede razdelitve ministrskih portfeljev. Male skupine so hotele biti namreč v vladi zastopane enako močno kakor velike stranke. Vrh tega niso bile za to, da bi pri bližajočih se volitvah stopile vse stranke s skupnimi kandidatnimi listami pred volilce, ker se boje, da bi bile tekom let popolnoma absorbirane.
Včeraj dopoldne se je pokazalo, da je koncentracijska vlada nemogoča in je
Titulescu zato vrnil kralju mandat. Kralj mu je nato takoj poveril sestavo kabineta osebnosti, ne oziraje se na njihovo strankarsko pripadnost. Titulescu je še enkrat poizkušal pridobiti stranke za koncentracijo. Ko pa se je tudi ta poizkus ponesrečil, je pričel Titulescu ta-kof izvajati svojo novo misijo in je že
v	nekaj urah sestavil sledečo vlado: Predsedstvo in notranje stvari: Titulescu.
Zunanje stvari: Ghika
Justlca: Lupu
Prosveta: prof. Jorga
Kmetijstvo; Garolli
Promet: general Jonescu
Vojna in mornarica: general Coutescu
Trgovina: Tabacovici
Delo: Cantacuzene
Finance: Ceuceanu.
Kralj je takoj potrdil novo vlado, nakar so člani novega kabineta že sneči prisegli ter imeli danes svojo prvo sejo, na kateri je bilo sestavljeno besedilo manifesta na narod, v katerem poziva Titulescu javnost k tesnemu sodelovanju z vlado. Prebivalstvo je sprejelo vest o sestavi nove vlade z velikim zadoščenjem.
Zmagoslavna not
slovanske oesmi
TRETJI KONCERT GLA SBENE MATICE.
L e s k o v a c, 15. aprila.
Težko je bilo slovo iz Kumanova. Gostoljubni meščani so nas spremili do postaje, akoravno leži ta tri kilometre iz mesta. Opoldne smo prispeli v Lesko-vac. Doživeli smo sprejem, veličasten in prisrčen, kakor povsod, kamor prispemo. Prebivalci ne vedo, na kakšne načine bi nam žal tako kratko odmerjeno bivanje napravili čim udobnejše. Razkazujejo nam vse lepote in znamenitosti, pogo-ščajo nas s »sladkim«, to je z narodno jedjo, ki jo ponudijo vsakemu dobrodošlemu gostu. Ker smo prispeli baš ob pravoslavnih velikonočnih praznikih, smo morali povsod z njimi deliti velikonočni »žegen«.
V	Leskovcu so nas sprejela vsa obla-stva in kulturna ter športna društva. Po-
zdravil nas je predsednik okr. sodišča g. Kuzmanovič. Z godbo na čelu se je vila veličastna povorka po ulicah k modernemu hotelu Hostič, kjer so Matičarji na hrani in kjer se je zvečer tudi vršil koncert.
Mestna občina je priredila pevcem banket, katerega so se udeležili gg- predsednik občine, predsednik sodišča, predsednica Kola jugoslovanskih sester in drugi.
Leskovčani so nam preskrbeli popolnoma brezplačno prehrano in stanovanja. Že opoldne je bila dvorana skoro čisto razprodana.
Koncert, katerega se je udeležila vsa elita, je nov dokaz za nujnost in važnost naše turneje. Vsem še neznana slovenska pesem osvaja vsa srca in mar-
sikatero oko se zarosi ob zvokih pesmi iz daljnjega domačega kraja. Nekateri Slovenci tu so že po osem do deset let iz Slovenije. Da so nam zlasti ti hvaležni za našo pesem, ni treba posebej povdarjati.
Jutrišnji predpoldan je namenjen ogledovanju mesta, opoldne pa nadaljujemo pot v Niš.
*
Op. ured. Absolvirana sta z velikim! uspehi že tudi Niš in Kruševac. Povsod je triumfirala naša pesem. Poročila slede.
Briančoua ofenziva
PARIZ, 18. aprila- Francosko zunanje ministrstvo je včeraj objavilo osnovna načela svoje akcije proti avstrijsko-nem-Škemu carinskemu načrtu. Francoska vlada je izdelala načrt, ki je bil predložen interesiranim državam: Jugoslaviji, Poljski, Rumuniji, Madžarski in Bolgarski ter industrijskim državam, ki uva žajo žito. Briand je mnenja, da se more po provizornih odgovorih teh držav upati, da pride na zasedanju evropskega studijskega odbora dne 15. maja do pozitivnega dela. Tudi Berlin in Dunaj sta bila obveščena o tej akciji.
Nemška in avstrijska vlada čisto nič ne prikrivata, da ima francoski načrt predvsem namen, preprečiti praktično izvedbo avstrijsko-nemške carinske uni-ae. S tem, da se jugovzhodnim evropskim državam, ki izvažajo žito, otvorijo tržišča za prodajo njihovega žita, upa Francija, da te države ne bodo imele nobenega interesa več, da bi se pridružile avstrijsko-nemški carinski uniji.
Iz poročil francoskih listov pa je razvidno, da je Francija za enkrat stopila samo v stike z državami Male antante, katerim je ponudila prednostne carine za izvoz njihovega žita, v kar so te države v načelu tudi privolile. »Echo de Pariš« zatrjuje, da kak natančen načrt sploh še ni bil izdelan.
Perilo po meri
I.	Babič, Gosposka ulica 24.______957
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vse to je tržaške in goriške fašistov-ske voditelje silno peklo in kovali so vse mogoče načrte, da bi zlomili odporno moč vipavskih Slovencev. Začeli so organizirati fašije, toda Slovenci so turu +	razea	redkih izjem, ki so
tvorili moralno pokvarjeni tipi, osta-ovenci. Sami italijanski listi so se še ne avno strahovito zgražali, da se na . jah fašijev v Vipavski dolini razpravlja v slovenskem jeziku in da so ti »fašisti« bolj nevarni, kakor so nefašisti. fi.f Iud. .PJ1 v°I'fvah ti. »fašisti« niso volih fašistično, vsaj pretežno ne. Znan je slučaj, ko je bilo v neki vipavski vasi pod silo razmer krog 40 organiziranih fašistov, glasov so pa fašisti dobili samo 5. Zaradi tega so se v poslednjem
| času fašisti z bestialno silo vrgli na Vipavsko dolino. Odposlali so tja miličnike in angažirali še frančiškane iz Sv. Križa, same Italijane iz stare Italije, ki so prišli tja po izgonu slovenskih redovnikov. S silo so odredili, da mora biti vsako nedeljo v vsaki fari tudi italijanska maša z italijansko pridigo, katero opravi iz Sv. Križa delegirani pater. Toda vse te maše so bile spočetka brez vernikov. Cerkve so bile prazne!
Fašisti so doživeli nov poraz, a odnehali niso. Razposlali so po vaseh miličnike, ki vsako nedeljo polovijo vso šolsko deco, pa tudi odrasle in jih s silo tirajo v cerkev k italijanski maši, dočim se pred slovenskim obredom domačega duhovnika postavijo pred cerkvena vra-
ta in ljudem ne dovolijo vstopiti. Pa tudi to nečuveno nasilje jim ne donaša tistih rezultatov, kakor bi jih hoteli in želeli, Slovenci, ki jih naženejo v cerkev k italijanski maši, sicer vztrajajo, ker morajo, toda zadrže se popolnoma tiho, iz njihovih vrst ni besede molitve. Le na tihem molijo v svojem maternem jeziku, da bi jih Bog rešil nepopisnih muk ki jih trpijo. Celo otroci sami se upira-J jo zapovedi učiteljev, ko jih pozivajo k j glavni molitvi v italijanskem jeziku. Po I vsem tem pa si upam Italijani še trditi. | da ne izvajajo verskih nasilij nad slo-I vensko narodno manjšino. Vipavci vztra 1 ja jo kakor skale Nanosa, a duševno so že popolnon.n izčrpani in obupani. Žele A ho,' ejonf kitko: takega življenja.
Msrihorsfr? V E C E R N IK Tute
   i	mirMurRimri mmuBomamamrnam
Mariborski	in
Ulična imena u fTlariboru
Vlada je naročila, da morajo dobiti vse alice nove napisne table in vse hiše številčne tablice v državnih barvah. Ker se tako vsi napisi itak prenove, je zato najprimernejši čas, da se sedaj izvrše tudi vse potrebne spremembe in popravijo morebitne napake. Tudi za Maribor je sedaj jako ugodna prilika, da lahko vse te stvari končno uredimo, kajti ob prevratu je bilo mnogo nujnega dela in takrat so se preimenovale ulice kar na br-zo roko, pa tudi poznejša imena kažejo sama, da so nastala le iz nekake zadrege; imamo pa tudi imena, ki že v predvojni dobi niso bila primerna in povzročajo pomote v prometu.
Le iz zadrege je mogel dobiti Jenko, pesnik solnčnega Sorškega polja, temno ulico, ki so jo nekdaj Nemci imenovali Sch\varzgasse. Ena izmed najlepših ulic 'je Tattenbachova ulica, imenovana po silovitem graščaku, ki nima niti za celoto niti za mesto samo kake zasluge. Magdalenska ulica je tam v bližini kadetnice, ko bi pač vsakdo mislil, da je kje pri cerkvi Sv. Magdalene. Kakor Magdalenski trg in Magdalenska ulica sta daleč narazen Komenskega trg in Komenskega ulica, kar prav gotovo moti. Poleg te imamo še jezikovno netočne: Če imamo Magdalensko (in ne Magda-lenino) ulico, zakaj imamo drugo Urbanovo, (mesto Urbansko) Bolfenkovo (me sto Boliensko) itd. Poleg dr. Verstovško-ve ulice imamo Rosinovo ulico, kakor da bi bil doktorat slednjega manj vreden, enako kakor so manjvredni naslovi dr. Vošnjaka, dr. Korošča, dr. Kreka, dr. Prešerna itd. Naj torej naslov odpade povsod! Že iz tega je videti, da je treba napraviti red v imenih.
Iz teh in podobnih razlogov je imenoval mariborski občinski svet posebno komisijo, ki naj gradivo pregleda in sta-
vi	svoje predloge.
Pred svojim delom pa se mora komisija sporazumeti glede načel in smernic: Treba je razlikovati na pr. med centralnimi in pokrajinskimi mesti, pri čemer imajo centralna mesta uvaževati vseob-či državni in meddržavni položaj, medtem ko se pokrajinskih mest vse to ne tiče v toliki meri in se lahko v tem pogledu omejijo na najnujneje ter se raje ozirajo le na preteklost lastnega kraja in bližnje okolice; imena naj bi se ozirala na pokrajinski položaj, naj bi bila že pomoč pri spoznavanju mesta in njegovih centrov, seveda vedno točna in slovni-ško pravilno. Pri tej priliki bi bilo mogoče ustreči še eni zahtevi, ki so jo že izvršila vsa modernejša mesta: Navzlic nekaterim že udomačenim uličnim imenom pa vendar dobri s/» prebivalstva in enako tujcev ne ve, komu na čast se ulica pravzaprav tako imenuje, kdo je tisti, čigar ime ulica nosi in kake so njegove zasluge. Sedaj je prilika, da se z malenkostnimi stroški ob uličnem pričetku zabeležijo popolnoma kratko najnujnejši podatki, ki bodo šele dali ulici in imenu pomen in značaj. Ta želja je gotovo upra vičena in jo občinski svet sedaj lahko izpolni.
Iz gorenjih načel bo jasno razvidno, kako potrebna je revizija imen in kako prav bo, da se popravi sedaj, kar je bilo po naključju kedaj poprej netočnega.
Ob umetnostni razstaui Rnte Trstenjaka
Knez malir, gospod slikar, zovejo brhke Lužičanke — našega Trstenjaka. Ves udomačen v umerjeno barvitost slovanske pokrajine med Budišinom in Berlinom, je Trstenjak pognal močne korenike v narodno obeležje lužiške zemlje, tolikanj sorodne ne samo po narečju ož-ii njegovi Prlekiji: srce k srcu govori.
Srbska Lužica je izvečine ravnina. Zaviti toki voda nudijo občutljivemu slikarskemu očesu v svojih mnogolikih tolmunih, barvitih prelivih in mirujočih bajerjih pestro mikavne slikarske prilike.
Zdravi nagon slovanskega življa po Šareni barvitosti, po dogmatični prilagoditvi noše verskemu občutenju in običaju in sublitmjt življenjski dinamiki s
je vse do danes ohranil životvoren v lužiškem Slovanu.
V	slikoviti enoti je povzel A. Trstenjak to zunanjo sliko prebivalcev Srbske Lužice- Trstenjak slika z izglajeno tehniko prostorno jedko se odrazujoče, zelo učinkovito razporejene objekte. Z vernim občutenjem vsrkane in stvarno podane slikovitosti zunanjega sveta, izzivajoče tipično, neodoljivo umetniško nastrojenje ga izpodbujajo v stvariteljsko hotenje in delo. Radostno mu sprejema oko mikavne pokrajinske zamislice in podobe — oblikujoč jih potem v posrečenem akvarelu. Tu se more zadovoljno razpasti njegova delovna sila, njegov poglobljen umetniški čut.
Jutri otvarja svojo pomladansko razstavo. Naj bi privabila vse ljubitelje umetnosti tihe veličine! Trstenjak razstavlja številne slike pestrih narodnih noš in obilico tipik pokrajinske lepote Srbske Lužice v olju in akvarelu. Zlasti so prekrasni njegovi motivi, zajeti iz slikovitih kotičkov ob vodi in pod mostovi. Vsa bogata slikovitost barvnih prelivov voda v zgovorljivem miru te močno razgiba. Polnost njegove inven-cije in pestrost zunanjih pojavov združuje njegovo darovito oko v harmonijo duhovne podobe njegovih slik. Posreči-
lo	se mu je menda prebroditi ozke spone opredeljenih struj impresionizma in ekspresionizma ter preiti v nove oblike izčiščenih prividov pokrajinske lepote. Njegova duša ni mrtva, njegova usta niso nema:	prepričevalen jezik oznanja
tiho lepoto enovite, v sebi skladno dopolnjene, narodnosti Srbske Lužice, vse pristne in prvotne v svoji veri in v svojih narodnih obredih, vse žive in trajne v svojem narodnem življenju.
Tako nasičen in izpopolnjen naj se Trstenjak povrne nazaj v duhtečo opojnost Slovenskih goric med sanjave jagnede ob samotni vinogradniški poti, da tudi mi zaslutimo, zagledamo in vroče občutimo z vso dušo in vsem srcem, vso solnčno in nepotvorieno v čudovitem ogledalu njegove osrečujoče umetnosti — sveto zemljo domovine ... A c.
Danes soboto in po«deffek
kabaretna večera
Velika	kavarna
Staršem skavtov!
Jutri v nedeljo 19. t. m. ob 11. uri je v realki roditeljski sestanek pod vodstvom dr. Mariniča. — Vodstvo.
Umrl
je sinoči v splošni bolnici Jožef Vičan-ski, strojevodja v pok., star 59 let. Blag mu spomin!
Uradniški zakon
dobite v pondeljek zopet pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 13.
Ljudsko štetje v Krčevini.
Pri ljudskem štetju v Krčevini so ugotovili 2159 prebiva'cev in sicer 1126 moških in 1033 žensk. Po narodnosti so razen 160 Nemcev vsi Slovani. Občina izkazme 200 prebivlcev več kot 1. 1921-
Seja spominskega odbora za spomenik dr. Žerjavu
se bo vršila v pondeljek 20. t. m. ob 15. v Ljubljani v tajništvu ZKD- Šlo bo med drugim tudi za odločitev glede izbire na podlagi osnutkov za novi spomenik.
Ljudska univerza v Mariboru.
V pondeljek, dne 20- aprila, bo predaval g. univ- profesor dr. Strzygowski z Dunaja o častitvi Marije v krščanski umetnosti na podlagi bogatega in prekrasnega skioptičnega materijala. Blagoslovitev motorne brizgalne v Kamnici.
Dne 3. maja se bo vršila v Kamnici blagoslovitev nove motorne brizgalne gasilnega društva. Po blagoslovitvi se bo vršila veselica na Mariborskem otoku.
V Studencih je umrla
včeraj popoldne v 81. letu ga. Rozina Lintner, mati župnega prosvetarja SKJ. Pogreb bo v nedeljo ob 16. uri na pokopališču v Studencih. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje!
Za poučno potovanje hotelirjev in gostilničarjev na Tirolsko in naprej se je prijavilo zadnje čase veliko število udeležencev, posebno iz Gorenjske in Savinjske doline. Na razna vprašanja, če se sprejemajo še udeleženci, izjavlja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru, da zaključi prijave brezpogojno dne 22. t. m.
Žalostna usoda jugoslovanskih otrok v tujini.
Včeraj so privedli iz. Hamburga v Maribor tri otroke nekega Mihajloviča, ki je bil tamkaj zaposlen kot železolivar ter pred dobrim letom v razburjenju ustrelil svojo ženo, rodom Poljakinjo, in še sebe. Otroci, ki govore samo nemški, so bili oddani prehodno v tukajšnji banovinski Dečji dom, odkoder jih bodo odpremili v Dečji dom v Negotinu, ker so tjakaj pristojni. — Pred nekaj časom so bili istotako sem privedeni trije otroci K. iz Hornsteina na Gradiščanskem. Njih oče se je- ustrelil, mati je pa izginila neznanokam. Ti otroci, ki so bili oddani v Dečji dom v Sento oz. v Belo Crkvo, so govoril nemški in hrvatski in se čutijo Jugoslovane.
Dijaška družina »Napredek« v Mariboru.
V nedeljo 19. t. m. bo predaval tov. Branko Alujevič, predsednik akademskega društva »Jadran« iz Ljubljane o naši ideologiji. Predavanje je za članstvo obvezno, ostalo dijaštvo je iskreno vabljeno, pred vsem pa želimo, da se tega predavanja udeleži tudi ostalo občinstvo, ki se zanima za srednješolce. Predavanje bo ob 10. dop. v mali dvorani Narodnega doma.
ŠKJ DE MIJA
Omladine narodne odbrane
danes ob 20. uri
V	NARODNEM DOMU
a Din 125. I. Babič. Gosposka 24. 968
Proslava Finžgarjcve šestdesetletnice v Studencih
z vprizoritvijo njegovega »Divjega lovca« v Sokolskem domu se danes vrši kljub temu, da je igralcu glavne vloge Janezu umrla mati. Janeza nam je namreč »posodil« ruški Sokol, ki je vprizo-ril isto igro pred tednom dni. Začetek točno ob 20. (8.) uri. Vstopnina običajna.
Velik požar v Ptuju
je včeraj zjutraj krog 3. uničil velike gospodarske objekte in skladišča tvrdke Ornig. Uničeni so do tal 4 objekti z vsemi zalogami hmelja in vina vred. Ptujska, mariborska in druga gasilna društva, ki so prihitela na lice mesta, so delala naporno polnih 5 ur. Škodo cenijo na poldrugi milijon dinarjev, vendar je krita z zavarovalnino. Uničen je tudi ves inventar, hidravlične stiskalnice, elektromotorji, filtri, sodov in drugega. Požar je izbruhnil v sušilnici za hmelj.
Nezgoda pri delu.
V	Dolgošah je 311etni Štefan Karner padel iz podstrešja kolarnice, kamor je šel po krmo, ter si pri padcu zlomil desno ključnico in dobi! še več drugih poškodb. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico.
K1M
- OrafsItS:
Do vključno pondeljka:
100% govoreči in zvočni veiefilm v nemškem jeziku AFRIKA GOVORI... Naj si vsakdo ogieda ta film iz pragozda Afrike!
Unior*:
Danes zadnjikrat:	Anna	Christie!
Od jutri dalje:
Willy FORST v sijajni veseloigri: VESELA DUNAJSKA DEKLETA
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17.. 19.. 21. url: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
APOLO KINO:
V	soboto in nedeljo: ŽELEZNA MASKA Douglas Fairbanks
mariborsko gledališče
Sobota, 18. aprila ob 20. uri »Koncerl Brandl-tria«. Dramske cene.
Nedelja, 19. aprila ob 15. uri »Začarana žaba«. Otroška predstava. — Ob 20 uri »Cirkuška princesa«. Kuponi. Pondeljek, 20. aprila. Zaprto.
Koncert vojaške godbe v parku.
Jutri, 19. t. m. bo od 11. do 12. dopoldne v parku koncert muzike 45. pešpolka. Spored je sledeči: 1. Obruča, sokolska koncertna koračnica, 2. Parma, fantazija iz opere »Urh, grof Celjski«,
3.	Rossini, uvertura k operi »Semira-mis«, 4. Čajkovski, fantazija iz opere »Onegin«, 5. Kalman, potpuri iz operete »Čardaška princesa«, 6. Barta, koračnica strelcev.
Popelln srajc*
a Din 85,1. Babič. Gosposka ul. 24. 970
Invalidski kongres v Ljubljani.
Na prošnjo Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani je minister za promet dovolil polovično vožnjo na državnih železnicah in ladjah udeležencem redne glavne skup ščine Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov, ki bo 19. tm. v Ljubljani. Ugodnost velja od 16. do 22. aprila za vse vlake razun ekspresa. —
Več tisoč naših rudar*jev v Nemčiji brez dela.
Dospela je vest, da je v Nemčiji več tisoč naših rudarjev ostalo brez dela. Sedaj dobivajo od nemške države in občin podpore za brezposelnost za dobo 52 tednov, kakor je to določeno v posebni konvenciji med našo državo in Nemčijo, Ako tudi po poteku te dobe ne bodo ime-
li	dela, bodo jih odpravili v našo državo, Število brezposelnih naših rudarjev znaša krog 3000.
Kravate
najceneje pri I. Babič, Gosposka ulica št. 24.	969
Maksim Gorki in njegov ded.
Ko je Maksimu Gorkemu umrl oče, ga je vzgajal njegov ded. Nekega dne je ded dejal resno malemu vnuku, ko ga nekej ni ubogal:
— Bojim sc, Aleksej Moksimovič, da se ne bova videla v nebesih.
Mladi Gorki je pomilovalno pogledal deda in ga vprašal:
= Kaj si tako težko grešil?!
Pomlad zahieva
skrbno nego kože
NrVEA-CRET!: NIVEA' OLIEw-3
Oboje varuje Vaš > kožo proti vetru in slabemu vremenu, ker je koža radi tople zimske obleke postala mehka iti zelo občutljiva. Oboje vsebuje edino svojevrste sestavino Eucerit. Nivea-Crema prodre globoko v kožo, ne da bi ostavila na površini blesk in varuje Vašo koži učinkovito in trajno Nadomestiti ne motete Nivea-Creme niti z naj-dražjtmi luksuznimi kremami, ker ni nober.a, ki bi vsebovala EUCERIT.
Škatlje po Din 5.—, 10— in 22.—, tube po Din 9.— In R—
Proizvaja v Jugoslaviji. Jugos!. P. Uclersdorl & Co.. d. s o. J., Maribor. Gregorčičeva 24
* M a r i ‘S o f ti, cfne 'I'8. TV. T93T.-
Stran 3.
Vstajenje pri »Cerkvici
i«
na Pohorju
NA BELO NEDELJO V »ZAVETIŠČU P. JEZERSKIM VRHOM«. (1522 m.)
Od Rogle, centralnega masiva celega Pohorja, se pomika njega glavni greben v severozapadni smeri naravnost na koroški Traperg; znameniti njegov raz-rastek, ob enem najvišji in najdaljši v celokupnem pogorju, Volovica, pa pelje zapadno preko Tolstega vrha na Mislinje- Na njem so nad Mislinjami razprostrte obširne Breščakov© Rute.
Dokler leži na Breščakovih Rutah sneg, tako dolgo na zapadnem Pohorju pomladi; tako pravi domače ljudstvo uWavičeno na podlagi sto- in stoletnega opazovanja in poročanja od roda do ro-Ko pa je tam skopnel zimski sneg, tedaj je tudi na najvišjih vrheh in ko-Pah na Pohorju vigred, pa naj se mimo-srede, od časa do časa še tako zabesnijo hude sape in burje, naj zapade za spremembo kratkotrajni pomladanski sneg tako visoko.
Sedaj na Breščakovih Rutah ni več Sl>ega: na zapadnem Pohorju je zato po-m,?d, pomladansko življenje in vstaje-tudi' na Jezerskem vrhu (1532 m),
,,a sosednem Črnem vrhu (1543 m) in kajpada tudi na prekrasnem sedlu med °bema: pri »Cerkvici« na Pohorju in °koli ponižnega »Zavetišča pod Jezerškim vrhom«, ki ima najboljšo kuhinjo ^med vseh poh- koč in kjer že raste iz zledenelega in zasneženega trdega granita temeljno zidovje bodočega planinskega hotela više in više, dokler ne do-raste kot ponos in veselje vseh poh. planincev.
Na drugi strani Jezerskega vrha, na položni, večinoma še pobeljeni polici, za smučanje še vedno pripravni, se je že zdramil iz predolgega zimskega spanja,
Pa tudi iz ujetništva bradati zeleni Jezernik, lomi in trga jeklene verige s svo-iih orjaških rok' in nog, da ob toplih solnčnih žarkih pohorske vigredi poka 'n se tali led in sneg na Ribniškem je-*eru. če stojiš na najvišji točki Jezer-pega vrha in se ozreš na jezero, vi-.ai*, kako polagoma, pa vendar razločno 111 vidno dviga Jezernik svojo ruso gla-Vo iz jezerske vode, kako se skuša s Svojima prostima rokama oprijeti majcenega zelenečega otičiča, da se Povzpne nanj in se tam solnči.
Okoli »Cerkvice« same, pa tudi na lužnih obronkih Jezerskega in Črnega vrha ni več snega; soince pripeka, da se smučarji v aprilu solnčijo na ravni strehi »zavetišča«; le tu pa tam se vlečejo preko kopnih ledin večje in manjše tenkega snega, ki je zgodaj zjutraj ^znjen in trd kakor led, proti večeru ‘.mehek kakor sveži pršič. Sredi med nat i! lišaiem ielenovcem, med zelenim balu m *n llvet^ os*r'mi bilkami gostega v zvedavo pogledava v novi svet Dr xCMSti ,POmladanski žefran z rumenimi
* mki in z karminasto-rdečim pesti-m: prvi pozdrav ljube pomladi pri
raif lcI*”a Pohorju. V tem visokem
* ‘VI s“hih kopnih ledinah in na sne-
in ' ^laZinah’ 5,edaiočih zgodaj zjutraj
Vživa n p1* n A 3“ anie in večerno soince, živa nežno srce najlepšesra ntiča na
Pohorju, uživa ruševec, tudi škarjevec
Imenovan, svojo prvo pomiad T 2
svojo prvo pesem hrepenenia Ji- k
ni. Stoječ pred ;zJ2gg‘$ggg zarji ah ob solnčnem zatonu glase, ki se jih „e da »Cuš-šiiii, cn, cuS-S-l-H.].. Kmalu Si uzreš in z daljnogledom lahko mirno opazuješ; pasejo in izprehajajo se sedaj »a kopnem, potem zopet na snegu ne-°čitne rjave samice in krasni črni sam-ci s škarjasto ukrivljenimi repnimi pe.
Tesi, z belimi lisami preko perutnic in K.^vordečimi obrvmi. V elegantnih lo-r'h se suše in pleše mlad petelinček,
‘Negujoč peruti do tal in razkošno j. 2Prostirajoč rep v črno pahljačo z be-Osredjem; suče se in pleše okoli ko-a' in poje pesem vstajenja in ljubezni: r uš-ši-i-jj; ču, čuš-ši-i-ii«- Tedaj se zsrdj in razšopiri velik, star petelin;
‘iko pesem zapoje; toda ta pesem se . a.s' nekako jezno, srdito, kot klic na Mladi utihne, zloži rep in peruti in I Pknko in ponižno pase med kokošmi;
Prikrito opazujoč jih od strani. Soln-B je zašlo; mrzle sapice prihajajo iz Jvišjega dela Mislinjske doline: z nii-
mi mrak in utrujenost. Ruševci odlete v bližnji, nižji gozd; kokoši se kmalu poskrijejo; petelini pa, posamič, pa tudi po dva ali celo po trije skupaj, posedajo še dolgo na najvišjih vršičkih smrek in jelk, nekaj časa mirno in nepremično z raztegnjenim vratom in povešenim, dolgim škarjastim repom, tako nepremično, kot da bi bili izklesani iz črnega pohorskega marmorja; potem zopet pripogibajo vrat in glavo in z daljnogledom dobro vidiš, kako s svojim trdim kljunom cepijo, drobijo, obirajo in zobljejo že na breklje igle na smrekah in jelkah, dokler ti, komaj slišno kakor golobje gruleč, ne izginejo izpred oči iz mrzlega mraka in z visokega razgledišča v topla gnezda, ki so si jih pod gostim ruševjem okoli Ribniškega jezera znosili v kraljevskih gajih pohorskega Jezernika.
Ko drugo jutro oznanjajo beli dan zvonovi sv. Lenarta na Paškem Kozjaki in zvonček sv. Pankracija na naši tesni severni meji, se podijo megle in oblaki mi' mo »Cerkvice« in preko Jezerskega vrha. Ni ne solnca, ne ruševcev, ne njihovega petja in gruljenja. A v zmrznjenem snegu vidiš se in si lahko natančno ogledaš njihove sledi, ki so deloma v sko-ro ravnih črtah, deloma v lokih pisane v sneg: kokošje malo manjše, ker so njihove nožiče s tremi prstki nežnejše in gracnoznejši; petelinje večje in nekoliko zabrisane, ker imajo petelini večje prste, ki so povrh ob pomladanskem petju, dokler smreka, jelka, macesen, bor in bukev ne poženejo, pokriti s kož-nato-pernatimi izrastki.
Ko tako stopaš po plesišču in sledeh ruševcev, teh malih divjih petelinčkov, slišiš iz temnega gozda, ki’ sega doli do Mislinje, planinskega kosa, ki z belim trakom okoli črnega vratu kot pravi ko-matar naznanja in kliče gori k »Cerkvici«, da se tudi že v njegovem ptičjem srcu poraja pomlad in vstajenje. Dve mladi srni se plaho pojavita pod tabo ob gozdnem robu; tedaj se raztrgajo na obzorju oblaki, razpršijo se potlešne megle in soince, jasno, ljubko in toplo prisije preko Rogle na Breščakove Rute, na Jezerski in Črni vrh, pa tudi na sedlo med njima, kjer ti kup razbrskanega kamenja in napol izruvane mlade smrečice naznanja mesto pri »Cerkvici«. One hladne pomladanske sapice se še niso umirile. Močno donijo od Breščakovih Rut, mogočno se razlegajo od treh lovskih koč, od Petelinovke, Jele-novke in Globače, vmes pritrkavajo one .od Javoriča in Črne mlake izpod Planinke: to je velikonočno zvonenje, to je vstajenja pri »Cerkvici« na Pohorju.
Dr. Fr. Mišic.
Kulturne vesti
Marta Ostenso: Klic divjih gosi. Roman. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Strani 376. — Kot tretja letošnja knjiga Leposlovne knjižnice je te dni izšel prevod obsežnega romana kanadske pisateljice Marte Ostensove »Klic divjih gosi«. Delo je izšlo 1. 1925-v Ameriki pod naslovom »The Wi!d Geese«, kmalu na to pa tudi v Londonu kot »The Passionate Flight«. Ko ga je napisala, je imela avtorica, ki je bila rojena sicer v neki vasi v bližini Bergena na Skandinavskem, komaj 24 let. Dasi po rodu Skandinavka, se je Marta Ostenso, ki je že v tretjem letu življenja prišla s svojimi starši v Kanado, kjer Je obiskovala tudi ljudsko, srednjo in visoko Šolo, popolnoma vživela v tamkaj-an,Ci £estro farmarsko življenje, dobila ikanadsko gledanje na svet in n; rf,!n.P°sta,la angleška pisateljica. Nje-v domovini morajo njena dela ° jih hočej° kitati. »Klic ie bil Prvi njen roman, s ♦ Pridobila priznanje tudi v
Z	'	D?nes’	8	tridesetimi	leti,
je ze svetovno slavna. Vsi kritiki ji priznavajo, da je izreden in samonikel talent. Kakor v vseh prejšnjih in poznejših romanih, je Ostensova tudi v tem opisovalka močnih ljudi v močni in zares živi naravi. Oba elementa njene pripovedniške sile se zlivata v harmo-
nično celoto, da je težko reči, kje še pr vi neha in drugi pričenja. Fabula dela je borba med primarno naturnim, skoraj demoničnim farmarjem Kalebom Gare jem, nekakim potenciranim »kraljem na Betajnovi« ter njegovo etično zdravo in duševno svetlo hčerko Judito. Ta dva sta si duhovna in sploh karakterna antipoda, zmagovita pa je svetla stran dvojice, Judita. Kaleb Gare se zaduši v zemlji, kateri je ves vdan, kateri žrtvuje vse- Zgori v požara, ki objame njegov gozd. Povest te dvojice in mnogih postranskih oseb je izoblikovana izredno plastično in prepričevalno in z močjo resnične umetnice. Ta prvi roman Marte Ostensove nam je preskrbel naš znani pesnik in prevajalec iz angleščine Griša Koritnik z dokajšnjo spretnostjo, le tu pa tam bi bila potretaa|boI(j, skrbna prečiščenost jezika, poštno pa pravopisa, ki ni vedno dosleden in točen. Vendar je to eno izmed boljših, če ne najboljših tujih del, ki so bila letos prevedena na slovenski jezik.
Ljubljanski Zvon, 4. Izredno točno iz haja letos »Ljubljanski Zvon«; četrto številko smo dobili že kar v začetku aprila, česar doslej nismo bili vajeni. Na uvodnem mestu objavlja Anton Ocvirk esej »Slovenski kulturni problemi«, ki nam je po vsebini že znan s predavanja v Slavističnem klubu v Ljubljani in pri »Orlu« v Mariboru. Alfonz Gspan je zastopan z ljuba vno liriko, katero je recitiral zadnjič v kinu »Apolo«. Objavljene so pesmi: »Sneži, sneži« in »Troje dekliških pesmi«, niso pa zdaleko tako močne kakor so njegove refleksije. Starosta naših slikarjev, Rihard Jakopič, je natisnil svoje celjsko predavanje »Tovariši in jaz«, v katerem govori o na Stanku in umetnikih slovenskega impre sionizma v likovni umetnosti. Mladi Jože Kranjc objavljd »Basen o človeku«; France Bevk nadaljuje roman »In soince je obstalo«; Ivan Lah pa se po daljšem presledku oglaša z odlomkom iz romana »Andrijan Boršič«, ki ga je naslovil »Primo vere«. V Obzorniku piše Maks Robič »Epilog kritičnim opazkam o Vebrovi filozofiji«; Anton Ocvirk zaključuje referat o ljubljanski vprizoritvi Balzacovega »Mercadeta«; v Književnih poročilih ocenjuje Rus E. Spektorskij Franceta Vebra »Svetega Avguština«; Josip Vidmar Preglovega »Magistra Antona«; B. Borko piše pa o »Pisateljih in kritikih«; v Pregledu so Še Marijana Kogoja »Koncerti« v Ljubljani; v Knjigah in časopisih so ocene Josipa Vidmarja o Toneta Gasparija povesti »Cesta«, B. Borka o »Gogu« Giovannija Papinija, isti o J. A. Rimbaudu. F. A. Danilovih »Spominih ter L. M.(rzel) o Isaka Bablja »Odesi«.
Lep uspeh Ljučske uniuerze u Studencih
Skoro pet polnih mesecev je zbirala Ljudska univerza v Studencih brez kake večje reklame redno po enkrat na teden številne obiskovalce iz naših delavskih slojev k svojim predavalnim večerom. Zakaj letošnja sezona je trajala od 13. novembra pa tja v velikonočni teden, ko je bila zaključena. Če jo primerjamo z ono prejšnjega leta, je bila ta za dva meseca daljša.
Sedanja doba s svojimi socijalnimi in drugimi življenjskimi razmerami ni baš najbolj prikladna za intenzivno in trajno prosvetno delovanje, ki ne prinaša ne prirediteljem ne obiskovalcem direktnega gmotnega dobička, ampak k večjemu zgubo na času in energiji. Zato je že razveseljivo dejstvo samo, da take prosvetne institucije sploh še obstojajo in delujejo. če pa obstojajo in se uspešno razvijajo v delavskih centrih kakor so to naši Studenci, je pa še posebno hvalevredno. Zakaj, kakor vsi drugi stanovi, tako tudi naše delavstvo preživlja težke čase v borbi za obstanek. In Če kljub raznim dnevnim kiižem in težavam, ki mu izčrpavajo telesne in poleg njih še duševne sile, žrtvuje tedensko po par ur svoji izobrazbi in razširjenju duševnega obzorja, potem je to velik plus v značaju našega delavca.
Ljudska univerza v Studencih si je ustvarila s svojim delovanjem že trden kader poslušalcev. To priča noset nre-davanj, ki stalno narašča. Letošnji povprečni obisk je namreč znašal 187 po-
in x u sta * ZdMuje * gs
OtLtl&rtv le -drJjiie.
slušalcev ter je narastel za 25 od povprečnega obiska v prejšnji sezoni. Vseh posetnikov v letošnji sezoni je bilo namreč 3180. Vsekakor lepo število za današnje prilike!
Predavanj je bilo 17 in sicer po vsebini 6 modroslovnega, 4 vzgojnega, 2 zgodovinskega, 2 zdravstvenega, 2 potopisnega in 1 gospodarskega značaja. Predavali so: 1 duhovnik, 1 sodnik, 2 zdravnika, 3 profesorji in 5 učiteljev. Na slednje odpade 9 predavanj.
Da je bil dosežen tako povoljen uspeli v sedanjih sicer neugodnih razmerah, je predvsem zasluga posebne organizacije Ljudske' univerze v Studencih in njenega dela. Vodi jo peteročlanski odbor, katerega je poveril z delom širši odbor, obstoječ iz zastopnikov občine ter iz zastopnikov vseh kulturnih društev v kraju. K številnemu obisku pa je gotovo v izdatni meri pripomoglo dejstvo, da j« bil obisk vseh predavanj prost vsake vstopnine ter se niso pobirali niti prostovoljni darovi. Občinski odbor je namreč toliko uvideven, da je predvidel \ svojem proračunu posebno postavko kol podporo Ljudski univerzi. S tem se krijejo sicer malenkostni izdatki. Zakaj gg predavatelji prejmejo le malenkostno odškodnino za svoj trud. Saj delajo z ljubeznijo in veseljem, ko vidijo vsakokrat polno zasedeno dvorano in hvaležnost poslušalcev. Zato radi prihajajo med naše delavstvo, ki ve ceniti njihov trud V letošnji sezoni so predavali ti-le gospodje: Dimnik, Grčar, Hren, dr. Jehart Lavrenčič, dr. Marin, dr. Pivko, Robnik Šilih, dr. Travner, dr. Varl in dr. Žgeč-Bodi jim izrečena na tem mestu iskren? zahvala.
Predavanja so se vršila v kinodvorani, katero je dal brezplačno na razpolago lastnik g. Špurej.
V poletnem času namerava Ljudska univerza v Studencih prirediti nekaj poučnih izletov v bližnjo okolico. Tako hoče tudi v tem času imet? vsaj nekaj stikov s svojo številno in izobrazbe željne družino.
Šport
ŠPORT V NEDELJO.
Ob 14. na Vodnikovem trgu: Start h kolesarski dirki »Peruna« v Falo.
Ob 14. na igrišču SK Rapida: prvenstvena nogometna tekma SK Železničar rezerva :SK Rapid rezerva.
Ob 15.30 na igrišču Rapida: prvenstvena nogom£tna tekma SK Železničar Is SK Rapid I.
ISSK Maribor, nogometni odsek.
Moštvo odpotuje v Varaždin v nede ljo, dne 19. t. m. z vlakom, ki vozi ia Maribora ob 11.50. Sledeči igralci morajo biti točno ob 11.30 na glavnem kolodvoru: Evald, Pliber, Stanko, Mirko 3ožo, Pino, Miro II, Senegalec, Pepček Sika in Venci- Vsi igralci naj prineso s seboj opremo ter bel dres, katerega dobe v nedeljo predpoldne na igrišču. Na-čelnik.
Tek za Scheliov pokal,
ii bi se moral vršiti 26. t. m., je po nS ogu Jugoslovanskega lahko-atletskegs saveza preložen na 10. junij, ker se na ta dan vrše tudi teki za Scheliov poka; v Zagrebu in Beogradu. Vendar pa so mariborski klubi sklenili na 26. t. m. prirediti propagandno štafeto skozi mestc na tradicijonalni progi moško učiteljišče —Trg svobode.
Zdravstvo
Lasje in njih nega
Las je rožena tvorba kože. Že v zgodnjih stopnjah razvoja se delijo v gotovih delih kože stanice živahneje, stoje tesneje druga ob drugi in se radi pomanjkanja prostora uvrščajo v višino. Na njih spodnjem koncu, lasnem foliklu, pride do razmnoževanja vezivnega tkiva, vraste krvna žila in živčni snopič in tako nastane papila lasa. Ta in lasna čebulica, spodnji del foliklovega konca, tvorijo korenino, iz katere začenja poganjati las. Šele na zgornjem koncu fo-liklove cevi raste pravi las, lasna betica iznad telesne površine. To vse vedeti je za vsakega Človeka praktičnega pomena. Ako je jasno, da raste las iz korenine, je s tem že podan kažipot, kateremu delu lasu je treba posvetiti posebno pažnjo, da ostane las zdrav in lep. V prvi vrsti prideta v poštev lasni koren in lasna papila; če so fine krvne žile, ki jih prehranjajo, nezadostno polnjene s krvjo, potem las propade. Iz tega vidika je za ohranitev zdravih las predvsem treba gojiti tla lasišča.
Kako negujemo lase? Z ozirom na to, v koliko meri so lasje mastni, jih je treba temeljito umivati tedensko ali pa enkrat mesečno. Najboljše je, da jih umivaš z milom in s slabo raztopino sode. Sodo dodamo zato, da postane voda mehka in, da preprečimo v laseh nabiranje apnenca. Plavolasi lahko dodajo nekoliko vode, v kateri so se kuhale kamilice. Ko ste se umili, odstranite vso mast in nesnago s tem, da močno izpe-rete glavo s toplo vodo. Če je koža zelo mastna in pokrita z luskinami, je dobro, ako kožo, predno jo začnete umivati z milom, krepko odrgnete z vodikovim superoksidom, ki vsebuje tudi amonijak, in pustite, da upliva približno četrt ure na kožo, dokler vam lahke pene ne povedo, da so masne naslage s tem alkaličnim obdelovanjem razmilje-ne. Za umivanje uporabljamo gotove praške za glavo, »Schampoon«, ali pa tekoča mila, n. pr.: piksavon ali glice-rinska mila; nastale pene moramo dobro ugnesti. Odstranjevanje masti z bencinom ali petrolejem odsvetujemo. Suhe lase je treba bolj redko umivati in jih nato namazati z glicerinom. Nasprotno pa zdravih las ni treba mazati z mastmi, ker proizvaja!o žleze kožnice toliko ma-
sti, kolikor je rabijo lasje, da ostanejo svetli in mehki. Samo v slučaju, da žleze ne izpolnjujejo svoje naloge in so lasje suhi in trdi, je najboljše uporabljati olja, ne pomade. Najboljše ohranimo naravni sijaj s čestim in energičnim krta-čenjem.
Končno še nekaj besed o izpadanju las. Kot vsaka živa stvar, je tudi las podvržen smrti. Normalno živi las dve do največ šest let in nato izpade. Po točnem štetj« lahko izpade dnevno sto-štirdeset do stopetdeset las, ne da bi bilo pri tem govora o bolezenskem pojavu. Ako pa začnejo lasje izpadati v večjem številu in sicer ne le najdaljši, temveč tudi zelo kratki, potem je to znamenje, da nekaj ni v redu. Tak abnormalen izpad las lahko nastopi pri gotovih vročinskih boleznih, predvsem pri tifusu in gripi, ki telo tako oslabijo, da so cela hranilna tla kože na glavi preslaba. Izpadanje las pa lahko povzročijo tudi gotove motnje v funkciji žlez, predvsem žleze ščitnice (thyreoidea) in spolnih žlez. Mnoga plešavost je konstitucijonal-na in vsled tega familijarna. To so slučaji, ki trdovratno kljubujejo vsakemu zdravniškemu postopanju, dočim so iz-gledi boljši, kjer je vzrok izpadu las lokalno obolenje. Naipogostejša od teh je tzv. seborrhoea. Njeni napovedovalci so srbež glave in tvorba luskin, temu sledi izpadanje las, dokler ne pride do pleše. Seborrhoea je treba začeti zdraviti že v prvem stadiju. Lase je treba v tem slučaju umivati največ enkrat tedensko, često umivanje samo draži seboroično kožo in povzroča, da izloča še več loja. Umivamo si glavo z žveplenim milom. Vzrok izpadanju las pa ni samo Preveliko izločevane loja, temveč tudi prevelika suša lasišča. Lasje potrebujejo masti in če je ni, jim jo dodajamo z vri-banjem svinjske masti, ne pa vazelina, ki se v vodi ne topi in ga pri umivanju težko odstranimo. Ako imamo istočasno suhe luskine na koži, dodamo svinjski masti žvepla (5:100). Vsled prevelike suše las lahko nastopi razcepitev lasu, bodisi na njega prostem koncu, ali pa, kar je še slabše, v njega sredini. V takem slučaju je najboljše naribati lase z ricinovim oljem.
Pri splošnem izpadanju las moramo pomisliti še na neko drugo bolezen: sifilis. Pri tej ne izpadejo samo lasje glave, temveč tudi obrvi. Ako doženemo, da je izpad las posledica sifilide, lahko dosežemo s primerno kuro, da lasje na-
:
Pozor!
Vsem cenjenim občanom, prijateljem in znancem vljudno sporočamo, da smo si že davno vsestransko priljubljeno ro-stilno »LOVSKI DOM« nad Tremi ribniki, kupno p> i-bili. Od danes naprej točimo pristna, sortirana štajerska vina po sledeči ceni:	1117
Šilhar ....................................  liter	Din	8.—
Beli burgundec...............................liter	Din	8.—
Rdeči burgundec  ............................liter	Din	12.—
Rizling......................................liter	Din	14.—
Pekerski rizling {1929)......................liter	Din	16.—
Za mrzla jedila in	solidno postrežbo skrbita	in se pri-
poročata
Cve^o In Kati DobljeKar.
pierw •.	11	'jnrT>tvMWKi'|
novo začnejo rasti. — Notranjega sredstva za podpiranje rasti las nimamo. Iz človeških las so sicer izdelali preparat »humagsolan«, ki res povzroča rast las, žalibog pa ne samo na glavi, temveč tudi na drugih delih telesa, tako, da ga v praksi ne moremo uporabljati.
Sokolstvo
Župni prosuetni odbor (T15Z
je na svoji seji dne 13. aprila določil, da se bo vršil dne 26. aprila v Narodnem domu v Mariboru zbor društvenih prosvetariev MSŽ s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo o zboru župnih prosvetar-jev v Beogradu 28. III. 1931.
2. Program prosvetnega dela za leto 1931 po navodilih SPO in po župnem triletnem programu s posebnim ozirom na sledeče točke: a) zdravstvo, ref. br. župni prosvetar; b) Sokolstvo kot živ-
1	jenski nazor, ref. br. dr. Kovačič; c) poročevalska služba, ref. br. žup. prosvetar; č) proslava Tyršove lOOletnice — naša naloga, smer in cilj, ref. br. dr. Kovačič.
3. Razpisi SPO in predlogi P. O. MSŽ.
4. Prosvetni nadzorniki, njihov delokrog.
5. Slučajnosti.
Snov, ki jo je treba predelati, je ogromna, pa tako važna in tudi zanimiva, da zasluži pažnjo vsakega prosvetarja. Zato naj vsak prosvetar pazno prečita tozadevno okrožnico PO/I-31, ki jo dobite te dni- Sokolska disciplina zahteva polnoštevilno udeležbo, bodisi da pride na zbor prosvetar sam, ali njegov zastopnik.
Vsem bratskim društvom
je razposlalo načelstvo Sokolske župe Maribor sledečo okrožnico:
»Po sklepu zbora društvenih načelni-
kov z dne 14. decembra se bo vršil v letu 1931 dne 28. in 29. junija župni zlet v Mariboru, združen z župnimi tekmami. Tekmovalo se bo v vajah, ki jih je izdal Savez v »Sokolu« št. 1 z dne 10. januarja 1931.
Za našo župo smo tekme izpremenili v toliko, da bosta tekmovala na župnem zletu le po dva najboljša telovadca iz vsakega društva in iz vsakega oddelka, torej po 2 člana, 2 članici, 2 naraščajnika, 2 naraščajnici. Ta tekmovalca bosta potem izvojevala društvu prvenstvo. Radi tega morajo biti tekme v društvih izvršene že pred župnim zletom. Na društvenih tekmah pa mora tekmovati vsak, ki je za tekmo sposoben. V društvu samem se vrše tekme pod nadzorstvom okrožnega načelnika. Rezultate in število tekmovalcev mora okrožni načelnik javiti takoj po izvršeni tekmi župnemu načelstvu. Tekmuje se pa lahko tudi v okrožjih ali pa več društev skupaj.
Nastopilo in tekmovalo se bo v prostih vajah, predpisanih za zlet v Pragi 1. 1932. Prva vaja je izšla v 1. ozir. 2. številki »Sokola«. Ostale vaje bodo razposlala društvom okrožja, ko jih prejmejo.
Tekmovalne vaje ostanejo v vseh oddelkih od Saveza predpisane vaje v 1. štev. »Sokola«, le za članice se je število vaj znižalo. Obvezne vaje za tekme članic so: dvovišinska bradlja: nižji oddelek 1., 4. in 5. vaja; višji oddelek 1., 3- in 5. vaja in na gredi za višji in nižji oddelek 6., 9., 12. in 14. vaja.
Tekmovanje za župno prvenstvo bo dne 28. junija popoldne. Istega dne zvečer bo prirejena župna akademija. Društva, ki nameravajo sodelovati pri aka« demiji, naj prično z vadbo že sedaj.
V	letu 1931 so obvezne za vsa društva tudi tekme v »odbojki« za župno prvenstvo. Letos tekmujejo vsi oddelki ločeno.«
Tako izgiedajo pravi zavitki DR. OETKER-ja za vanilinov sladkor in za pecilni prašek. — Pri nakupu pazite na
„SVETLO GLAVO"
T
Dr. A. Oetker jev vanilinov sladkor
s« kuhinjo.
Ta zavitek zadostuje, da zadobi velik puding krema, kolač ali 1 liter likerja prijeten vanilijev atoma. Vsebin* tega zavitka nadoruestuje 2 — 3 stroke dobre vanilije.
Doktor Oetker-jev pecilni praSek
je najboljii!
Zakonito zaščiten pod imenom
$ackin
niuHiini
Zahtevajte pri Vašem trgovcu izrecno le
DR. OETKER-JEVE IZDELKE
H. Zevaccftf
V smrt
Kakor smo že rekii, je bil me.:	t;	arj-jvo četo
tisti večer, ko se je izvršna hišna prc . „ .-a v hiši pri Tuilerijah.
Ko so dali znamenje za povraiek, se je vprašal Aleš Lemahu, kakšen bi utegnil biti vzrok nenadnega izgin-jenja oseb, ki jih hočejo aretirati. Videl je, da polaga Franc I. na to aretacijo nenavadno mnogo in da je res čudno razočaran nad svojim neuspehom, dobiti v svojo oblast?
Toda kakšni so bili ti ljudje, ki jih je hotel kralj Lemahu ni vedel tega.
Toda rekel si je sam pri sebi, da postane tisti, ki se mu posreči aretacija, z enim mahom ljubljenec Njegovega Veličanstva.
Posledica vsega tega je bila, da Aleš Lemahu ni sledil kralju in Monklarju v Luver, marveč se je skril
V obližju hiše.
»Ako so ljudje v resnici odšli, mi nič ne škodi; če malo počakam.« si ie deial. »Ker na nihče ni videl živa
duše, ki bi bila šla iz hiše in je res mogoče, da nihče ni odšel, mi bo čakanje bogato poplačano, ko se mi posreči prinesti kralju dobro novioo. Počakajmo torej!«
Aleš Lemahu se je bil sikril za skupino starega drevja ter odprl oči, kakor se spodobi dobremu ogleduhu.
Njegovo čakanje je bilo precej diolgo, in že je hotel opustiti svojo stražo, kar zagleda, da je stopil nekdo, iz hiše. Navaden opazovalec bi bil mislil, da je ta nekdo mladi kavalir.
Toda Aleš Lemahu je imel preveč fin nos.
Spoznal je žensko.
Bila je v resnici Magdalena Feronova, ki je prišla pogledat, ali je vse mirno po okolici.
Burna radost je izpreletela Aleša Lemahuja.
Sredstvo, priti do sreče, po kateri je hrepenel tako dolgo, je bilo zdaj vendar že ertkrat v njegovih rokah.
Že se je pripravil, da bi šel za kavalirjem ali bolje rečeno za žensko.
Toda neznanka se 'e zdajci vrnila v hišo.
»Še bo treba čakati!« je mislil Aleš Lemahu- »Vsa zalega mora biti v gnezdu, in prepričan sem. da izleti vsak trenutek.«
Res se je pokazala deset minut pozneje luč.
»Evo naših ljudi,« je zamrmral Aleš Lemahu.
te hiše je videl stopiti mladega kavalirja, /a njim
dve ženski in nazadnje dva moška.
Petdeset korakov za Spadakapo, ki je tvoril zadnjo stražo male čete, je začel stopati Lemahu s skrajno previdnostjo, skrivaje se ob drevesih, dokler so bile daleč od hiš, in metaje se na tla, kadarkoli je videl, da se je ustavila visoka Spadakapova postava.
Ko so dospeli v ulico Sen Deni, je Aleš Lemahu spremenil svojo taktiko.
Stopil je v sredo ceste in začel prepevati na ves glas vinsko popevko, ki je bila ravno ta čas v modi.
Tako je prehitel najprej Spadakapo in nato še Ra-gastana, ki je spremljal ženski.
Lemahujev načrt je bil poizkusiti, videti vsaj eno izmed obeh teh oseb.
Zares je videl Spadakapo in Ragastana.
Toda njiju obraza sta mu bila popolnoma neznana.
In ženski ste bili tako zaviti v svoji kapuci, da je bilo nemogoče razločiti njiju poteze.
Je moralo biti pač zapisano, da je imel Lemahu ta večer obilo sreče.
Saj ga je pa tudi že predolgo preganjal neuspeh.
Zakaj veter je potegnil nenadoma in potegnil ženskima kapuce z glav.
^Nadaljevani« prih.)
VMariboru, dne IS. IV. t9.3t
xeat3»y.';'»—jlflW«WB
'driffon* motorii
tiajpopohiejši motorji sedanjosti. Novost 175 cm3, 4 takti. Blockmo-tor. Hitrost 80 km na uro.
,| U G l) d. z o. z. - MARIBOR, 1121 Tattenbachova ul. 14.
MartKoreM V f C F P N 1K Jutra
Strah 5.
Veliko kopalno banjo
iz pločevine prodam, ulica 16.
Frančiškanska
1109
\ovozidano enodružinsko hišo
ceneno prodam. Pobrežje pri Mariboru, Nova ulica 17.	1110
Prodam krožnika
za juho, meso in pečenko, jedilni pribor iz alpaka srebra in navadni, visoko frekventični aparat za masažo. Naslov v upravi.	1124
Lepo zračno opremljeno sobo
oddam. Vprašati v trgovini I. Kravos, Aleksandrova c. 13.	1091
A. Lesjak, Gosposka ulica 11 nudi po najnižji ceni priznano dobro žgano kavo, čaj, kakao, čokolado, rum, konjak, sladkor, riž, olje in vse špecerijske predmete. Solidna in točna po-
_ strežba.____________________________  1111
Orehe
kupuje po najvišjih dnevnih cenah Pin-ter & Fossl, Maribor, Vodnikov trg 5.     H08
Kovčke za potovanje
v največji izbiri in najnižji ceni priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13.	1112
Ugodno na prodaj.
Prodam 10 minut od glavnega kolodvora enonadstropno hišo z 8 sobami, 4 kuhinje, 4 shrambe z verando in balkonom, klet kakor tudi 4 drvarnice, zraven vrt za zelenjavo. Hiša je nova ter še ni popolnoma dogotovljena ter je 12 let davka prosta. Na prodaj je radi preselitve za 145.000 Din. Din 20.000 je vknjiženega. Resni reflek-tanti naj se pismeno zglasijo pri Francu Kacu, trgovcu z Zgornji Bistrici, pošta Slov. Bistrica. _______________1013
Prodam pohištvo,
svetlo spalno sobo, črn dolgodlak ko-žuhovinast ovratnik in rjavo usnjato žensko jopo. Vprašati v pondeljek. sredo in četrtek popoldne od pol 15. dalje- Naslov v upravi Večernika. 1092
,Griffon‘ motorji
250—350 cm3. Blockmotor 4taktni. Najpripravnejši za zletne vožnje v dvoje.	2186
JUGU d. z o. z. — MARIBOR, 1121 Tattenbachova ul. 14.
Mizarstvo Korošec,
Primorska ulica 1, Tržaška cesta 54 sporoča, da je znižal vse cene in se priporoča za cenjena naročila po najnovejših vzorcih. Solidna izdelava.
1090
Dekle,
pridno in pošteno, ki zna nekoliko kuhati, sprejmem takoj. Naslov v upravi Večernika.	1089
Oddam s 1. majem
lepo separirano opremljeno sobo blizu kolodvora solidnemu gospodu. Zrinjskega trg 6 II. ____________________1066
Hišo z lepim vrtom,
njivo in gospodarskim poslopjem prodam- Naslov v upravi lista._________1058
Boljša družina
sprejme izurjeno služkinjo v vseh hišnih delih. Plača 300 Din. Starost 22 do 30 let. Naslov v upravi »Večernika«.
1056
Vinotoč Visočnik
na višini Meljski hrib, odprt. 1094
1000 Din dam
onemu, ki preskrbi skromno službo skladiščnika, inkasanta ali pisarja državnemu vpokojencu, zmožnemu kavcije. Ponudbe pod »Delavoljen« na upravo Večernika.	1099
TDEIKHCG
dame in gos
L.ORNIK
KOROŠKA 9.
Hišnika
sprejmem takoj, prednost imajo mizarji ali zidarji brez otrok. .Mlinska ulica 21.	1114
Šoferja,
treznega in poštenega, takoj sprejme garaža Volker, Maribor, Kersnikova ulica 1.	1120
Kdor mi preskrbi
do 1. maja stanovanje dveh do treh sob v sredini mesta, dobi lepo nagrado. Naslov v upravi Večernika. 1095
VRTNARSTVO IVAN 3EMEC-MARIB0R
oddaja nizke vrtnice (Buschrosen) v krasnih barvah
najlepših duhtečih novejših in starejših hvaležnih vrst, katere so strokovnjaško priporočane za naše podnebje.
ffiSŽSSBU
pšTJoKj"0.™:
norumena	’	lu
Christlne, svetlorumena Arlel. oranžnorumena Constance Cassou. oranžnordeča Presldent Cheriou*, rakovordeča Mrs. Henry VVlnet, škrlatnordeča Harv Kirk. žveplenorumena Carles P. Kllham. oranžnordeča Aspirant Marcel Royer. marelično rumenordeča Mrs. Wenls Ouin, zlatorumena Mrs. Henrv Bowels, roza, preide v oranžnordečo barvo Meurouw. marelično brone, barve Pil XI.. svetlorumena B. Usorlhard. rozaoranžna Columbia, svilenoroza Golden OnfcHa. z'»t0™“n5na Georgens. bakreno rdečeoranzna Etolle de Holland. temnordeča Herman Ncuhof. žametno temno-
I.orri Ciiarlemond, karminrdeča Mad. Buterfly, zlatorumena
IdlUl Mil«''*'1*
10 kom. goriimenovanlh samo Din 60.—.
Mad. VVeber. lososnoroza Carollne Tcstout, svilenoroza Margaret Dickson. nežnorumena Mrs. G. Schavcr. svetloroza Roselandia, čistorumena Verschuren. oranžnorumena Elvira Aramaia. indijskordeča Golden Emblem, zlatorumena, rdeče obrobljena M. E. Herlot. rakovordeča Sou. Claud. Pemet. čisto zlatorumena	j	_
Sou. Gorg. Pernet, turškordeča Ville de Pariš, oranžnorumena VVilhelm Kordes. kapucinsko rja-vordeče Frelburg II., breskvenoroza Giorla de Holland, temnordeča Hadley, žametno temnoognjeno-rdeča
Louse Cat. Breslau, bakrenordeča Ces, Augusta. belorumena Karolina Drusky. snežnobela GruB aus Teolitz. vedno cvetoča svetlordeča	'	i
Orleanska roža Polvante, vedno cvetoča, rozardeča Plezalke Rambler, rdeča in roza
Lepo solnčno stavbišče,
7 minut od Glavnega trga, poceni naprodaj. Korent, Smetanova ulica 48.
1096
,Grifffcma motorii
350 cm3 športna tipa. »Konigs-\velle«,. luksuzna tipa. Vse tipe na ugodna odplačila na obroke.
J U G U d. z o. z. — MARIBOR, 1121 Tattenbachova ul. 14.
Ceneno na prodaj
železna tračna žaga in tri kompletna nova rolo-okna, štiri omarice 160 cm visoke, 39 cm široke in 8 cm globoke, najbolj pripravne za urarja ali papir. Za prvo je vprašati v trafiki v Framu, drugo v Mariboru, Jelačičeva ulica 12 in tretje: mizarstvo Staudinger, Mlinska ulica, Maribor.	1118
Solidno in poceni si nabavite
spalne divane, fotelje, vložke, madra-ce, žalozije, rolete in vse sobne potrebščine. Tapetnik Novak, Slovenska ulica 24>	   1125
Prodam nov pavillon
za 9 družin čebel, ena družina je že notri, nov stroj za trčenje medu in 17 praznih košov za Din 2.000, Betnavska cesta L Maribor.	1127
Učenko
sprejme Vilma Ambrožič, šivilja za dame. Grajska ulica 3.	1126
Snažno sobo
z dvema posteljama oddam. Sodna ulica 26, pritličje, vrata 2.________ 3000
Oddam takoj sobo
in kuhinjo zakonskemu paru. Pobreška cesta 21.	1123
Stavbena parcela 1191 trd ob železnici na Teznu poceni na prodaj. Vprašati pri Ivanu Kosu, Vojašniški trg 2, vrata 16, Maribor.
Presadite vaše cvetlice!
Presadite spomladi vaše cvetlice. Kompostno zemljo dobite v vrtnariji Ivana Jemeca, Prešernova ulica. 897
Dve stavbeni parceli
za vogalno stavbo pri mestnem vodovodu takoj na prodaj. Vprašati pri Uhan-u vis-a-vis tovarne Kovina.
,Griffon‘ motorji
»Peugeot« kolesa ter deset raznih vrst koles, najboljši produkt svetovno znanih nemških in francoskih tovarn. Ugodna odplačila na obroke.
J U G U d. z o. z. — MARIBOR 1121 Tattenbachova ul. 14.
Močnega pekovskega vajenca
sprejme takoj pekarna Gensker, Meljska cesta 23.	1104
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da odprem dne 19. aprila
vinotoč
v Košakih 102
Se priporoča Rupena
Hitro popravilo ur, ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št- 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Vrtnice,
10 nizkih v krasnih barvah samo Din 60.— dobite v vrtnariji Ivana Jemeca, Prešernova ulica.	898
Ali že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo. da izgleda.io kot novi?
Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Radii
pr«z[dava! 20% popusta! |	Odprodala
|H vsega manufakturnega blaga po že znatno znižanih §1 cenah še 20% popusta pri takojšnem plačilu
|	Oglejte
§§ si veliko izbiro in izkoristite ugodno priliko cenenega Ul	in	neobveznega	nakupa	.1119
fH Odprodaja in popust samo od 18. aprila do 6. junija
J. PREAC, MARIBOR
samo GLAVNI TRG it. 13
-jv:.. . ... ____________________
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube našega iskrenorjubljenega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica, svaka i. t. d. gospoda
Kloilnia Ivana
pom. kond. pošte Maribor II.
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni preč, duhovščini, upravniku pošte Maribor II, g. Klemenčiču, pevskemu zboru nižjih poštnih uslužbencev, društvu nižjih poštnih uslužbencev, vsem darovateljem prekrasnih vencev in šopkov ter sploh vsem, ki so biagopokojnika v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti.
a r i b o r, dne 17. aprila 1931.
Žalujoči ostali
Stran 6
MartfinrcM V F C F P M T K lutra'
r V M a r i b o r n, dne 18. IV. 193T
■11II Hi mirfHllf"1 ■ ' T"1 " *........T~'H1.................
m ■■ ja ■ čisti kemično vso damsko in moško garderobo
je najboljša pralnica ovratnikov
Ibf bP^k Centrala: Frankopanova 9 Telefon 2480 Podružnica; Vetrinjska 7
«., ifttivtuA/
A>
_ Od .
Vapi-mite.
ifofeowne.
Yvr * v
(t. SOKLIČ) \r. Maribor
zastopniki se sprejmejo
Modne novosti
za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAŠ
SLOVENSKA ULICA
Gonilne jermene
Radi opustitve svoje velike zaloge mene v vseh širinah, dokler traja zalo-jermenov, prodajam gonilne in šivane jer-ga globoko pod dnevnimi cenami! 1115
V. Badl, Maribor, Glavni trs
Sanatorij v Pariboru	1
Gosposka ul. 49^ Telefon 2358. Lastnik in vodja i	t
primarij dr.Černič, specijalist za kirurgijo
Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncein za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; toniza-torjem za elektriziranje po poškodbali in ohlapeiosti čreves: diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiga-nje:	žarnico »hala« za revmatična in
druga boleča vnetja:	»enterocleaner,-
♦ jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki. napihovanju in za splošni telesni Ijodvig. Dnevna oskrba prvi razred Din 120.-. drugi razred 80.-, tretji razr. 60.-.
Zahtevajte povsod „Večernik“!
'lin i
*
KARO ČEVLJI
so znamka za se vremensko trpežni, elegantni, ceneni.
♦
Koroška cesta 19.
Sekcija damskih frizerjev mariborske zadruge brivce*
obvešča p. n. dame iz Maribora in okolice, da so podpisan! določili sporazumno sledečo, za vse enotno ceno (tarifo) it sicer
Vsa postranska h kodranju pripadajoča dela, kakor umivanji glave iti vodno onduliranie se zaračunajo posebej. Ta eno***' cena stopi v veljavo s 1. aprilom 1931.
MARIBOR, dne 31. marca 1931
Doba) Štefan, s. r. Fettich-Frankhelm Marija, s. r. Flieger Anton, s. r.
Juratič Drago, s. r.
Krefl Ferdo, *. r.
Kosem Ferdo, s. r.
Kožuh Karl, s. r.
Lah Ivan, s. r.
Leben Poldf, s. r.
9«
Maiy Viljem, s. r. Mareš Emil, s. r. Mrakič Adolf, s. r. Paradiž Ivan, s. r. Požar Marica, s. r Rledel Drago, s. r. Škrabi Mici, s. r. Spitzer Mery, s. r. Tautz Rihard, s. r.
§
Otroci
rabijo posebno trpežne čevlje. Na žalost ne izdrži niti najboljša koža tako doigo. kot bi želeli stariši.
Ali naj radi tega omejimo prostost gibanja otrokom?
Poizkusite tudi Vi, kar je že tisoč mater preizkusilo, dajte pritrditi na otročje čevlje PALMA-gumi podpet-nike. Guma je trpežnejša od usnja, radi elastičnejše hoje se čevlji bolje ohranijo. Pred vsem vzdržePALMA-guml podpetnlkl trikrat več od usnjenih pet, a ne stanejo nič več. XVI Domači proizvod
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN ttK*»! /<>\ IC v Mariboru, liska Mariborska
. v Mariboru.
/
f
V brhki dekli se Zlatica razvila
in Zlatorog te niena simpatila.
Pr! vsakem delu mamici nor.Mga. se vzorno trudi, da le v hiši snaga
Po nlenih naukih se loteva vranla in razodeva mnogo, mnogo znanja: zna z Zlatorogom prati i tkanine ter čipke in različne vezenine.
01 zlata Zlatica — glas gr/ okrog: nad vse le terpentinsko milo Zlatorog?
(Nadaljevanje sledi.)
r
"Tr*.'JiCT
lMa -.Tk si anKO UbltiL-A