ANNALES • Ser. hist. nat. • 12 • 2002 • 2 original scientific paper UDC 632.5:631.582(497.4-16) received: 2002-10-27 FLORA IN VEGETACIJA INTENZIVNO RABLJENIH NJIV OSREDNJE GORENJSKE Klemen ELER & Franc BATIČ Oddelek za agronomijo. Biotehniška fakulteta. Univerza v Ljubljani, SI-1000 Ljubfjiina, lamnikarjeva 101 E-rtvail; planing@5i0l.net IZVLEČEK Raziskava prikazuje stanje plevelne flore in vegetacije na intenzivno rabljenih njivah Kranjskega in Sorškega polja. Ob uporabi standardne Brauri-6ianquetove fitocenoloske metode popisovanja in metod združevanja v skupine se kaže velika osiromašenost plevelnih sestojev ne glede na kulturo ali tip kolobarja. V sestojih manjkajo številne ogrožene plevelne vrste, pa tudi take, ki drugje v Sloveniji še niso redke. Zaradi pomanjkanja značilnic večine sinsistcmatskih enot je uvrščanje sestojev v združbe izredno težavno; izjema pri tem niso niti sestoji strnišč in žitnih njiv. Kažejo se fragmenti treh plevelnih združb: Oxalido-Chenopodietum po!ysperrni R. Tx. 1950, Setano-Galinsogetum parvifiorae R. Tx. 50 em Th. Muefler et Oberd. 1983 in Aphano-Matricarieturn chamomillae R. Tx. 1937, od katerih je predvsem zadnja videti najbolj ogrožena. Ob nadaljevanju inlenzifikacije pridelave, širjenja silažne koruze in opuščanja žit v kolobarju bodo v kratkem potrebni ukrepi varovanja plevelne flore. Ključne besede: plevelna vegetacija, pleveine združbe, intenzivno poljedelstvo, Gorenjska, Slovenija FLORA E VEGETAZIONE IN CAMPI A LAVORAZIONE INTENSIVA NELLA CARNIOLA CENTRALE SI NT ESI II tavoro i¡lustra lo s talo c/e//a ñora e del la vegetazione segetale in campi a lavorazione intensiva nelle regioni del Kranjsko e Soriko polje. Grazie a! método ñtacenofogico standard di Braun-Blanquel per ¡'inventario e ai meiodi di raggruppamento é emerso l'impoverimento del le componenti segetali, a prescindere dalla coltura o da! tipo di rotazione. Vengono a mancare diverse specie segetali minacciate come puré specie che in altre zone delta Slovenia non vengono ancora considérate rare. A causa della mancanza delle particolarita di gran parle delle uní ta sinsistematiche, rinserimento delle componenti in associazioni si é rivefato estremamente diíficile anche per le componenti dei campi di cereali e sloppie, CU aulori hanno identificato i fra minen ti di tre associazioni segetali: Oxalido-Chenopodíetum polyspermi R. Tx. 1950, Setario-GaÜnsogetum parviflorae R. Tx. 50 em Th. MueUer et Oberd. 1983 e Aphano-Mafricarietum chamomillae R. Tx, 1937, quest'fltima é la piü minacciata. Con l'iniensificarsi della coltivazione, la díftusione del rnais conservato in silos e l'abbandono dei cereali nella rotazione si renderanno necessaríe misure di tutela della flora segetale. Parole chiave: vegetazione segetale, associazione vegetale, coltivazione intensiva, Camíola, Slovenia 2.36 ANNALES • Ser. hist. nat. • 12 • 2002 • 2 Klemen itfR H Franc SATU!. FLORA IN VECfTACHA INTENZIVNO RABlIENIl-l NltVOSREDNIf COR.ENJSKC. 131-14(1 UVOD Intenzivnost poljedelske pridelave ima močan vpliv na plevel no floro in vegetacijo določenega območja. Z rednimi in učinkovitimi ukrepi mehaničnega in kemičnega zatiranja, s temeljito obdelavo tal, z uporabo organskih in mineralnih gnojil, s setvijo kvalitetnega in prečiščenega semena visokoproduktivnih sort ter z različnimi ukrepi agromelioracij človek vpliva v našem podnebju na plevele in plevelne združbe boij kot kateri koli pedoklimatski dejavnik rastišča. Optimalizacija pridelave zmanjšuje variabilnost rastišč in s tem variabilnost plevelne flore, tako da uspevajo le redke rastlinske vrste. Gorenjska regija je s tega vidika ogrožena morda še bolj, saj je poljedelska pridelava večinoma podrejena živinoreji; služi namreč zagotavljanju potreb po krmi, pri čemer ima izreden pomen siiažna koruza. Namen raziskave je opozoriti na izgubljanje pestrosti plevelne flore, ki jo neizogibno prinese intenzifi-kacija poljedelstva. Zasnova raziskave je takšna, da nam lahko pokaže le trenutno stanje vegetacije za obravnavano območje, ne pa celostnega procesa spreminjanja. Sloni na temeljnih fitocenoloških in botaničnih metodah dela, kljub temu da so te metode za tako hitro spreminjajoči se tip vegetacije nekoliko manj primerne. Spremembe v pievelnt vegetaciji in flori so preučevali nekateri domači in tuji raziskovalci (Holzner, 1978; Kojič, 1985; Ries, 1991; Hilbig & flachthaler, 1992a, !992b; Kaligarič, 1993; Lešnik, 1995, 1997, 2001). Ker so razmere za uspevanje plevelov bolj ali manj podobne tistim v drugih deželah srednje Evrope, je smiselno pričakovali plevelne združbe, ki jih navajajo npr. Oberdorfer (1957), Mucina (1993), Mochnacky (2000) idr. Združbe, ki jih navajajo avtorji iz mediteranskih in submediteranskih območij {Kaligarič, 1995, 2001; Pol-dini ef ai„ 1998), so vrstno že precej bogatejše (številne termofilne plevelne vrste), prav tako tudi združbe panonske nižine niso primerljive s sestoji preučevanega območja. OBMOČJE RAZISKAVE Lokacije popisovanja sodijo geografsko v Sorsko in Kranjsko polje, ki sta pretežno ravninski regiji na nadmorski višini od 350 do 400 m. Geološka sestava je razmeroma preprosta - večinoma jo gradijo karbonatni sedimenti, ki se jim ponekod pridružijo glina, melj ali lapor. Območje je v dobršnem delu v kmetijski rabi -njive, travniki, pašniki. Gozdovi se razprostirajo na slabših, nekoliko zakisanih in izpranih tleh (konglo-meratna podlaga) in sodijo v združbi Vaccmio myrtilH-Caipinetum betu I i in Vaccinio rnyrtilli-Pinetum sy!ve-stris. Podnebje je po Klimatografiji Slovenije (1992) zmerno celinsko s povprečno letno temperaturo 8,3 'C, povprečno januarsko -2,3 'C, povprečno julijsko 18,5 'C ler povprečno temperaturo v vegetacijski dobi 14,7 'C. Povprečno pade nekaj pod 1400 mm padavin letno, pri čemer so velika nihanja med leti (od 990 do 1770 mm) in tudi znotraj leta. Število sončnih ur je v povprečju 1780 ur letno, število dni s snežno odejo pa 66 dni. Natančnejše lokacije in termini popisovanja so naslednji (glej Tab. 1): - Labore {Sorsko polje): 21. april 2001 (s trn išče) - št. 18; 18. junij 2001 (koruza) - št. 10; 11. avgust 2001 (koruza) - št. 9; 6. junij 2002 (žito) - št. 12; - Zlato polje (severno od Kranja): 17. junij 2001 (čebula) - št. 4; 11. avgust 2001 (čebula) - št. 3; 6. junij 2002 (žito) - št. 5; - Brnik (ob letališču): 21. april 2001 {žito) - št. 14; 18. junij 2001 (žito) - št. 17; 15. avgust 2001 (strnišče) -Št. 16; 17. oktober 2001 (simišče) - št. 15; 5. junij 2002 (žito) - št. 13; - Lahovče (severno od ceste Lahovče-Vodice): 21. junij 2001 (krompir) - št. 8; 14. avgust 2001 (krompir) -št. 7; 8. junij 2002 (žito) - št. 6; - Lahovče (južno od ceste Lahovče-Vodice): 21. junij 2001 (sladk. pesa) - št. 2; 14. avgust 2001 {pesa) - št. 1; 8. junij 2002 (žito) - št. 11. MATERIAL IN METODE Delo temelji na terenskih popisih, opravljenih po standardni Braun-Bianquetovi fitocenobški metodi i ocenjevanjem gostote in dominance vrst po kombinirani lestvici (Braun-Blanquet, 1964). Popisovali smo v obdobju dobrega leta (od aprila 2001 do junija 2002). Lokacije smo izbrali načrtno na podlagi poznavanja kmetijske rabe oz. intenzivnosti pridelovanja. Popisali smo pet njiv v lasti kmetijskega podjetja Mercator KŽK kmetijstvo Kranj, s tem da srno vsako njivo (lokacijo) popisali v petih terminih. V vsakem terminu smo na vsaki od lokacij ponovili popise na petih ploskvah v velikosti 400 m'. Skupno je bilo opravljenih 87 popisov. Ker smo želeli preučiti vpliv poljščine, kolobarja in delno lastnosti tal, smo popisovali v naslednjih kulturah: v prvem letu v koruzi, žitu, sladkorni pesi, čebuli in krompirju, v drugem letu je povsod sledilo žito. Za nadaljnje izvrednotenje smo po pet popisov iste lokacije in istega termina združili v en sintetičen popis in tako naredili sintetično tabelo (Tab. 1). 18 tako dobljenih sintetičnih popisov srno primerjali po sorodnosti z metodami združevanja v skupine oz. hierarhičnega kopičenja, pri čemer smo za kriterij upoštevali zgolj zastopanost vrste, ne pa njene povprečne pokrovne vrednosti. Združevanje smo opravili s statističnim programskim paketom Statistica 5.0, kjer smo za metodo združevanja uporabili VVardovo metodo, za merjenje razdalj pa odstotno oddaljenost. Sintetične popise smo primerjati tudi po razmerjih med življenjskimi oblikami plevelov, pri čemer smo upoštevali tudi pokrovnost vrst, ki smo jo dobili z izračunom aritmetične sredine sred- 2.36 ANNALES • Ser. hist. nat. • 12 • 2002 • 2 Klewn ES PR & Franc SATIČ: ROKA IN VCGfTACIfA INTfNZIVNO RABljFNfKMIV OSKtiDNfE COI>EM|SKE~ !3!-!40 njih vrednosti pokrovnostnega razreda [Dierschke, 1994; Lesnik, 1995). Nomenklaturo takso nov navajamo po Mali flori Slovenije (Martinčič et ai, 1999), nomenklaturo sintak-sonov pa po Tiixenu (1950), kjer so združene segetalne in okopavinske združbe v en sam razred - Stellaiietea medije. REZULTATI IN RAZPRAVA Floristične značilnosti pleveinih sestojev V celotnem obdobju raziskave je bilo ugotovljenih 128 rastlinskih vrst, od katerih jih kar 27% ne moremo šteti za tipično pleveine, saj izhajajo iz drugih fitocenoz oz. se na njivah pojavljajo le prehodno. Povprečno smo rtasli 14 vrst na popis, pri čemer so se za najrevnejše izkazali sestoji v žitu, če je to sledilo okopavini. Tam smo ponekod našli le 5 vrst na 400 m~, kar kaže na velik negativni vpliv ozkega kolobarja. Nasprotno so strnišča dokaj bogata {do 49 vrst v spomladanskem strnišču), vendar je tudi v teh vrstna sestava zelo "običajna". Horološko prevladujejo mezofilni geoelementi: evropski, evrazijski, evrosibirski, paleotemperatrii, pogosti so tudi kozmopoliti. Tudi povprečni Ellenbergov indeks za termofilnost, ki znaša 5,9, kaže, da gre za tipično srednjeevropsko nižinsko do gričevnato rastje- Najpogostejše vrste so naslednje: Ci rs i um arvense, Calystegia septum, Echinochloa erus-galii, Galium sparine, Viola arvensis, Polygonum aviculare, P. persicaria in Setaria v i rid is. Značilna je popolna odsotnost nekaterih vrst, ki veljajo za ogrožene ali ranljive, našli nismo niti vrst, katerih pogostnost je sicer v upadanju, a v Sloveniji še niso tako redke. Tako ni bilo opaziti vrst kot Papaver rhoeas, Legousia speculum-veneris, Ranunculus arvensis, Lolium temulentum, idr. Nekatere od teh vrst so bile na obravnavanem območju sicer opažene, vendar so se umaknile na različna ruderalna rastišča - nasipališča, mesta ob cestah in poteh, deponije, oz are idr. Ker številni avtorji (npr. Kovačevic, 1979; logan, 2000; Lešnik, 2001) poudarjajo vse večji pomen neo-fitskin pleveinih vrst, smo se v določeni meri posvetili tudi pogostosti pojavljanja teh vrst. Ob primerjavi z drugimi podobnimi raziskavami lahko rečemo, da je pomen neofitov na območju raziskave manjši kot v drugih, toplejših območjih Slovenije. Kot zelo pogosta in gospodarsko Škodljiva se kaže le vrsta Amaranthus rcitroflexus, našli pa smo še naslednje: Chamomilla recutita, C. suaveo/ens, Cony z a canadensis, Veronica persica, Aburilon theophrasti, Calinsoga parviflora in Panicum capillare. Številnih, drugje po Sloveniji vse bolj škodljivih vrst nismo odkrili (npr. Sorghum halepense. Ambrosia artemisiifolia, Xanthium italrcum, Cyperus esculentus, Datura stramonium]. Od arheofitov so zelo pogoste prosaste trave rodov Echinochloa, Oignaria, Panicum in Setaria, razmeroma pogosta arheotitska vrsta je tudi So/anum nigrum. Arheofitov, ki so vezani na slabo očiščeni semenski material, večinoma nismo zasledili. Sem sodijo vrste, ki jih prištevamo med najbolj ogrožene: Agrostemma githago, Centaurea eyanus. Lolium temulentum, ßuglossoides arvensis, Vaccaria pyramidalis, Adonis sp. Analiza življenjskih oblik plevelov Razmerja med posameznimi življenjskimi oblikami se z mtenzifikacijo poljedelstva značilno spreminjajo. Na to kažejo raziskave domačih in tujih raziskovalcev (Kojič, 1985; Hilbig & Bachthaler, 1992a, 1992b; Lešnik, 1995, 1997, 2001). Delež v pokrovnosti terofitov se značilno povečuje, pri čemer so zlasti uspešne koz-mopolitske vrste z drobnimi in številnimi semeni, ki pogosto kažejo pravo ali navidezno odpornost proti herbicidom (Chenopodium album, C. polyspermum, Polygonum perica rta, Setaria viridis, Echinochloa erus-gatii, Solanum nigrum, idr.). Od geofitov močno napredujejo tisti s korenikami (Calystegia sepium, Convolvulus arvensis, Elytrigia repen si, ki se pri mehaničnih pa tudi kemičnih ukrepih zatiranja hitro regenerirajo; nasprotno pa geofiti 7 gomolji in čebulicami hitro izginejo (npr. Gagea pratensis, C. villosa, Ornithogallum umbellatine, Allium sp.). Značilno je tudi splošno zmanjšanje pokrovnosti in pojavljanja hemikriptofitov, čeprav so med njimi vrste, katerih pomen se v intenzivnem poljedelstvu poveča, sä j imajo večinoma mesnate, debele podzemne organe in s tem več zalog hrane za regeneracijo nadzemnih delov (Crrsium arvense, Symphytum officinale, Rumex obtusifolius in R. erispus). V raziskavi je bilo od pravih pleveinih vrst skupno ugotovljenih 53% terofitskih, 37% hemikriptofitskih i rt 6% geotitskih pleveinih vrst. Glede na termin popisovanja in lokacijo oz. kulturno rastlino so deleži v relativni pokrovnosti med življenjskimi oblikami zelo različni (SI. 1). Opazna je prevlada terofitov v okopa-v i na h nižje rasti (krompir, čebula, pesa), druge življenjske oblike so tam malo pomembne. V žitu ostajajo hemrkriptofiti nekoliko pogostejši, pokrovnost terofitov pa je v primerjavi s sestoji v okopavinah precej manjša. V koruzi v poletnem času bode v oči zelo nizek delež pokrovnosti terofitov, pomembni so geofiti in hemi-kriptofiti, kjer pa gre predvsem za tri vrste - Catystegia sepium, Convolvulus arvensis in Cirsium arvense. Prvi dve sta uspešni tudi zaradi ovijanja okoli stebel koruze, s čimer prihajata do svetlobe. 2.36 ANNALES • Ser. hist. nat. -12- 2002 • 2 Klemen fl.ER & ffanc BANC- flORAIN VECETAClfA INTENZIVNO RABIJENIH NJIVOSRFDNjE GORENJSKE. 131-140 K t •MU ÎH* jen j ¡Lir. ?OTl Xrtî MOt 2P31 S0Q2 j îîKT11 j un j 1(B1 i TEROFITirïEROPHYTES [i GEOFITS/GEOPIIYTES *rprr*i". TO? i Ju« ¡nw. Wo.'si>3a- ¡002 j 20DÏ lm HEMIKR1PTOFITÏHEMICRÎPTOPHY1 tS druge/ottie? lit« forms SI. 1: Razmerja v pokrovnosti življenjskih oblik plevelov po terminih in lokacijah (kulturah). Fig. 1: Relationships between coverage s of weed life forms within terms and locations of relevés. Sintaksonomska opredelitev sestojev Zaradi velike osiromašenosti plevelnih sestojev le-te težko uvrstimo v združbe. Večinoma se kažejo le fragmenti združb, neredko pa ni mogoče razpoznali niti le h. V fitocenoloŠki tabeli (Tab. 1) so provizorično ti fragmenti vendarle prikazani s pravokotniki. Kljub za gorenjske razmere velikemu deležu žita v kolobarju je najbolj ogrožena ptav segetalna združba Aphano-Matri-carietum chamomillae K. Tx. 37. V večini popisov ni bilo značilnic združbe (Aphanes arvensis in Charnomilla recutital še redkejše so bile značilnice zveze Aperion spicae-venti R.Tx. 50, od katerih smo našli v sledeh le vrste Scleranthus annuus, Apera s pica-venti in A ntbem is arvercs/s. Značilnice te pa tudi drugih zvez so v pie-velnih sestojih nasploh redke, o čemer poročajo tudi drugi avtorji (npr. Lešnik, 1995, 1997). Pogosto gre za plevelne vrste nekoliko bolj ekstenzivno rabljenih površin - manj intenzivna obdelava tal, zelo kista tla, večja vlažnost tal. Tudi na lokaciji na Brniku, kjer zaradi slabših tal v kolobarju prevladujejo žita, ni združba Apbano-Matticarietum chamomillae nič bolj značilna. Vzroki za posebno veliko ogroženost te ¿družbe so številni in med seboj povezani: čiščenje semenskega materiala, globoka obdelava tal, kemično zatiranje, gost sklop žit3, optimalizacija talnih razmer za veliko konkurenčnost žita. Pomladanske sestoje na strniščih (sintetični popis št. 5 iz Tabele 1), kjer nekaterih temiofilnih enoletnic - značilnic še ni, lahko uvrstimo v samostojne združbe, lahko pa jih pojmujemo kot poseben aspekt združbe Aphano-Matricarietum chamomillae. Tem sestojem dajejo poseben pečat različne nizkorastoče preži m ne enoletnice kot Veromca hederifolia, V. arvens/s, Shetardia arvensis, Aphanes arvens/s. Viola arvensis', Cardamine hirsuta in Arabidopsis thaliana. Plevelni sestoji v žitu so na lokacijah z ozkim kolobarjem včasih celo bolj okopavinski kot segetalni. Lešnik (2001) omenja te plevele v žitu pod skupnim pojmom združen okopavinski ostanek. Pleveini sestoji v okopavinah nižje rasti (krompir, pesa, čebula) so laže opredeljivi, vendar predvsem v drugi polovici poletja, ko je treba ukrepe zatiranja opustiti. Zaradi redkega sklopa teh poljščin in razmeroma velike talne semenske banke se hitro izoblikujeta tipični srednjeevropski okopavinski združbi iz reda Polygono-Chenopodiethalia R. Tx., Lohm. & Prsg. 1950; to sta Oxalido-Chenopodietum polyspermi R. Tx, 1950 in Setario-Galinsogetum parviflorae R. Tx. 50 em Th. Mueiler et Oberd. 1983. Mejo med tema združbama je pogosto težko potegniti, saj se ekološke zahteve značilnih vrst prekrivajo. Kljub temu je združba Setario-Galinsogetum parviflorae nekoliko bolj toploljubna in je na osenčenih ali na bolj vlažnih legah ne gre pričakovati v tipični obliki. Značilnice zveze Po!ygono-Chenopodion polyspermi Koch 1926 em. Siss. 1946, kamor uvrščamo združbo Oxaiido~Chenopodietum polyspermi, so razmeroma dobro zastopane, saj gre za vrste, ki so dobro prilagojene intenzivni pridelavi, značilnice zveze Panico-Setarion Sissingh 1946 pa so bile razmeroma redke, kljub temu da gre za vrste z veliko ekološko plastičnostjo. Plevelne sestoje v koruzi je večinoma nemogoče oz. nesmiselno uvrščati v katero od združb. Zaradi velike osenčenosti tal so terofitske plevelne vrste Iz sintakso-nomsko pomembnega razreda Stellarietea mediae redke tako po številu kot po pokravnosti; večinoma jih 134 ANNALES • Ser. hist. nat. • 12 • 2002 • 2 Kk'Wfin EUR & Franc BATlC; FiOKA IN VEGETACIJA INTENZIVNO RARLIENIH N||V OS K ED N IE COR8NISKE, 131-140 najdemo le še na robovih njiv. Močno se poveča relativna pokrovnost vrst iz drugih sintaksonomskih razredov, predvsem iz Artemisietea vulgaris Lohm., prsg. et Tx. in Tx. 50 {Convolvulus arvensis, Fiytrigia repen s in Cirsium arvensci in GaHo-Urticetea Th. Muell. in Oberd. S3 (Calystegia scpiuml. Spremembe v rela-livni pokrovnosti vrst iz sintaksonomskih razredov na strnišču, v koruzi in naslednje leto v žitu kaže SI. 2. V dendrograrnu iz Si. 3 vidimo dva Šopa: v enem so pleveini sestoji strnišČ in bolj ekstenzivnih žitnih njiv {popisi Št. 15-18), v drugem pa sestoji okopavinskih njiv in njiv z žiti, če je uporabljen kolobar ozek oz. če v njem prevladujejo okopavine. slmriie-apnl 2301 f stiAMa-aprt 20DI Iwuzs-fuiiij Î001 I maiC-jltr* .MOI Knr-j^a-rtvgcis! JO01 rnaigiWJjgcN* 2OT1 lito'iuni] 2002 I cereal-km 2CC2 E Stâia'ïêtea wêdJëe i JWsiJt&e/ea VU/$WJ'S i M<3jinio AnhcrMlwWi.* CrBlm-Uliicetûù ■' ■■ 'i dniqolnlnftf Si. 2: Deleži pokrovnosti vrst posameznih sintaksonomskih razredov po terminih popisovanja na njivi na Laborah. Legenda/Legend: SM - Stellanetea mediae, AV - Anemisietea vulgaris, MA - MoJ/nio-Arrhenatheretea, GU - Calio- Urticetea. Fig. 2: Percentages of weed coverage of s in t axa classes according to the time of relevé in the field at Lahore (Kranj). 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 H 15 16 17 18 SI. 3: Dendrogram plevelnih sestojev obravnavanega območja (glej Tabelo 1). Fig. 3: Dendrogram ot'the weed stands in the investigated area (see Tabic V- 2.36 ANNALES • Ser. hist. nat. • 12 • 2002 • 2 Klemen EUR & franc OATIC: MORA IN VEGJTACIIA INTENZIVNOHABUENtH NJIVOSREONJE Gorenjske. 131-140 Tab. 1: Sintetična fitocenološka tabela pleveinih sestojev na območju raziskave. Popisi 1-14 kažejo fragmente združb Oxafido-Chenopodietum polyspermi in Setario-GaUnsogetum parviflorae, popisi 15-18 (sestoji strnišč, nekatere žitne njive) pa so bližji združbi Aphano-MaUicarietum chamomiHae. Tab. 1: Synoptic /j/iy tocoenologicaI table of weed stands in the investigated area- Relevés No. 1-14 show fragments of associations Oxalido-Chenopodieturn polyspermi and Setario-Calinsogelum parviflorae. Relevés No. 15-18 (stubble stands, some cereal field stands) are closer to association Aphano-Matricarietum chamomiHae. Zaporedja številka/No. I i 3 4 5 6 7 8 9 10 11 I 12 13 Í4 IS 16 17 18 Št. popisov / rsuinber of reieves 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 2 5 5 5 Št, vrst / n um hej of species 33 34 38 31 16 18 U 19 27 23 23 30 29 25 51 45 54 52 MA Aphano-Matricarietum chamomiHae R. Tx. (93? Aphanes arvensis fl 1 11 1 1 111 Chamomilla recutita v V III OC Oxalido-Chenopodietum polyspermi R. Tx. 1950 C'fienopoc/pum po/yspermum V 1 IV 1 ! ! III 111 IS Oxalis fontana 1 I 1 1 1 II II SG Seta río- Galinsogetum parviflorae R. Tx. 50 em Th. Muefler et Oberd. 1983 Seiaria viridis V 1 V 1 I Ill 1 III III 1 IV V V Galinsoga parviflora II I 1 AS Aperion spicae-venti R. Tx.1950 Apera spica-venti 1 1 1 II Ç it Scleranlhus annuus 1 Anthemis arvensis III. PCP Polygono-Cheriopodion polyspermi Koch 1926 em. Siss. 1946 Polygonum persicaria III il! V III II I 1 11 11 V Hi 1 111 IV t f i Veronica pérsica II II 1 V Hi 1 V III 11 I vi 1 Atriplex patula II 1 II 11 1 1 Anagatds arvensis ill HI til 1 Geranium dissectum f 1 III Polygonum lapathifolium III II Euphorbia he/ioscopia 1 Fumaria officinalis I j PS Panico-Setarion Sissinp.h 1946 Digitaria sanguina/te III 11 1 Panrcum capillare 1 111 Panicum miliaceum 1 cc Centauretalia cyan i R. Tx., Lohm. & Prsg. 1950 Viola arvensis III V II III 1 I i II IV IV IV ill IV tv V faliopia convolvulus 1 IV V ¡V 1 II V 1 IV f II Sheratdia arvensis III 1 ÍI v Vicia hirsute il III Vicia villosa 111 ¡ Odontites vem us 1 PC Polygono-Chenopodieiíilia R. Tx., Lohm. & Prsg, 1950 Echinochloa crus-gaiii IV III V V IE V V V N 111 II 1 III Chenopodturn album ill IV II III I IV V V III Ml ¡1 1 Ama ra nth us re tro flex us IV II in II I IV It! 1 11 Solanum nigrum 11 II 1! IV II 1 l.amiurn purpureum i 1 i 1 III v Cardamine hirsuta 1 III ill Senecio vulgaris i III Larriium amplexicauie 1 !_ Son chus oleráceos i ¡SM Stelhríetea mediae (Br.-Bt. 32), R. Tx., Lohm. & Prsg. 1950 1 Polygonum avicuhre j j IV IV | I ( 1 1 ill II IV | lit II vj m 1 liiijMUjiv 2.36 ANNALES • Ser. hist. nat. • 12 • 2002 - 2 Kiemen tlK & Frille RAT1C FI.OR4 IM VECETACIIA IKItN^IVNO RABUENIH niiv OSRKDNli; CORfN'JSKE. 131 -t40 Stellaria media 11 (V n~ 1 1 V IS 1 1 il H V | Capsella bursa -p a s tori s ! V V IV II li 1 I 1 IV A4 a tries ria perfora ta II III i 1 I V ili IV II Galeopsis tetrahit II II i ili V IV 111 Mentha arvensh 1 III M III 1 1 Conyza canadensis II ! IE 1 III Brassica napus il Ill V IV 1 s Aeihusa cynapium V 1 Ii 1 ; Myosotis arvensis 1 1 IV Veronica arvensh II III 1 Sonclius arvensis 1! 1 1 Geranium molle 1 1 lathy rus tuiierosus 11 Microrrfiinum minus 1 Veronica hederifolia m ! Sonchus asper 1 Cerinthe minor i ! Vicia sativa 1 A bullion iheophrasti 1 BT Bidvntetea tripartite Tx., Lohm. et Prsfi in Tx. 50 Polygonum hydropiper II II 1 Biderts tripartita 1 Iii Polygonum mite IV AV Artemisietea vulgaris Lohm., Prsg. et Tx. in Tx. 50 Cirsium arvense IV III V II 1 1 il II III III III III V V V IV m Convolvulus arvensh 1 1 1 III IV I 1 i III 11 i Eiytrifiia repens II 1 II II V II ill IV II 1 11 Artemisia vulgaris 1 1 ! 1 111 II ! Silene latifolia 1 i I III V Erigeron annuus 1 III III Linaria vulgaris II 1 i if Cirsium vulgare Iii i Daucus carota 1 III t apsana commun is II MA Molinio-Airhenathereta Tx. 37 Rumex obtusifolius 1 III 1 IV HI II ii IV Taraxacum officinale i 1 1! ill 1 i V Agrostis stolon ifera 111 i 1 1 V ill i Rorippa sylvestris 1 ! II II ill IV Dactyl is glomerata 1 1 ! ill 1 Ce ra s tiurn hol osteoide s 1 V II i 1 Ranunculus repens 1 1 ili i il Potent ilia reptans 1 Iii 1 ! Humcx c.rispus li it 1 Achillea millefolium 1 1 Hi Lysimachia vulgaris ili 1 Ii Plantago lanceofata ill ii 1 Poa pratensis 1 i 1 Stachys palustris II 1 1 Trifolium piatense 1 1 1 Euphorbia cyparissias III 1 Galium mollugo Iii II Heracleum sphondylium 1 1 Lathyrus pratensis 1 1 Poa tri via lis i 137 ANNALES • Ser. hist. nat. • 12 • 2002 • 2 Klemen ELER & Pranr BATIC: F ¡ORA iN VtCETAOIA INTENZIVNO RABijENIH N|iV 05REDNIE. COWNBKt. 131-140 Vicia era era 1 II Plantage intermedia i IV LoUuiri perenne 1 Ho leus lanatus 1 Trifolium repen s III Festuca pratensis [ cu Galio-Uriicetea Th. Mueil. in Oberd. S3 Calysleg'ta sepium III II IV II IV ÍV H il IV IV il III IV V III III Galium apar ine IV V V V V III III V III III IV Rubus caesius i 1 Í 1) III III Iii II Symphytum officinale Ii 1 l 1 1 1 1 Eupatorium cannabinum 1 III 1 Ii Urtica dioica 1 1 Aegopodium podagrarta 1 Caleopsis speciosa 1 ss Sedo-Sclerantetea Br.-BL 55 em. Tiv Muell 61 Arabidcpsis thai i ana 1 i Aren a ría ser p y 1 h folia 1 o OSTALO Plantado major 1 Ii 1 f 1 1 Iii 1 II Hypericum perforatum 1 1 1 lil IV ! 1 TtissHago fa ría ra 1 1 1 I III 1 ¡ Poa compressa 1 II 1 III V Ho/rus moíhs I ! V I Ii Screphularia nodosa 1 î III 1 1 Lo!tum multifiotum 1 II II II Poa annua II 1 1 III TrUicvm aestivum III II Iii v Cha mom i/la sua veo lens 1 1 II IV Solanum tuberosum 1 III 1 Verhascum nigrum III 1 Astragalus glycyphyitos 1 ¡ Equisetum arvense 1 1 Rubus fruticosus lil i Quercus robur 1 Arctium minus 1 Arctium sp. 1 Festuca gigantea 1 Populas nigra Î Viola h iría í Veronica ñtiformis Sil Zea mays III L.... Seeale cereale 1 ZAKLJUČEK Rezultati kažejo na očitno osiromašenost plevelne flore in vegetacije obravnavanega območja. S tem se ujemata tako revna vrstna sestava sestojev kot težavnost uvrščanja sestojev v katero od združb. OsiromaSenost je jasno razvidna ne glede na kulturno rastlino ali kolobar, uporabljen na določeni njivi, saj kljub rezultatom dendrograma (SI, 3) tudi sestoji pretežno žitnih njiv niso vrstno veliko bogatejši. Združba, ki bi morala tam uspevati Aphano Matricarietum chainomillae - je celo bolj okrnjena od obeh ugotovljenih okopavinskih združb. Posebno plevelni sestoji v koruzi, kjer sirilakso-nomsko pomembne vrste razreda Slellarietea mediae močno nazadujejo, kažejo na velik negativni vpliv te kulture na pestrost plevelne flore. Podatki so zaskrbljujoči, predvsem če upoštevamo, da se koruza v Sloveniji goji na 60% njiv; na Gorenjskem, kjer je delež živinorejskih kmetij se posebno velik, zavzema koruza še nekaj več površin. 2.36 ANNALES • Ser. hist. nat. • 12 • 2002 • 2 Klemer. EUR & Fm„c BATIO FtORA IN VPŒrAOJA INKM21VNO RABIIENIH NjiV OSREON|F GOREMJSKC. U1-I-I0 Ker so bile lokacije popisovanja izbrane načrtno, to je s čim večjo stopnjo intenzivnosti pridelave, lahko ugotovljeno stanje pojmujemo kot skrajno podobo slovenske kulturne krajine, do katere pa bi dejansko lahko prišlo, če ne bodo prej sprejeti določeni ukrepi varovanja. Od teh omenja Kafiganč (1993, 1996, 2001) predvsem ohranjanje vzorčnih površin z ekstenzivnim načinom pridelave in vnašanjem ogroženih pievelnih vrst v posevke žit. V nekaterih srednjeevropskih državah se je za razmeroma uspešno pokazala tudi ekstenzift-kacija robov večjih njiv. Zaradi velike razparceliranosti in počasnih ukrepov zložbe zemljišč ta strategija pri nas verjetno še ne bo kmalu uveljavljena. FLORA AND VEGETATION IN THE INTENSIVE CROP PRODUCTION FIELDS OF THE CENTRAL GORENiSKA REGION Klemen BLER & Franc BATlC Department of Agronomy, Biotechnicai Faculty, University of Ljubljana, SI-1000 t.jubljana, jamnikarjeva 101 E-mail: plantng@siol.riot SUMMARY The research has shown a great weed flora impoverishment and difficulties in syniaxonomic classification of stands in intensively farmed fields of the Kranjsko and Sorsko polje. Characteristic of such type of crop production are regular and radical measure s taken to attain the best possible conditions for the growth of cultivated plants as well as to minimise production costs, which of course leads to a thorough selection of weed species. The work is based on phytocoenohgical survey (Braun-Blanquet method) carried out at different times of the study period (from April 2001 to June 2002} at various localities (in five crops with different types of rotation). The data are assembled in a synthetic phytocoenological table, which also serves as a basis for some other evaluations and processing (preparation of dendrogram). Weed vegetation with the following most frequently occurring species was prevalent: Cirsium arvense, Calystegia sepium, Echinochloa crus-galii, Galium sparine, Viola arvensis, Polygonum aviculare. Polygonum persicaria and Setaria viridis. The numerous endangered as well as less endangered species were not recorded; these species are gradually withdrawing to the non-field habitats. As far as life forms are concerned, terophytes were prevalent, while in maize and cereals some geophvtes with rhizomes were also significant Fragments of the following associations were found: Oxalido-Chenopodietum polyspermi R. Tx. 1950, Setario-Gaiinsogetum parviflorae R. fx. SO em Th. Mueller el Oberd. 1983 and Aphano-Matricarietum chamomiliae R. Tx. 1937. The first two are root crop associations that occur mostly miscellaneously, while the third one is segelal and is lloristically considered as the most impoverished association. In the association Aphano-Matricarietum chamornillae, its character species as well as character species of some higher synsvstematic units, particularly the character species of the alliance were missing, in the dealt with area, this association has proved to be poorly preserved irrespective of the crop rotation width. If the intensification continues in Slovenia in direction as shown in this research, certain steps to protect the weed flora will have to be taken, the most effective among them probably being extensification of crop production, presentation of the existing primitive procedures of production, and e\tensification of the edges of large fields. Key words: weed vegetation, weed communities, intensive crop production, Gorenjska, Slovenia 2.36 AN NALES • Ser. bist. nal. 12 • 2002 • 2 Klemen ELLlí i Frjnc 8ATIČ: FI.ORA INVSGETACIIA INTENZIVNO ÍABLIENIH NJIVOSREDNIE GORENJSKE, !3¡-M0 LITERATURA Braun-Blanquet, J. (1964): Pfianzensoztologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auflage. Springer, Wien ... New York, 865 pp. Dterschke, H. (1994): Pfianzensoztologie (Grundlagen und Methoden). Uimer, Stuttgart, 683 pp. Hilbtg, VV. & C. Bachthaler (1992a): Wirtschaftsbedingte Veränderungen der Segetaivegetation in Deutschland im Zeitraum von 1950 - 1990 (Entwicklung der Aufnahmeverfahren. Verschwinden der Saatunkräuter. Rückgang von Kalkzeigern. Saurezeigem. Feuchtezei-gem. Zwiebel- und Knoifengeophyten. Abnahme der Artenzahl), lournal of Applied Botany, 66(5/6), 192-200. Milbig, W. & G. Bachthaler (1992b): Wirtschafts-beduigte Veränderungen der Segetalvegetation in Deutschland im Zeitraum von 1950-1990 (Zunahme herbizidverträglicher Arten, nitrophiler Arten, von Ungräsern. vermehrtes Auftreten von Rhizom- und Wurzel-unkräutem. Auftreten und Ausbreitung von Neophyten. Förderung gefährdeter Ackerwildkrautarten. Integrierter Pflanzenbau). Journal of Applied Botany, 66(5/6), 201209. Holzner, W. (1978): Weed species and weed communities. Vegetatto, 38(1), 13-20. Jogan, N. (2000): Neoliti - rastline pritepenke. Proteus, 63(1), 31-36. Kaligarič, M. (1992): Vegetacija žitnih in vmogradmh pievelov v Koprskem primorju. Magistrska naloga. Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, tjubljana, 72 str. Kaligarič, M. (1993): Žitni pleveli - danes in nikoli več - ali pa vendar? Pioteus, 53, 303-306. Kaligarič, M. (1996): Kartiranje žitnih plevelov končano: kako naprej? Proteus, 58, 300-304. Kaligarič, M. (2001): Nova segeialrta združba iz zveze Caucaiidion lappulae Tx. 50 iz severozahodne Istre (Slovenija). Annaies Ser. hist. nat.. 11(2), 279-298. Klimatografija Slovenije (1995): Padavine 1961-1990. Hidrometeorološki zavod republike Slovenije, Ljubljana, s. 20. Klimatografija Slovenije. (1995): Temperatura zraka 1961-1990. Hidrometeorološki zavod republike Slovenije, Ljubljana, s. 37, 147, 257. Kojic, M. (1985): Problemi i dosadašnji rezultati pro-učavanja korovske vegetacije u SR Srbiji. Fragmenta herboiogica jugoslavica, 14(1 -2), 101-111. Kovačevič, J. (1979): Poljoprivredna fitocenologija. 2. izdaja. SNL, Zagreb. 269 str. Lešnik, M. (1995): Primerjalna analiza plevelnih združb na intenzivnih in ekstenzivno rabljenih njivah Ptujskega in Dravskega polja. Magistrska naloga. Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, i 67 str. Lešnik, M. (1997): S povečanjem intenzivnosti pridelovanja povzročene spremembe v segetalni združbi Aphano ~ Matiicarietum chamomiliae R. Tx. 37 na območju Dravskega in Ptujskega polja. Acta Biológica Slovenica, 41(2-3), 61-75. Lešnik, M. (2001): Ocena pogostnosti pojavljanja plevelov na njivah Slovenije. V: Zbornik predavanj in referatov 5. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin. Društvo za varstvo rastlin. 6-8 marec 2001, Čate? ob Savi, s. 378-393. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, V. Ravnik, A. Podobnik, B. Türk & B. Vreš D999): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semen Slovenije. 3. izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 845 str. Mochnacky, S. (2000): Synlaxortomy of segetal cenv munitles of 5lovakia. Thaiszia - )ournal of Botany, 9, 149-204. Mucina, L. (1993): Steiíarietea mediae. V: Mucina, L., G. Grabherr & 7. Eifmauer (eds.J: Die PflanzengeseJI-schaften Österreichs (Teil D. Gustav Fisher Verlag, jena, Stuttgart, New York, p. 110-148. Oberdorfer, E. (1957): Süddeutsche Pflanzengesel-schaften (Pflanzensoziologie, Band 10). Gustav Fisher Verlag, |ena, 564 pp. Poldini, L., G. Oriolo & G. Mazzolini (1998): The segetal Vegetation of vineyards and crop fields in FriuSi-Venezia Giulia (NE ¡íaly). Studia Geobotánica, 16, 5-32. Ries, C. (1991): Überblick über die Ackerunkrautvegetation Österreichs und ihre Entwicklung in neuer Zeit. Dissertation. Botanisches Institut der Universität für Bodenkultur, Wien, 172 pp. Tüxen, R. (1950): Grundriss einer Systematik der nitrophilen Unkrautgesellschaften in der eurosibirischen Region Europas. Mitt. Flor. Soz. Arbeitsgcm., 2, 94-175. 140