111111=
IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllll

Knjiga Slovenska
v
A.
Spisal
J* a e aa.
XXIII. Leto.

MvfeOJani.
Natisnil in založil Jos. Rudolf Milic.
i
1885.
= iiiiiiiiiiHiiiiiiHiitfiiiiiiiiiiiiiMiHimiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiHUHMniniiiiiiiiiiuniiiiiiiiuiiMiiiiMitiiii^
i.....U.....Illllinntl.........milili................I.......III111II lil l II ■ l II1......11111111 ......1111111111111......milini...........n......................................li 1=1111M
02020202020202020101010101010101535302020202000200000000895353535353894848484802232323230202010153535353535301020002
00020230010000020201010200000202020000020201000101010201020201000200480201020000000202000101002302000200000002
$"7UP7!" UPP !!77 7! ""%!  !""""UP7UUPPP7 "7U""!! "  """!"""*$!&& !7PPPP77 ! 
020048010123000148020101910102020148010191
Knjiga Slovenska
v
A.
Spisal
«Je M a s a.
XXIII. Leto.
---
v Ljubljani.
Natisnil in založil Jo s. Rudolf Milic. 1885.
Brez jezikove olike ni upati narodove omike.
^^^	Janežič.
fl ravijo, da stoletje XIX. je slovansko, kakor je po s s. Cirilu in Metodu bilo IX., : kedar se je porodila Knjiga Slovenska. Kako se je tej godilo v sledečih stoletjih, pripoveduje slovstvena ali književna zgodovina. Tako napreduje knjiga in se olikuje v njej jezik, kakor napreduje v omiki narod sam. Brez jezikove olike ni narodove omike.
Narodu našemu se je Knjiga Slovenska preporodila v XVI. veku, a — nesrečna koj o spočetji — je slabela in mrlela, dokler jo vzbudi in poživi Vodnik, vzdigne in pokrepča Kopitar, vravna in mej ljudstvo pripravi Ravnikar. Ti trije možje — baron Zois njim na čelu — so v našem slovstvu nove dobe začetniki, ki so dobili si nekaj vrlih učencev in naslednikov slovenskih. Kteri so ti, kaj in kako so pisali nekako v prvi polovici XIX. veka, kaže letošnji Jezični k. Iz njega je razvidno, kako se je trebil in olikoval jezik naš, pa tudi, kako se je dvigal in omikoval narod slovenski.
Bilo je 1. 1863, da sem v ta namen sostavljati jel Pomenke o slovenskem pisanji ter jih priobčevati v Jezičniku, kteri se je z IX. letom popolnoma pomaknil na zgodovinsko polje književne povestnice slovenske. Odslej sem v njem do XX. leta bolj ali manj znatno opisal nad XXX knjižnikov — največ iz sedanjega stoletja. V naslednjih letnikih XXI—XXIII razpravlja se Knjiga Slovenska od srede XVI. skoro do srede XIX. veka. — Da se sestavi spoštena književna zgodovina slovenska, treba je, da se zadela vrzel mej knjigopisjem Čopovim — na svetlo dal J. Jireček (P. J. Šafafik's Geschichte der siidslaw. Literatur. I. Prag. 1864) in Costovim, priob-čenim 1. 1869. II. v Matice Slovenske Letopisu, kjer se potem zvesto nadaljuje od leta do leta. Omenjeno vrzel bi jaz rad še zagradil — vsaj po pisateljih vže zamrlih — ter poslovil naposled Jezičnika s Knjigo Staroslovensko, ako mi v to ljubi Bog da potrebnega zdravja pa dobre misli.
V Ljubljani, 8. decembra 1885.
Josip Mam.
Razgled.
A.
		Stran			Stran
	Baron Sigmund Zois . . . .	1			
I.	Valentin Vodnik.....	2	XXVI.	Jožef Žagar.....	. . 47
II.	Jernej Kopitar.....	3	XXVII.		
III.	V. Franul deWeissenthurn	4	XXVIII.	Andrej Bohinc. . . .	. . 48
IV.	Matevž Ravnikar . . . .	4	XXIX.	P. Ferdinand Vonča	. . 48
v.	Leopold Volkmer . . . .	7	XXX.	Andrej Albreht . . .	. . 49
VI.	Janez N.Primic.....	9	XXXI.	Franc Veriti . . . .	
VII.	Koloman Kvas (Quass) . . .	14	XXXII.	Janez Ziegler ....	
VIII.	Jan. Leop. Šmigoc . . . .	14	XXXIII.	Janez Traven . . . .	. . 58
IX.	Urban Jarnik......	15	XXXIV.	Anton Krempl ....	. . 60
X.	Peter Dainko......	19	XXXV.	Matij a Ahacel ....	. . 66
XI.	Vido Rišner ......	25	XXXVI.	Mihael Andreaš . . .	. . 67
XII.	Anto n Š erf.......	26	XXXVII.	Franc Pire .....	
XIII.	ValentinStanič.....	27	XXXVIII.	JuriJonke .....	. . 73
XIV.	P. Paškal Skerbinc . . .	31	XXXIX.	Mihael Kastelic . . .	. . 74
XV.	Juri Verdinek .....	32	XL.	Juri Kosmač.....	. . 76
XVI.	Janez Zalokar......	33	XLI.	Ignac Holzapfel . . .	
XVII.	F r. Ser. Metelko.....	36	XLH.	Jernej Levičnik . . .	. . 80
XVIII.	Jan. P. Ješenak.....	36	XLIII.	Juri Grabnar . . . .	. . 80
XIX.	Mihal Barla.......	37	XLIV.	Dr. Jakob Zupan . . .	. . 81
XX.	Janez Bedenčič .....	38	XLV.	Matij a Čop.....	. . 81
XXI.	Anton Kle mentini . . . .	38	XLVI.	Dr. France Prešern . .	. . 81
XXII.	Jakob Dolenc ......	38	XLVII.	Jožef Žemlja ....	
XXIII.	FriderikBaraga.....	39	xlviii.	Dr. Mihael Tušek . .	. . 81
XXIV.	LukaDolinar......	41	XLIX.	Em. Jožef Kovačič . .	. . 82
XXV.	Martin Kuralt......	46	L.	Blaž Potočnik ....	. . 86
		.....•>			

Efejjiga GELov&uleai
ZKIZSl. veku.
Pa saj ne boš vedno spala, Rož'ca lepa „Operosa"; Saj boš skoraj spet vstala,
Rož'ca mnogoverstnih ved. — Le vstani — lepa Ti cvetlica!
In Modricam služi z vso skerbjo; Sveti še Ljubljani ko danica Delaj čversto z „združeno močjo"!
jako priprosto, a domoljubno kliče J. Lenček v Vodnikovem Spomeniku 1. 1859 novo (znanstveno družbo — Matico — na dan, opisavši nekdanjo »Modrine delovnih" (Aca-demia Operosorum) v njeni prvi in drugi dobi (1701—-25 pa 1781—7). Česar opevana družba ni mogla, storil je mož sam — veljak — Mecena našemu slovstvu t. j.
Baron Sigmund Zois.
Rodil se je Žiga Zois v Trstu 23. novembra 1747. Oče mu je bil Mihael Angelo Zois (Freiherr v. Edelstein), mati pa druga njegova žena Kranjica — Jovana pl. Kapu-sova. Preselivši se na Kranjsko — postal je — učen, bogat, ljudomil — novi domovini svoji velik dobrotnik. Umrl je v Ljubljani 10. novembra 1819. Popisal je njegovo življenje profesor R i c h t e r po nemški v posebni knjižici s sliko (1820. 8. 22); po slovenski dr. Janez Bleiweis v Koledarčeku (1. 1855. str. 17—26) tudi s podobo. Popeval ga je po svoje v Krajnski Čbelici dr. Jakob Zupan v naslednjih glede književnosti znamenitih spevih:
Baron Zois Žiga.
Povsod se učiti
Svet viditi sam, To gnalo ga iti
V Rim, Amsterodam.
Vodnike, Linharte Je Žiga budil, Bod' bukve, bod karte, Rad z njimi delil.
Mat' Kraj na imela S'nu ljubšiga ni, Za Krajnšino vnela, Nam oča rodi.
Petero jezikov
Verh moj'ga kramlja, Cirila nas Grikov, Brat' knige ravnžt.
Knjiga Slov.
Sromake, bolnike Odeva po sto,
Slovi do Londona Mineralogec,
Kup' ranjenim like, Blazino mehko.
Do Kube, Kantona Z jeklino kupec.
Pred Sava nehala
'Z Bohinja teč' bo, Ko zabiti znala, Zois! hišo tvojč.
I. 76. 77.
Zoisova hiša krajnšini zatišje.
Zdaj krajnčit' ne znati
Je Iblančana sram, Kdej kranjsko kramljati Zois dramil je sam.
Lahi se radi slovene.
Zois, Valvasor bila
Sta Laha oba: Italjo pustila,
Imena sladka!
II. 49.
Žal Krajne po Zoisu baron Sigmundu.
Kdo bukvarje mi vnliruje?
Kalepina kdo budi? Tuje kdo tako gostuje? Mene kdo tako slavi?
Horac brez Mecena bi patrona
Brez budil Sigmunda Zois Barona
Vodnik znan Slovencam bi ne bil.
Javalne do Kvebeka slovil:
Baron Zois Vodnikov Mecen.
III. 60.
Kakor bi Vodnik znan ne bil Slovencem, tako bi Kopitar ne bil Slovanom; brez Kopitarja bi mati Slava morebiti ne imela Miklošiča, in brez Miklošiča — kdo ve, kakovo bi bilo še sedaj slovansko jezikoslovje? Evo velike pomembe Zoisove! — Sam učen — je pridno nabiral raznoterim vednostim pripomočkov ter z njimi — s svojim dobrim svetom, s knjigami in starimi listinami, z novci — vnemal in podpiral bistre glavice za slovenščino, za slovenskemu narodu tolikanj potrebno prosveto. Kako bistro je pa tudi Zois sam presojeval njihove stvari in poskušnje, spričujejo nam na pr. njegova pisma do Vodnika (cf. Briefe des Freiherrn Sigmund v. Zois an Vodnik. — Album S. 45—62). V njegovi hiši so imeli zatišje na pr. Kumerdej, Japel, vzlasti Linhart, Vodnik, Kopitar, pa tudi Ravnikar, Metelko in dr. (Vid. Slovenija oživljena — zlož. J. Bile — Slov. Glasnik VII. 12). Marljivo je nabiral starih knjig, rokopisov ali spomenikov kranjskih in slovanskih (Carniolana, Slavica Glagolitica et Cyrillica) itd. Po smrti je od njegovih dedičev njegovo knjigarno kupil cesar Franec za 7000 gld. za licealno knjižnico, rudninsko zbirko njegovo pa v naš muzej za 6000 gld. Iz njegove pa iz Kopitarjeve ostaline pridobila si je javna naša knjižnica, kar ima najboljših starejših zakladov iz domačega slovenskega pa slovanskega slovstva. Živ je bil Žiga Zois, pa tudi mrtev je in bode vedna podpora slovenskemu pismenstvu, in prav kliče mu dr. J. Bleivveis s Koseskega geslom:
Valentin Vodnik (1758—1819) je v pričujočem stoletji prvi slovenski pisatelj in njegova knjižica „Pesme za pokušino" je v novoslovenskem slovstvu prva, o kteri se reči sme, da je umetna, v duhu našega naroda, da je klasična. Tedanjo razmero med nemščino in slovenščino opeva v njej v znani pravljici:
Ko trombe glas, ko zvon doni, Od verlega moža spomin.
Nemški inu krajnski kojn.
Nemški kojn slovenmu reče: Brate kaj medliš na cest'? Ti li noga, glava neče, Al se teb nelubi jest?
Mene v' dobri versti majo,
Men se trikat ovs ponud', Čiste noge mi jegrajo, Vrat nosim ko labud.
Krajnska para milo pravi:
Tud bi lahko jes bil tak, Al tepejo me po glavi,
Lačni morem stati v' mlak'.
Dejanje in nehanje V. Vodnikovo glej v Jezičniku XIV. L. 1876.
Jernej Kopitar (1780—1844) opisuje stanje slovenskih pisarjev v začetku sedanjega veka na pr.:
„®er S3orit)urf beg umtotljigen @ermanifiren§ in etnjelnen SBortern, unb im ©tintas, trifft, mefjr unb toeniger, alle unfre (meift iiberfe£enbe!) ©djriftfteHer. Um biefeS, menn nid)t oerjeipd), bod) begreiflid) ju finben, fe|e man fid) an bie ©telle eineš Sraimfd)en ©cribenten. 8m 8ten ober 10ten Sllteršjaljre l)at er ben »aterlid) = ©latitfdjen £erb »ertaffen, um in ber ©eutfdjen ©tabt »on 2>eutfcf)en in ®eutfd)er (Sprane jum SDeutfd^en @taat§biener erjogen ju merben. 9fun muf§ er fettte ©laoifdje 3ftutterjprad)e, bie er ol)nef)in in biefem SHter nodj nid)t in t^rer ganjen gitlle 6eft|en fann, mit gleif§ »ergeffen lernen, bamit tfjm Ijolb merbe bie §errfc£)erin Jeutona. 9J?an toenbe nidjt ein, baf§ ja in ben ©tiibten aud) ^ratnifc^ gefprodjen merbe! ®ief§ ift'S eben, ttioritber mir flagen:. Truber's leben, lebati, shpisha, mordane, fhtrytati, hudobo trybati, jeft fem fhazau sa mertviga, fershmaati, punt (Sunb), Gofpod je vunkaj vlekel (aužgejogen) s' nafhimi vojfkami, doli jemle, gori jemle, zajhen, fhenkinga, poberi fe tjakaj, vunkaj klizati (angrufen), gvant, fiegar, Rihtar, fhpendia, folk u. f. to. n. j. m. finb bergleidjen Sliimdjen au§ bem ®rainifd) ber ©tabter; unb tueitn neuere ©djriftfteHer ftatt biefer aud) einljeimifdje Slumen neumen, jo fledjten fie ben ®ranj bod) auf ©eutfdje Strt; ober, um oljne Sfflegorte ju reben, biefe§ ftabtifdje Saubermelfd) ift% toa§ ber fimftige Slutor in ben Safjren feiner Sugenbbilbung fjort: ba er felbft in ben ©djulen SJeutfdjen Sbeengang befommen Ijat, fo ift e2 ifjrn betyital)e ju tierjetfjen, bafg er jufrteben ift, menn in fetnem Srahufdjen SSerfe nur fetn ©eutfdjež 2Bort fid) finbet, unb bafž er gar nidjt aljnbet, bafš es aud) einen Straiuijtfjen Stjutaj.' gebe. — £aufigerer Umgang nnfrer ^iratuifcfjen ©djriftfteHer mit bem Sanbmann, bie SSaf)! Sateinifd) gefc£)rie= bener SGBerfe jum Ueberfe|en ftatt ber ®eutfd(jen, Sectiire in foldjen ©laoifdjen 3Jiunbarten, bie »on Seutfdjlanb nid)t§ ttriffen fonnen, ein ooEftanbigeS, aber fritifdješ unb, uor allent, treue§ SBorterbudj, unb — ftatt alleš biefeš, eine permanente ®anjel ber ^rainifdjen (Sprane an ber Sfjeologte, maren ftcfjere unfeljlbare 9JiitteI toiber ba§ Uebel! (@rammatif ©. 53-56.)" -
^idjtš ift einfadjer unb einleud)tenber, al§ bie Sljeorie ber S3ud)ftabenfdjrift: Slnal^ftre baš SBort (ben articulirten 3Jienfdjenfd)alI) bi§ auf feine eirtfadjen 58eftanbt§eile (©lemente), unb jebett gefunbenen foldjen etnfadjen 83eftanbtf)eit ftelle burcf) ein eigetteS geidjen bar. — Se einfadjer beine ^eidjen finb, je beutticfjer fte ftc| oon einanber unterfdjeiben, folglii^ je lei^ter fte ju fdjreiben unb ju lefen finb, befto beffer ift beine (Srftnbung (@ranuu. XXII —XXIII)."
„2Benn unš ber §immel einen jine^ten, 3tomif^en SŽtjriH fenbete, ber, jettem erften ®riec^ifd)en alš benfenber 9lomer nac^a^menb, ju ben untabelf)afteu 20 Sftomifdjen S3ud)ftaben, naljmentlidj um no d) 9 (ben iibrigen ©tiimmen tljeilS einige tneljr, tljeils mentger) nene, ben 3tomifc^en ber gigur nad) analoge, 23udjftaben ^inju erfanbe, — fo toaren bie ©fabett bie einjigeit (Sliicflidjen iti ©uropa, bie bann ein ooUftanbigeg unb oerniinftigeS SI I p 1) a b e t fjatten (®ramm. 203)."
Kolikega vpliva v slovenskem slovstvu je bilo to pisanje pa drugo delovanje Kopitarjevo, gl. Jezičnik XVIII. L. 1880. — Kopitarjeva Spomenica 1880. — Archiv fiir slavische Philologie V —VII (Der Briefwechsel zwischen Dobrovsky u. Kopitar) itd. — V tem (VII. 4. 1884) ima tudi: Notata ad Gramm. Carniol. Vincentii
Franul. Trieste 1811. 8., kjer pravi na pr. Motto: Zbudi se kranjska Modrica — Zadosti si spala do zdej! — Al ni očitna pravica — D' obudena boš za naprej ? — sunt Marciani — Vodnikiani; pisatelju knjige „Saggio Grammaticale Italiano - Cragnolino composto da Vincenzo Franul de Weissenthurn Dottore di legge" pa kliče dovtipno: Quare non fateris te vertisse tantum rem alienam?!
Matevž Ravnikar (1776 — 1845) je povedal v knjigi »Sveta Maša" 1. 1813, še bolje v predgovoru k „Zgodbe svetiga pisma za mlade ljudi" 1. 1815, kako naj se nasproti nemškutarjenju prejšnjega veka čisti, množi in olikuje naša slovenščina na pr.:
„Če v kakšino besedo v teh bukvah zadenete, de je precej ne vumeste, nikar berš ne recite, de je izmišlena; poprašajte koga drujiga. Krajnske so vse, in tu ali tam po Krajnskim doma. Pač redka ktira je nova, pa lohka vumeti. Ves krajnski jezik bi mi obožali, ako bi nobena beseda v bukve ne smela, če le v kaki vasi ni domača. Nektire besede so bol po Gorenskim, druge po Dolenskim ali po Notrajnskim v navadi. Zakaj bi mogla le Gorenska, Dolenska ali Notrajnska obvelati? Nismo vsi Krajnci? Pa, reči po pravici, nisim jih besedi veliko jiskal ne po Gorenskim ne po Dolenskim, ampak po svojim sim pisal, kakor sim jih se nekadaj v svojimu kraju pastir še navučil. Torej pa tudi mislim, da me bote otroci in pastirji od vučenih veliko bol vumeli. Od otrok in mladenčov svojiga kraja sim si tega svest. Vi imate še bol nepokaženo Krajnšino; vučeni radi Nemšino, Latinšino, ali Lahovšino vmes brodijo, in tudi clo krajnsko besedo tako po ptuje stavijo, de praviga Krajnca všesa bole. Večidel pravijo po kmetih takim, de prevučeno govore. Drugim, ktiri se lepši Krajnšine deržd, pravimo, de jo po domače povedo. Pa tudi med kmečkimi ljudmi je že veliko zbrodene Krajnšine, in clo kmet se sčasama te kolobocje tako pervadi, de misli prav lepo povedati, če postavim namest: „Sim spoved opravil", reče: „Sim spoved dolj položil". Skorej bi ga vprašal, kam jo je položil, na tla ali pod klop? Ta kolobocja ves krajnski jezik obruzda, in ga ptujim Slovencam perostudi, in Krajnca po nedolžnim v zaničovanje spravi. In če pojde tako, nas bo tako deleč ta kolobocja perpravila, de ne bomo zadnič znali ne Krajnskiga, ne Nemškiga. Vam na čast tedaj, ljubi moji mladi Krajnci! sim se tiste zbrodene Krajnšine ogibal. Ne le mi Krajnci, šedeset milijonov ljudi govori slovenski jezik, in vsim pridejo naše bukve simtertje v roke, in gerdo je, jelite, če nam očitajo, de smo Krajnci vso besedo skazili? Torej vsaki pametni Krajnc more sam želeti, de se v bukvah sej čista Krajnšina perhrani. Res je scer, te moje bukve niso zavolo Krajnšine, ampak zavolo lepiga navuka pisane. Pa, kdo nima raji, de se mu koščik tudi beliga kruha iz lepe rute po perilu, kakor iz vmazane nagnusne cunje poda? Jelite, otroci! še jedli bi ga ne? Ravno tako spakdrana beseda še taki lepi navuk, če vam ne, pa drugim Slovencam, perskuti. Ravno zato, ker je lepi navuk meni in vam le teljko per serci, tudi mislim, de ga moremo v lepo, čedno besedo obleči.
Nektiriga izrečovanja pa tudi ne smem tajiti, de res po Krajnskim ni kaj navadno, postavim, kadar pišem: „Te bukve zbravši bom kmalo druge dobil", namest reči: „Po tem, kadar bom te bukve zbral, bom kmalo druge dobil." „Jurja živlenje mi otevšiga bom z vsim preskerbel", namest reči: „Jurja, ktiri mi je živlenje otel, bom z vsim pre-skerbel." „Andreju toljko hudiga prebivšimu se bolj Zdaj godi", namest reči: „Andreju, ktiri je toljko hudiga prebil, se bolj zdaj godi". Take izrečovanja, pravim, res niso kaj zlo po Krajnskim v navadi. Pa v duhu so Krajnskiga jezika, tako govore vsi drugi Slovenci, tako so naši krajnski spredniki vsi govorili, kar se iz starih nekdajuih krajnskih bukuv pokaže; tako je sveti Ciril pred devetimi vekmi ali devet sto letmi že pisal v našim jeziku; tako govorč in pišejo še zdaj kmalo unkraj Štajerskiga; tako so zadnič
sploh začeli pisati tudi po Koroškim in po Štajerskim; in povsot je to prav, zakaj bi le nam Krajncam ne bilo? Krajnska beseda se tako grozno lepo okrajša, in kar je še več vredno, je dobičik, de bomo sčasama tudi drujih Slovencov bukve lohka vumevali, in naše oni. Iz Pemskiga, iz Duneja, od vsih krajov nas Krajnce hvalijo zavolo tega. Zakaj bol skerbe drugi Slovenci za nas in naše besede lepoto, kakor mi sami za-se. Ni kaj lepo to, pa res je. Pa zmiraj ne smč biti taka. Vsaki narod, kadar se začne nekoljko otesavati, začne to per svoji domači besedi, de jo oččdi. Ako tedaj tudi mi tako storimo, ktiri pametni Krajnc bo marnje delal? Tega braniti se pravi Krajnce v nič tlačiti, in pot jim do veči vuma zaperati. Mene tega Bog vari! Ne le vam, otroci in mladenči ! ampak tudi odrašenim Krajncam sim to le hotel povedati."
Jona moli v morske ribe trebuhu:
„V svoji britkosti kličem v' Gospoda, pa vslišiva me.
Grobu iz trebuha ženem svoj glas, o Gospodi in slišiš ga ti!
Sunil si me v brezen, v sredo morjov, zatop me obdaja.
Vse tvoje kernice in tvoji valovi gredo čez me!
Pahnen sim, pravim, spred tvojih oči,
Kaj, ko bi videl tvojo sveto vežo še kadaj!
Zaveznile so me do duše vode,
Odeva me brezen, terstje se mi zapleta nad glavo.
Podreznil sim se pod hribov stopale,
Na vekomej mi je zapahnena zemla!
Pa otel od pogube, Gospod, moj Bog! boš moje živlenje.
Ker omaguje duša v meni, zdaj mislim v Gospoda.
Dohaja, dohaja k tebi v tvojo sveto vežo moja molitev.
Kdor se na prazne merčesa zanaša, se vana svoje božje pomoči:
Jez pa ti bom daroval še z glasno hvalo,
Obljube, ktire sim storil, t' opravlal.
Po tebi, Gospod! vsa pride blagost!"
Zgodbe I. 238. 239.
Stari Tobija hvali Boga:
»Velik, Gospod! si, vekomaj velik, Od veka do veka je tvoje kraljestvo! Tepeš in zdraviš,
Pelaš ga v' jamo, ino perpelaš ga iz nje,
Nihčer ne odide tvoji roki.
Hvalite Gospoda Izraelski otroci,
Slavite ga vpričo narodov!
Rastrosil med narode ga ne poznajoče vas je,
De čuda oznanujte njegove,
De jim Boga povejte, vsigamogočniga njega,
De zvunaj njega ni drujiga nobeniga.
Tepel za naše pregrehe nas je,
Pa rešil po svoji milosti nas bo.
Torej, spoznajte, kaj vse storil nam je!
Hvalite ga v strahu in trepetu!
Častite ga, z djanjam, večniga kralja!
Jez sej, slavit ga hočem v svoji le jetniški deželi,
Njega, nad ljudstvam pregrešnim ki se toljciga kaže nad nami!
Oh, grešniki! spreobernite se k njemu.
Pravico ravnajte pred njim,
Verjemite, milost skazal vam bo!
Jez sej, in moja duša veseliti se hočeva v Bogu.
Vi, njegovi izvoljenci vsi — dajajte mu hvalo 1 Praznujte veselje mu celo življenje I Vedno hvalo mu pojte!"
Zgodbe I. 286. 286.
Razširenje keršanstva po vsimu svetu.
.... Ne bilo bi prav, ako bi se tukaj še sveti Kini ali Ciril v misel ne vzel, ki je bil z svojim bratam Metodijam Slovencam ne le vere, temoč tudi branja ino pisanja vučenik, ino ki se mu zavolo tega veči del Slovencov apostel pravi. Z Laškimi ino Nemškimi duhovni je bilo težko ravnati, ker Slovenskiga niso znali. Torej nekako pred jezar letmi so trije Slovenski knezi ali vaj vodi, Rostislav, Svatopluk ino Ko cel, ki ga tudi Hecil ino Hecilo pišejo, ino ki je nekoljko Vogriskiga, vso Slavonjo, velko Štajerskiga ino Krajnskiga, ino morebit tudi ves Korotan pod oblastjo, ino per Ptujimu sedež imel, do Greškiga cesarja v Konštantinopel po vučenikov poslali. Sporoče mu: ,,Naša dežela je keršena, tode vučenikov nimamo, de bi nas napelovali ino vučili, ino nam svete bukve razlagali: Sami ne znamo ne Greškiga ne Latinskiga, ino ta pravi tako, ta tako; ne razločimo tedaj svetiga pisma vuma ino moči. Vučenikov nam tedaj pošlite, de nas bodo besede ino vum svetiga' pisma vučili." Takih vučenikov namreč bi bili radi, ktiri so slovensko znali, de bi jim božjo besedo ino sveto pismo po slovensko razlagali. Ki ril ino Metodi, dva brata iz Tesalonike doma, ki sta terdno Slovensko znala, se kmalo napraviti dasta. — Na Slovensko prideta, ino ne le evangelj oznanovala, tudi slovenske čerke sta Slovencam naredila, ino vse sveto pismo sta jim sčasama pre-slovenila, ino Slovenci so bili grozno veseli, ker so božje čuda v lastnimu jeziku slišali ino brali. Vsi Moškoviti, Serblane i. t. d. bero še dan današni to Kirilovo sveto pismo, ino tudi Krajnic, Štajerc, Korošic, Hrovat, Dalmatine, Čeč, Tersičan, Goričan i. t. d. bi se lohka va nj zvedel, ko bi Kirilove čerke poznali; tode sčasama so jih po naših deželah Latinske odrinile. Lepši scer od Kirilovih so Latinske, pa premalo jih je, devet jih manjka. Ino ravno zato je krajnsko težko brati, ker moremo dostikrat po dve čerki stakniti, de glas zapišemo, ino dostikrat edino čerko zdaj drugač zdaj drugač izrekati. Sveti Kiril je vsakimu slovenskimu glasu svojo lastno čerko dal, ino, kar to tiče, Nemci, Latinci, Francozi, vsi narodi naj se gredo skriti proti njemu. Z Latinskimi čerkami scer, pa po Kirilovo, ljubi otroci 1 hočemo tudi mi v prihodno pisati, ino torej čerk, kar nam jih manjka, pernarediti. Ino na Duneju že delajo se, ino če Bog da, k letu osorej bi jih že imeti vtegnili. Svetiga Kirila ino Metodija pa hočemo vedno spoštovati ino posebno častiti. Slovenska apostelna sta, keršansko vero sta med nami vterdila, ino veliko sta si, Slovence otesati, perzadjala; ino clo prav pisati ino brati, kar smo ravno pravili, še dan današni se od njih dveh vučimo."
Zgodbe IV. 1817. 323 — 325.
V pričujočih vzgledih kaže se Ravnikar jeva izvirna beseda pa v prestavi. Sicer glej o njegovih zaslugah za naše pismenstvo Jezičnik XV. L. 1877. C. 63—70. IX. 1871 itd. — Ti trije možje, reči se sme, vstanovili so nam slovensko besedo in pisavo. Ravnikar — vravnal jo je izmej ljudstva, Kopitar — jo je dejal na pravo kopito, Vodnik — pa jej je dal prva vodila. Nova doba se je pričela, vzlasti po učilnici ali stolici slovenskega jezikoslovja v Ljubljani.
Prejšnjo dobo našega slovstva opisuje Slomšek v Drobtincah 1. 1853 str. 119—120 tako-le: „Žalostni časi so bili . .; vsa v prahu in v mahu zarašena je slovenšina spala. Nemci in drugi ptuji sosedi so jo čertili in zaničevali, vlastenci so se nje sramovali; kaj čuda, da ni bilo čitati slovenskih knjig, niti bilo moža najti, kteri bi jih bil po slovensko pisal. Na kmetih ni bilo šol, po tergib in mestih se je učila nemščina in
latinščina; onadve ste košato za mizoj sedeli, nji sestra je pa za vratmi pozablena medlela. Slave slavni sini so znali verlo pisati nemško in latinsko, gučiti po italiansko iu francosko, v svojem jeziku maternem se niso dali slišati, kakor hitro so gosposko suknjo oblekli. V Celovškej duhovšnici, v semenišču večidel slovenskih dušnih pastirjev, ni bilo najti slovenskih knjig, razun Guzmana nemško-slovenski besednik, in pa kratko premišlevanje večnih resnic, slovnice izmed jezer učenih Slovencov eden poznal ni. Po tri duhovnije ali fare si lehko prehodil, poprej, ko si slovenski evangelj ali pa unih 68 svetih pesem najdel; in če je kdo vedel svet pasion (terplenje Kristusovo) čitati, ali pa sv. evangelj povedati, je bil ljudem kakor prerok imeniten. Veliko duhovnikov bilo je med Slovence poslanih, kteri še niso slovensko brati znali; cerkvenik jih je v saboto naučil sv. evangelj brati, kterega so v nedeljo na leči ljudem s težavoj povedali. Ni bilo dobiti slovenskih pridig; jih pa tudi duhovniki pisali niso. Iz nemških ali latinskih knjig so po verhu mlatili; in lehko se ve, da je bilo več plev ko pa zernja, kar gov6r zadene. Drugi učeni stanovi se za svoj materni jezik zmenili niso. Tako se je vboga slovenšina ksala, pa tudi omika Slovencov je toliko zaostala, da smo bili narodom v zasmeh in oporeko. Vsa-kojaškega serca je moral biti torej mož, kteri se je upal zaničevanega maternega jezika lotiti in obuditi med svojim narodom dušno živlenje. To so storili na Krajnskem rajni Juri Japel, Guzman (Gutsmann) na Koroškem in na Štajarskem naš slavni Volkmer."
Leopold Volkmer (Volkmayr — Volkmar) r. 13. okt. 1741 v Lutomeru (Luttenberg) na Štajarskem, bil v Varaždinu (Vražlin) v šolah latinskih, v modroslovuih pa bogoslovnih v Gradcu, mašnik 1. 1764, kaplan pri sv. Ožbaldu, v Ptuju, pri sv. Martinu in sv. Urbanu, u. 7. febr. 1816.
Leopolda Volkmera, pokojnega duhovnika Sekavske škofije Fabule iuo Pesmi. Spravil ino z' kratkim Volkmer'vim živlenjom na svetlo dal Anton Janez Murko." V Gradci. Na prodaj v Fr. FerstFvi knigarnji, Janeza Lovrenca Greinera 1836. 8. XVI. 148. Natisk ino papir iz Andreja Lajkam've natiskarnje ino papirnje. V razgled bodi (Star konj. Enokoljko popravlena v Kor. in Štaj. Pesmi. M. Ahacel str. 139—145):
Sivec ali srečna podložnost.
Ha! lia! en mladi žrebec herže,	No komi, komi smo pokorni?
Stoječ na sredi med konji;	Človeki! Kaj pa človek je?
Vse štiri bistro kviški verže,	Je človek al' smo mi ti gorni?
No z' drug'mi konji tak guči:	Vas, brati! prosim, sodite.
V začetki, ja! nas je natura
Postav'la proste sem na svet;	Mi smo tak lePi od »ature;
No človek bi se z nami gura?	Tak leP Je človek ne> kak mi:
Je on to smel od pervih let?	O" gerdo Src P° dva> kak Pure>
Po noči vidi kaj z očmi?
Predstarši naši so hodili,	Se ženila, da on na-njo stopi,
Gde, gda no kak je keri htel;	Tak močno trosi, kak da mi?
Zelene kerme so se vžili,	Gda njemi duh iz nosa sopi, -
Jim toto je gdo branit' smel?	Kak se iz našega kadi?
Od njih nobeden ne je služil,
Nobeden ne naprežen bil:	Poglejmo se, kak nas vse cira:
- Nobeden vlačil ali plužil,	Vse> vuha> Srive> glava> hod!
Nobeden gajžle žlak dobil.	No človek, toti nas regira>
Zdaj toti je krez nas gospod!
No mi, ah mi, fuj sram nas bodi!	On nam na herbet sedit ide,
Smo hlapci — ne, smo vozniki!	Da z kem se bojuvati ma;
Nas sedlo no homot oglodi,	No či premaga, nazaj pride,
No smo za to še tepeni.	Vso čast le sebi, nam ne da.
Čast, kero ma, mi njemi damo, Ja! njemi, da je nima sam.
Ker Ion pa mi od njega mamo? Kak on dobrote plača nam?
Za štrajnge k plugi nas priveže, Al' z nami vozi k verhi gnoj;
Še z gajžloj p6ka, no se zdere: Prekleta merha, ne postojl
O brati, reš'te se hlapčije! Naš pervi rod je prosti bil;
Pa človek, puni ciganije, Pod se nas je v oblast dobil.
Kak lehko bi, či vkup deržimo, Nam 'z njeg'vih rok se rešit' b'lo:
Pravico tak nazaj dobimo. Kaj men'te! Vse muči na to!
Vsi konji beršejo z nogami Od vel'ke jeze krez en čas.
„Či meniš, da bo bolši z nami, Se čemo spuntat'!" je vseh glas.
En sam, en sivec glavo trosi, Se izkašla iz starih pluč:
Zdaj ferca, da ma muhe v nosi, Naprej se riva, začne guč.
Ja res je, res! kaj žrebec reče, Da je naš rod bil negda prost;
Pa čas, ker bil je, zdaj ne teče, Do njega je en dugi most.
Nevarno je po totem iti, Pod nami se podreti zna.
Vam puntarija most če biti, Oh vse nesreče tota ma.
Mi vel'ko moč v kopitah mamo, Vse z njimi ob-tla veržemo:
Pa, pajbi! moč či mate samo, Vas tota k cili sprav'la bo?
Zanes'te se na njo, kak čete, „Zastopnost" tota vam falf:
No toto človek ma, kak vete, On zato je gospod, ne vi.
Gdo puva no popravi štale Za vašo stanje, no da vas
Gde ne bi hudobije klale, Ne vuk, ne toča, sneg no mraz?
Gdo v zimi vas pred gladom brani, Gda tota zemlo vso vmori?
Gdo vam za žejo vodo shrani, Gda vse potoke led vsuši?
Gdo, gdo vas snaži, gdo vas vrači, Gda blatni al' nezdravi ste?
Gdo vam pomaga, gda vas tlači Nesreča, naj je kakša še?
Gdo vam tak lepi oves pova?
Gdo 'z trave vam seno suši? Pojete staro kermo, nova Pred vami v jaslah že leži.
Zapstojn vi reje ne dobite,
Za njo res date svojo moč: Pa kero moč pri njoj zgubite,
Poverne ona vam drugoč. Kej samo moč vam nem're dati,
To vam človečja pamet da: Skoz njo vas človek zna ravnati, Kak svojo moč vsak' nucat' ma.
Štimanje vašo je prevzetno,
Ja človek čast od vas dobi, Pa on (verjeti ne je žmetno)
Vam vekšo da, kak njemi vi. Čast, kero on ma, z vami tala,
Da, gde on je, vi tudi ste; Stan njegov hiša, vaš je štala, Pa ste pod strehoj, kak on je.
Za svoj počinek ma nedelo;
Kaj nimate vi tudi jo? On vas ne pela te na delo,
No reče: Dnes počinek bo. On vam postreže; vi pa delo
Opravit' mate, kak želi: Je ne živlenje to veselo? Ne bod'te, brati! puntari.
O toti guč je konjom segnil
V serce, no že je krotko b'lo; En vsaki noge je pretegnil
K znamenji, da prisegli so: „človeki tak pokorni biti,
Da njim no njemi k nuci bo, No terdno v glavo si zabiti, Kak puntari nesrečni so."
Podložnik v serce si zapiši,
Kaj stari sivec te vuči: „Prost biti si nigdar ne iši;
či išeš, tak nesrečen si. Gospodi samo ne je vola,
Da njemi k dobrem služil bi: On ve, da Bog je njega zvola, Za tvojo dobro da skerbi."
Oporanja. Gučati: govoriti; bi gura: gural, igral; vflznik: jetnik; verh: gorica; mučati: molčati; guč: golč; spuntati se: sich verbiinden; zvola: zvolil; povati: bauen; beršejo: praskajo; pajb: Bube; žmetno: težko.
Volkmer je bil prvenec štajarsko - slovenskih pevcev, pravi Murko v knjižici, kjer se v bolj prvotni pisavi nahaja 61 fabul pa 12 pesmi njegovih. »Njihove fabule ino pesmi, polne lepih navukov ino nedolžne šale, še zdaj vsi štajerski Slovenci od vseh naj rajši pojejo, ker so v prosti slovenšini spisane, ino nje vsi pevci lehko zastopijo. Imenitne so tudi Volkmer've cerkvene pesmi ino njihove predige na vse nedele ino praznike celega leta, ino njihov keršanski navuk v predigah itd. (XV)". — „Njih beseda ni scer dosti vglajena, ker ga ni bilo, kdor bi njo bil likal; pa je zadosti prijazna in domača, kakor se čuje v Slovenskih goricah, kjer jo prosti ljudje tako čedno govorijo, kakor se slovenšina po mislih učenih možev čita v starem sv. pismu, kojega je sv. Ciril, apostol Slovanov pervi poslovenil", pravi Slomšek v Drobtincah 1. 1853, kjer ga opisuje (str. 107 do 126), češ, Leopold Volkmar, slavni pesnik, častiti Anakreon Slovenskih goric ... „Ni bilo med Slovenci strasti, ne gerde razvade, ne škodlive krivovere, ktere bi ne bili skerbni Volkmer zapazili in v kakej priložnej basni tako nažgali, da so se krivi gerdobe sramovali in odvadili, nedolžni pa varvali (Beri čedne basni: Metul ali gizdava vtraglivost . . Sivec ali srečna podložnost . . Pastirinka ali slepi starši .. Vrana ali preoblečen kmet . . Želod ali popravlena pamet . . Papiga ali bogata nevesta . . Špartanarca ali slovenska mati . . Mijolka ali nesrečna laž . . Kruh ali človeške nevošli-vosti itd.). — Ni bilo domače poštene dobrevolje, koje ne bi bili Volkmer s kakoj čednoj pesmicoj poveselili, naredili ljudem nedolžno šalo za smeh, pa tudi v poduk (Beri: Hvala kuhne . . Sodba krez dekle pri domlatkih . . Pesem od kmestva itd.). Vsi radovedni so čakali ne le kmetovski ljudje, nego tudi duhovski in deželski gospodje, kaj bodo novega g. Volkmer nakovali; in zaslišati novo pesem so njo Slovenci hitro znali, prepisovali in razpošiljali; v kratkem se je po vsih krajih pela ali brala, in vsa dežela je oživela lepega pevanja in nedolžnega veselja. Verli domoljub Volkmer niso zamudili svoje rojake za vojsko vnemati, kedar je bila sila, pa tudi niso bojezlivcom prizanesli, ako se niso po junaško obnašali (Beri: Hvala pa Zaničavanje landverov). Budili so serčnost svojih vlastencov, skerbeli za ljubo domovino, za njeno slavo in blagostan. Kdo bi takega domorodca ne častil in po svojej zmožnosti ne posnemal (cf. Drobt. 1. 1862 str. 77)? — Tu je Slomšek dal ponatisniti tudi „Pesem od lipe in Slovo od hrasta", pa ono, v kojej jemlje slovo od svojih ljubih pesem ter izporoča svoje dušno blago mlajšim, namreč (Murko str. 140):
Crep ali noben glas.
Vsaka reč ma svoj začetek, Vsako čaka njeni kraj;
Da sem dozdaj ne mel svetek, Čem si ga napravit zdaj.
Pevcov Duh! ti mir mi pusti, Mlade k' pojenji podhusti,
Jakši bodo kak sem jaz: Stari črčp ja nima glas.
Janez Hep. Prlmic, r. 23. apr. 1785 v Zalogu pri Šmariji, od 1. 1811 „pisar v cesarsko - kraljevim šolskim bukviši", od 1. 1812 »očitni učenik Slovenskiga jezika na Graškim Liceji", u. za sušico doma v Zalogu 3. febr. 1823. Spisal je:
1)	Abeceda za Slovence, kateri se hočejo Slovensko brati naučiti. V Gradcu natisnjena per Al. Tušu 1812. 8°. 30. Dobrowsky's Slovanka I. 236 (Šaf. 50).
2)	Prava pot k' dobrimu stanu, ali Ena beseda ob pravim časi. Nekaj za vsakiga človeka. Na pervo iz Angležkiga v Nemški, zdaj pak z' pervolenjam Vikši Go-sp6ske v Slovčnski Jezik prestavlena. V Gradcu 1812. 8°. 34. per Al. Tušu Bukvarju. — Predgovor se glasi:
Knjiga Slov.	2
„Lubi Slovenci I Tu imate ene nove Bukvice polne lepih ino nucnih (ali haslivih) naukov, kateri pokažejo, skozi kaj si človek narveč svoj stan pohujša, ino na kaj za eno vižo si on zopet tigaistiga pobolšati zamore. Te Bukvice je nar na pervo v polnočni Ameriki en imeniten ino visoko učen Mož, z imenam Benijarnin Franklin v An-gležkim ali Englendarskim jeziki spisal, ino jim to ime dal: Vbogi Rihard ali Pot k dobri mu stanu; po tim so bile na Nemško, zdaj pak,-lubi Slovenci, k vašimu pridu ino podučenju na Slovensko prestavlene. Berite jih radi, ino si globoko v serce zapišite, kar bote brali; ino če bote nauke, kateri so v teh Bukvicah zapopadeni, zvesto ino skerbno posnemali ino nasledvali, znate terdno upanje imeti, de bote srečno ino veselo živeli. Ino ako to dosežete, bo vaša sreča nar vekši plačilo ino veselje za tega, kateri je iz lubezni proti vam te Bukvice po vašim jeziki prenaredil." —
„En sam denes je toliko vreden, kakor dva jutri, pravi vbogi Rihard. Mačka v rokovicah miši ne lovi. Oko Gospodarjovo sturi več, kakor obedve njegove roke . . Veliko vinarjov sturi en rajniš. Ena majhina razpoka je že dostikrat zrok bila, de se je nar vekša barka potopila. Goste pojedine streho predero, suknjo raztergajo, po sveti poženo. Kdor denarje na posodbo da, — si na glavo skerbi nakopa. Gizdost (ofert) kosi per obilnosti, obedva per vbožtvi, ino večerja per sramoti. Laž dolgovu na herbti jezdari. Skušnja je draga šola; pak norci se ne bodo v nobeni drugi, ino komej v tej šoli kaj naučili itd.
Pošteno perdobivaj, ino šparaj kar si perdobiš,
Skoz to si vse blago v zlato in srebro premeniš."
3) Nemško-Slovenske Branja, v'katerih se znajdejo razne Pravlice, Basnje ali Fabule v zvezanim ino prostim gov<5ru, Pogovori, Pripovisti vestniga zaderžanja, Pesmi, Vganke, kratek obraz Historije starih Slovanov, Prigovori, mnogitere koristne Vade v govorjenju, ino Zgodbe svete na kratkim. Na svetlobo dal Janez Ne p. P rimi c, očitni Učenik Slovenskiga Jezika na Graškim Liceji. V Nemškim Gradcu. V zalogi ino naprddaj pri Jožefi Milerci, 1813. 8°. 147.
V predgovoru pripoveduje, da je pričujoča knjiga odmenjena bila za slovensko šolsko mladino po deželi. Ker je pa postal „Joh. N. Primi t z Professor der SI o-venischen Sprache" in pripravnejšega berila ni imel, prenaredil je nektere stvari, da so tudi za odrasle, in ako mi strokovnjaki postrežete, hočem dati boljše slovstvene pripomočke na svetlo. Nahajajo se v njej nektere pesmi na pr. »Hrepenenje Otrok po Pomladi; Otročja Igra; Pesem veseliga Fantiča; Vodnikovi na Slovence pa Veršac (d. i. die zweyte Bergspitze des Triglau — Dreyhaupt); Jarnikove Zvezdiše, Danica in Kres — ponemčil Gustav Fellinger. Potem »Eno malo iz Historije starih Slovanov ali Slovčncov" (str. 74 — 79), od kterih pravi napr.: »Nigdar nejso bili pod enim samim Oblastnikam v eno deržavo zedinjeni; vedno so bili eden od drugiga odločeni ino ravno to je bilo njim k nesreči ... Ti stari Slovani so vojskovanje ino prelivanje kervi silno čertili. Kamor so prišli, so se vselili, zemljo obdelovali, ino z svojimi sosedi prijazno ino mirno živeli ... Oni so le eniga samiga Boga molili, začetnika bliska ino groma, ino gospoda nebes ino zemlje. Njega so imenovali Boga, to je pervo gibajočo moč, izvirek oblasti ino bogastva. Ta Bog je bil sama ali ista luč ali svetloba; lep ino svetel je bil njegov svet, kateriga je stvaril. Za tega volo imajo vsi Slovani za nemške besede heilig, Licht ino Welt ravno taisto besedo svet. Od spoznanja eniga samiga praviga Boga odstopivši, so začeli dvoje sorte Bogove častiti, dobriga ino hudiga Boga. Dobrimu Bogu samimu so dali ime svetlobe, Svetevid, Belibog; hudimu pak ime temote, Čart, Černibog. V malikovavski veri so ostali, dokler so skoz oznano-vanje svetiga Evangelija dobroto zveličanskiga nauka Kristusoviga spoznali" — in pove-
davši to piše: »Tako nam perpoveduje stari Očak Nestor Historijo od preobernenja Mo-ravskih ino Panonskih Slovanov na kristijansko vero, katero sta ta dva Greška brata ino Slovanska Apostola, Konstantin ali Kiril ino Metodij doveršila". Na koncu so »Zgodbe svete na kratkim" po Vodnikovem iz Francoskega sestavljenem katekizmu — vmes z raznimi, tudi bistrimi opazkami zgodovinskimi, pa jezikoslovnimi razlagami na pr.: o Jarniku in o slovečem nemškem pesniku Fellingerju (»Unsere Slovenische Sprache findet er in seinem Ohre besonrlers wohlklingend, und wegen ihrer vielen Vocal-Endi-gungen, fiir den Gesahg vortrefflich gebaut, u. beneidet uns besonders um die fiir Poesie sehr herrlich tonenden langen End-i, z. B. se veseli, želi, dobi u. drgl. Einen sonder-baren Eindruck machen unsere, auch in der wohlklingenden Spanischen Sprache vor-kommende, Endlaute aja, ajo u. s. auf ihn. Seinem Gestandnisse (Ohrgenie) zu Folge, habe unsere Sprache das tiefe Melos, vvelches geeignet ist, den Menschen leicht zu Thriinen zu rtihren; die Deutsche Sprache aber sey nur geeignet, den Menschen zu erschiittern, weil sie vermiig ihres innern Baues gleichsam donnernd ist." S. 64. 65); o Slovanih in Slovencih pa o njih blagoglasnem, tudi v književni nemščini vplivnem jeziku (Die wohl-klingende Slavische Sprache .. hatte auch auf die Verfeinerung der Hochdeutschen Sprache, die bekanntlich in Meissen und Obersachsen zuerst herrschend war, einen entschiedenen Einfluss. Denn nach der Geschichte wohuten ehedem in Obersachsen die Sorben, ein Slavisches Volk, und aus der Vermischung dieser Slaven mit Franken u. Sachsen hat sich im 10. Sec. die Obersiichsische Mundart, die zur Zeit der Reformation zur Schrift-sprache erhoben ward, gebildet. Der Slavische Mund milderte die Rauhheit Germani-scher Tone . . S. 83. Cf. Adelung. Lehrgebaude der Deutsch. Spr. I. 81 . .); o mestu Gratz, Graz, Graz aus Gradec (110), Laybach, Laubach iz Luba, Lublana d. i. lublena die Geliebte, vvodurch die Liebe und Anhanglichkeit der Krainer - Slaven zu der Haupt-stadt ihres Landes bezeichnet wird (»Die allgemeine Ableitung Laybachs vom lauen Bache, welche durch den beriihmten Krainischen Historiographen Freyh. J. W. Valvasor zuerst verbreitet, und ohne vveitere Untcrsuchung von den Deutschen Schriftstellern, von denen kaum der Hundertste die Slavische Sprache versteht, treulich nachgebethet \vurcle, entstand zu einer Zeit, wo man aus Modesucht, von der auch Valvasor angesteckt war, Alles durch die Deutsche Sprache zu erklaren suchte . . S. 132.); v Cirklah, Brezah, Belkah (133); o Popoviču in Linhartu (135); oseba von o u. sebe sich d. i. ein selbst-standiges Wesen; punt vom Deutschen Puntnufs d. i. Zusammenrottung, Aufruhr; novica eig. Neuigkeit, novice, novine pl. die Zeitung (la gazette); sreča eigentl. das, was uns begegnet, die Begegnifs, das Gliick v. Geliick, gelingen; žegnati signare i. e. cruce; sta-rašina, sto, jezero (145); kosilo, obedo (89) itd. — K prislovici: Es vvaltet ein boser Unstern iiber mich — Sem pod eno nesrečno zvezdo rojen — opominja: „Man wundere sich nicht, hier keine vvortliche Uebersetzung zu finden: diefs lafst der Genius beyder Sprachen nicht zu. Hatten die bisherigen Slovenischen Schriftsteller auf diesen hochst wichtigen Umstand mehr Riicksicht genommen, so wiirde unsere Sprache jetzt nicht so sehr von unnothigen Germanismen strotzen". Na to pravi Kopitar, kteri je pričujočo knjigo v „Wien. allg. Literatztg." 1. 1813 dokaj pikro presodil: „Wenn das bekannte .medice, cura te ipsum' je eine vvahre Anwendung hatte, so passt es gevviss im vollen Sinne auf den Herrn Verfasser (Vid. Jezičn. XVIII. 1880 str. 21—24)".
4) Novi Nemško-Slovenski Bukvar, al A. B. C. Otrokon lehko Zastoplen. Neues Slovenisch-Deutsches der Faffungskraft der Kinder angemessenes A. B. C., welches auserlesene, leichte u. belehrende Aufgaben, Erzahlungen u. Unterhaltungen enthiilt. Bearbeitet v. Johann Nep. Primitz. Gratz 1814. J. Miiller. 8°. 145. — „Das Buch enthiilt nicht uninteressante sprachliche u. selbst literarhistorische Bemerkungen.
Der Anhang von den slovenischen Buchstaben u. deren Aussprache geht von S. 104-141; dann folgt ein 2. Anhang uber Primus Truber (po Valvasorju) S. 142 — 146 (Šaf. 51.)" Na primer bodi:
Deutsch - Slovenisches Nahmenbiichlein: Nemško - Slovenski Bu-kvar: Das Haupt (Auch der Kopf; doch wird Haupt nur in der edlern und anstan-digern Sprechart gebraucht), das Haar, die Stirn, die Schlafe. Die Augen, die Augen-braunen (Der haarige Rand uber der Augenhohle), das Augenlied (Auch der Augendeckel, d. i. die bewegliche Dečke uber u. unter den Augen), die Augenwimpern (Der haarige Rand an den Augenliedern, so aus steifen gekriimmten Haaren besteht). — Glava, l&s, čelo, senci (osluhi). Oči, obervi (Dlake nad očmi, katere varvajo, de kaj od zgoraj doli v' oči ne pade), trepavica (trepavnica, klup — klupki, pokrivavnica nad ino pod očesom, zgornja ino spodnja, obvaruje, de se oko ne posuši), zemci, osemci (Mige, veje — vejice, dlake na trepavici §. 13 str. 24. 25). — Na str. 40. 41 kaže po nemški: „In der Slovenischen Sprache wird das Geschrey (der Laut, Gesang) fast eines jeden Thieres mit einem eignen Worte bezeichnet; ein grosser Be\veis ihrer Singbarkeit." V dokaz nasproti nemščini piše slovenski:
„Krave mukajo — mulijo, vol — junec ino bik bučita. Žrebec — rajnišar, celak ino konj rezačeta — heržeta, razgečeta. Ovca — bica bekeče — beči, beketa. Koza mekeče — meketa. Svinje — prašiči krulijo — krovkajo, krožijo, krohajo. Kokoši ko-kotajo — kokodakajo, kokodaškajo, kokodačejo, jaškajo. Petelin poje — kriči, kikirika; kokla — kvokla koka, kvoka, kokoče, kokota. Gos — goska gaga, žlabra, žlobudra, hrigra, hrigreta; raca hrigra, knaka. Strežik — postrežik, steržik, pavčič, kralj ič ščakoče. Golob gruli, gerči. Ptiči žverglajo, žvergole. Šinkovec — činkovec, vzeba poje. Slavic
—	slavič poje. Škorjanec žvergoli. Gerlica — ptutika gerči, gruli, gerjuli. Šoga — šoja, šojic se dere. Žerjav krfvka, kravka, pravi kriv krav! kriv krav! Sova se vjeda. Mačka mavka, mijavka. Pes laja. Volk tuli. Medved momla, renči. Lev rijove. Le-sica — lisica laja, bevka. Zajic — zavec, zejc večf, veka. Žaba ragla. Gad žvižga. Grilj — šurk škriple. Čebela — čmčla, bučela, čela brenči, buči, šumi. Brencel brenči
—	Vsaka žival (vsako živinče) se drugači glasi." — Tako našteva posamezno tudi druge stvari, v opombicah pa iz povestnice tu in tam prav mikavno razlaguje na pr. o zvonovih, orgijah, o umetnijah, o papirju, slovenskem pisanji in tiskanji, o češnjah, češpljah, murbah, o turšici, koruzi ali debelači, o vinu in vinski trti, o hajdi in čebelariji, o krompirju, steklu, mlinih, plugu, o raznih rokodelstvih, o nemčurjenji v slovenščini, o književnosti naši v 16. veku itd. itd. — Ker se v teh opazkah razodeva vse njegovo sreč in ker je morebiti vprav po njih vzbudil marsikterega slovenskega mladenča in duhovnika k slovstvenemu delovanju, naj se tukaj po njegovih lastnih besedah pove nekoliko.
O zvonovih omenja na pr. sloveče pesmi nemške ter pravi:
„Siehe die geistreichen Gedichte von dem genialen Deutschen Dichter Friedrich Schiller, deren unermiidetes, tief durchdringendes Studium ich jedem Slovenischen Dichter, der je in seiner, fiir Poesie so vortrefflich gebauten Muttersprache etwas Nahmhaftes zu leisten wiinscht, auf das nachdriicklichste empfehle (S. 42. cf. K o seski)."
O katoliški, z vsemi umetnijami prekrasni liturgiji piše:
„Es sey mir nun noch erlaubt, folgende, wie ich glaube, hier nicht ganz am un-reehten Orte stehende Aufserung uber den grofsen, von den beriihmtesten protestan-tisehen Gelehrten anerkannten Vorzug der religiosen Gebrauche unserer katholisehen Kirche, zu machen. Dieser von den vvenigsten Katholiken vielleicht nur einiger Mafsen reeht gekannte und gehorig ge\viirdigte Vorzug unseres Gottesdienstes besteht darin, dafs er den Beytritt keiner der edlen schonen Kttnste verschmahet, um das ganze Gemiith
des Menschen zu ergreifen, und den ewigen Wahrheiten, die in den Sinnbildern unsers heiligen Glaubens ausgesprochen werden, Eingang zu verschaffen. Unsere Altiire sind ein geweihter Mittelpunct, an und um vvelchen Baukunst, Bildnerey und Mahlerey, Ton-Dicht- und Redekunst ihr erhabenstes Leben entfalten, und uns zu jener Begeisterung hinreifsen durfen, die der andachtigen Stimmung so giinstig, wenn nicht sie selber ist. Ein feyerliches Hochamt nach der Predigt eines katholischen Demosthenes oder Cicero, in dem prachtvollen Heiligthume der Peterskirche in Rom, vor einem Gemahlde wie die Verklarung Christi von Raphael gefeyert, wahrend die begeisterte Gemeinde in Hymnen auflodert, die unsere Klopstocke oder Herder gedichtet und die Pergolese oder Hayden mit Tonen aus einer hohern Welt befliigelt haben — welch ein Geisterconcert I — Ver-mag Jemand etwas Grofseres und Erhabeneres, Geist- und Herzerhebenderes sich vor-zustellen? — Ich wiirde hinzusetzen: diese Wunder sind beynahe buchstabliche Wirk-lichkeit in mehr als Einem Mittelpuncte katholischer Gemeinden gewesen, und sind es bis auf den heutigen Tag; wenn man nicht iibersehen hutte, der edelsten und bildendsten der gedachten Kiinste — der Poesie und zwar in der Landessprache den ihr gebuhrenden Rang in dem Tempel des Allerhochsten anzu\veisen. Diefs ist, man kann es nicht laug-nen, auch bey unsern S loven en der Fall, und daher kommt es, andere Wirkungen der Poesie, zumahl der lyrischen, von der das Gesagte zuuachst gilt, zu geschweigen, dafs insbesondere unsere Kirchen- oder Erbauungslieder, die wahrend der Messe gesungen werden, zum Nachtheil der Erbauung, noch so viel zu \viinschen iibrig lassen. — Welcher unter unsern vviirdigen Priestern und Volkslehrern, dem die Natur einen reinen und tiefen Sinn fiir das Grofse, Gute und Schone gegeben, den sie mit dichterischen Talen t en reichlich begabt, — welcher unter Ihnen, der dieses lieset, wird sich nicht machtig ergriffen und aufgefordert fiihlen, schone, auferbauliche, geistliche und profane Lieder fiir seine Gemeinde zu dichten, und so mit regem Eifer das Gemeine, Niedrige, der heiligsten Sache Unwurdige, durch das Edle und Erhabene aus dem Volke zu ver-drangen, aus allen Kraften bemuhet seyn? — Religion, Philosophie und Poesie — das Gute, Wahre und Schone — sind und bleiben sie nicbt alle drey immer und ewig Eins? — Wie schon, wie beseligend wiirde nicht schon hienieden unser Leben seyn, wenn diese drey himmlischen Genien alle vereint uns immer und allenthalben auf der dornenvollen Bahn durch's Leben geleiteten! — Dafs sie uns nicht alle vereint immer und allenthalben auf unserer Pilgerreise geleiten — davon liegt wahrlich die eigentliche Ursache nirgends als — in Uns (§. 47. 48)."
O slovenskih pisateljih ima pomenljivo budnico (str. 109) na pr.:
„Bisher haben meistens nur die Volkslehrer an dem Nauportus und Savu s durch Beforderung der Cultur unserer herrlichen Sprache in der literarischen Welt einen ruhmlichen Platz sich zu erwerben gesucht: sollten denn ihre Berufsgenossen an den reitzenden, segenreichen Ufern des D r a v u s auch jetzt, wo ihnen mehrere gunstige Zeit-umstiinde freundschaftlich die Hand dazu biethen, noch immer zuruckbleiben wollen?"
Kakor je tukaj vzbujal štajarske rodoljube k slovenskemu spisovanju, tako je vže 1. 1810 zbral si družbico dijakov, največ bogoslovcev, da bi se skupaj vadili v slovenščini; snoval je v duhu nekako »Academie des inscriptions Slavonnes" ili „Svatopluk" ili „So-cietas Slovenica" itd. — Oponašali so mu hude premnoge germanizme, o kterih je povedal svoje mnenje v Bukvarju (str. 96. 97). — Rad je dopisoval znancem in svojim književnim prijateljem napr. Vodniku, Bilcu, Kopitarju (»kteri se vedno kavsa z menoj", in res ga je rad poniževal, češ, Gotsched noster, Primitz, est ludimagistralis capitis, de quo fere desperem etc. vid. Archiv VII), dr. Jak. Zupanu (gl. Jezičnik XV. 1877. str. 55—61), Jarniku itd. Tu in tam se še hranijo njegova pisma. Poslovenil
je bojda I. spev Mesijade, I. spev llijade, in nekaj Gothejevih „Werther's Leiden" (Ossian II. B.), dokler je naposled njemu samemu duh obolel. Naslednik ali učitelj slovenskega jezika na Graškem liceju mu je bil Koloman Quass t. j. Kvas (r. 1790, u. 1867).
Janez Leopold Sinigoc, r. v Halozah 6. jun. 1787, učil se v Gradcu, bil naposled Ptujskega gradu oskrbnik, u. 14. avg. 1829 v Ptuju. Spis njegov je:
Theoretisch-praktische Windische Sprachlehre. Durch viele Uebungs-stiicke zum Uebersetzen erlautert, mit einer auserlesenen Sammlung von Gespriichen, und einem Radical - Worterbuche versehen, herausgegeben von Johann Leopold S c h m i g o z. Gratz 1812. 8. 319. (Slovanka I. 235. Šaf. 60.)
Delo svoje poklanja pisatelj Ignaciju grofu Attemsu. — V predgovoru razkazuje, kako je znanje Slovenskega jezika potrebno obrtniku, vradniku, duhovnu na kmetih, pa tudi po mestih v deželah Avstrijskih, „denn die Zahl der Slowenischen Einwohner unsers Kaiserthums uberwiegt bey weiten die Gesammtzahl aller ubrigen Volker dieser Monarchie".
—	Pa ugovarja se, da je naš jezik še preubožen, da ni slovstvenih pomočkov. To je nekoliko res; imamo sedaj slovnico Kopitarjevo. V ta namen naj služi tudi moja, in — „Freunde der Slowenischen Sprache, traget nach euren Kraften bey, diese unsere Mutter-sprache in die literarische Welt zu erheben; lassen wir den Muth ja nicht sinken bey allen Beschwerlichkeiten, die sich uns entgegen stellen, denn blicken wir hin auf die mit der unsrigen so sehr verwandte Sprache der Russen und Bohmen, auf welche Stufe ist nicht diese durch den Vater der Slowenen, Herrn Dobrowsky, und jene durch Herrn Heym gekommen, bemiiken wir uns in die Stufe dieser und anderer beriihmten Slawen zu treten; dann wird die literarische Welt sehen, welchen Schatz unsere Sprache enthiilt; aber aufsuchen miissen wir ihn, und der Welt zeigen, dass unsere Sprache reich ist". — Nato pripoveduje, kako je vravnana pričujoča slovnica. — Sklanje ima štiri: I. Dolžnik. II. III. Duša. Živad. IV. Lice. — Pri moških in srednjih Dat. u (i), Loc. i (u); — om, am, oma — ama; oj: z dušoj, živadjoj. — Lep, -iga, -imu. Lepši -a -o. Eden -en, ena, eno; jezer, tavžent; dva jezera. — Jez, jaz, jest: ti (ta), ta, to. Sem — sim, sma
—	sme, boma — bodema, bova. Sprege loči tri: I. zdigavam; II. grizem; III. motim. Berž, taki; vunder, vonder. — Iz zmladletka im Friihlinge (mlado letje, sprotletje t. j. proti letje, spomlad, vuletje t. j. v' leto; s kaže zvezo s prejšnjim letnim časom str. 135); s kladvom, s pametjoj, njemi (str. 142). Dovršne in nedovršne glagole razpravlja vže po Kopitarju (str. 156 . .) — K vzgledu: „Noben človek nima zroka se pred spovednikom (spovednitelom) svoje grehe spoznati bati, kajti on se ne pred bogom, de vunder vse človečke dela pred njegovemi očmi razkrite ležijo, grešiti bal" ima tole opazko: „Bevor ich noch gegenwartige Grammatik zu schreiben anfing, wollte ich alle dergleichen Worter in nik, als: vučenik, spovednik, odrešenik, u. d. gl. vervverfen, und die Ausgange in nitel machen, denn der Ausgang in nik ist allzeit passiv und nicht activ; und also bedeuten die Worter vučenik, spovednik, odrešenik, Schtiler, Beichtkind, der Erlosste, und nicht Lehrer, Beichtvater, und Erloser, sondern diese Worter heissen vučitel, spo-vednitel, odrešnitel; weil aber alle bisher geschriebenen Biicher Worter nach der ersten Art haben, so wollte ich keine Revolution mit meinem Werke anfangen, bey einem kiinftigen Worterbuche miissen aber dergleichen VVorter umschaffen werden (S. 171)." — Worter-Sammlung (179 —194): Religion vera, veranstvo; Troster odžalnik, poveselnik, rezveselnik; Judenthum židovstvo: turška, hajdovska vera; meša, krain. maša; Gedachtniss zapomnaj, zapomlaj; Emsigkeit marlivost, perzadlivost; Verfuhrung zavod: Faulenzer vmajuh; Liederlicher Mensch nemarjak; fantič, pajbič, punca, divičtvo, ženkica itd. — Gespriiche im Umgange zur Uibung im Slowenisch Reden, und zur Erhaltung der Ge-laufigkeit in der Slowenischen Sprache (195—236). Polsko delo. Živinska reja. Pčelarija.
Preja (240). Kleines Worterbuch mit einigen Wurzel-Abgeleiteten- und Zusammengesetzten Wortern (241— 319). — Na primer bodi:
»Pčelarija (Čbelarija, Čmelarija). Pčele ali čmele, nar skerblivejše stvari so dvoje sorte, domače ino divje, domače stanujejo v' volnjakih, divje pa v štorih, al pak v bednjih, to je, v votlem drevji. Kak berž z' zmladletka toplo gračuje, se čbele iz pčeljakov podajo, ino išejo cvetejoče rože, po kerih vojsk zbirajo. Če polčtji sonce pri-žaga, rojijo se čbele, znaminja, da se bojo skoro rojile, je, da se čbele, kčre se rojiti hočejo, tri, štiri, ali več dnov preje pred lukno čmeljakovo spravijo, z' včera dolgo bernijo; tudi matica, kak eni pravijo, pred rojom popeva. Kadar se čele rojijo, se preje nad čmeljakom veršijo, kak se dale podajo; de pa se one ostanovijo, ino ne odletijo, se njim v zvonce zvoni, ali v druge reči klepeče, ali se z vodoj poškraplajo. Če si je roj sedel, more se on z nečim pokriti, da ga sonce ne dosegne, ino ne pretira; iz večera, po sončnem zahodi se on v panj (v koš), keri je z medom pomazan, spravla. Pčele nosijo set, ino delajo piskriče na šest voglov, polnijo nje z medom; setje (setovje) pri ognji rezpušeno da vojsk, iz kerega se sveče zlevajo, ino druge reči delajo. Iz meda se med (medica) kuha (238 — 239)."
Urban Jarnik, r. 11. maja 1784 na Potoce v Ziljski dolini duhovnije sv. Štefana, učil se v Celovcu, mašnik 1. 1806, kaplan v Čanjčah, v Podkrnosu, v Celovcu, župnik v Šmihelu in naposled v Blatogradu, kjer je u. 11. jun. 1844.
Pisariti je jel Jarnik 1. 1812 ter priobčevati svoje umotvore v vezani in nevezani, slovenski pa nemški besedi v domovinskem listu „Carinthia" in poznej v »Karntnerische Zeitschrift". Delovanje njegovo, znamenito vzlasti v starinoslovji in v jezikoznanstvu, popisano je vže tu in tam. Dobro gaje ob kratkem opisal A. Janežič v »Vodnikovem Spomeniku" 1. 1859. str. 112—115; posebno na tanko pa prof J. Scheiuigg po zapuščini in v spomin njegove stoletnice v »Kresu" III. IV. 1. 1883. 4. Naštejejo naj se tukaj le njegova dela ter pokažejo po nekterih vzgledih. — Mej tiskanimi nahaja se:
1) Zber lepih ukov za Slovensko Mladino iz Nemskiga ino Latinskiga prestavlenih, iz Staro - Slavenskiga ino Pemskiga preravnanih, nikoterih pa novo zloženih od U. J. V Celovcu, per Joanezu Leonu, Štamparju, 1814. 12. XII. 106. Po predgovoru »Na Bravca" sledi »Kazavic": Bučelica. Razgovor od žegnanih reči . . od Božjih potov . . Herkul na razpotju. Zvezdje. Basen. Fridolin, ali hod k-Fužini (Schiller). Nauki v podobah. Basni, ktere se Ezopu perpišejo. Iz Latinskiga, iz Pemskiga na sedajno Slovenščino — na Slovenji jezik preravnane. 100 Pemskih Pripovesti itd. — Na primer bodi iz »Predgovora":
»Lubi rojak! treba je, mislim, de se kratko pogovarjava, prej ko tote bukvici bereš. V-njih ne boš našel le samo novih ino za žejo svoje duše veliko dobriga perdobivnih naukov, temoč tudi en nov pravopis (ortografijo), z-katerim si se more biti še malo soznanil, dokler nimaš vsakdar priložnosti, nove v - Slovenjim jeziku na svetlobo dane bukvi dobiti ino brati, de bi zvedel, kako se sedaj pravopis Slovenski na bolši stran obračova. Nova v-Lublani v-letu 1808. od Gosp. Kopitarja na svetlobo dana Gramatika je nam v-našim jeziku en nov pot pokazala, kako bi mogli čisto Slovenščino pisati, govoriti, ino tako po malim se drugim Slovencam približovati. Bog dal! de bi vsi pisarji njegove lepe opomene nasledovali. — V totej Gramatici najdeš in jaz pišem: dobro jutro nam. dobru jutru; dal, bil n. dav, biv; svet, reč n. svjet, rieč ali rič; Bog n. Bueg; klešče n. kleše; v-hiši n. v' hiši; dobrega, dobrej n. dobriga, dobri; ki, ka, ko; nebesa, okna n. nebese itd. — Ohrani moj lubi Bravec! tote kratke opomene, ino dočakaj z meno v kratkim tejsti veseli čas, ko bojo visoko vučeni moži za vse Slovence k navadnim latinskim čerkam (puštabam) še druge Slovenskimu jeziku namerjene izumili,
kakor je Slovenski Apostel ino Škof sveti Kiril k starini Gerkskim čerkarn nove Slovenskim glasovam lastne izmislil, ino z temi za Slovence sveto pismo z pomočjo svojga bratra Mctodija na njih materni jezik prestavil, ino sveto mešo Slovenji bral. Čakaj dotle, ino vidil boš več bukev na svetlobo priti, dokler se materni jezik vsako leto bolj čistil, trebil, ino poglajšal bode. To ti k-tvojmu veselju pove Tvoj prijatel — Zložnik totih bukvic". — Iz knjižice same:
Bučelica.
Bučel'ca delovna črez polje buči, Brez dela neutrudna nikol ne sedi.
Z-bučenjam se vsede od cvetja na cvet, Z-bučenjam polepša nam stvarjeni svet itd.
Pa nektere iz Pemskih na Slovenske preravnane Pri po ves ti: „Brez mehirja plavati. Blagur ribam v vodi. Jaz gospod, ti gospod, kdo bode svinje pasel? Glad je osla gosti navučil. Kdor hoče biti per pokoju, perpravi se prej k boju. Kdor se z mečam ob-hoduje, se od meča poškoduje. Na jeziku nosi med, v sercu krije jed. Sneg v peči sušiti. Velike Gospode imej prijatele, al ne sosede. Kar mladi ne vejo, jim stari povejo."
2)	Sadje-Reja ali Navuk, kako se more prav lehko, ino v' kratkem času nikar ko veliko dobreh, ino zdraveh dreves podrediti, temoč tudi naržlahtnejši sadje zadobiti. Iz Niemškega v' Slovenji jezik prenešen, ino pomnožen. V' Celovcu 1817. Per J. Leonu, miestnemu Natiskavcu. 8. XVI. 96. — Sadjereja je dvojna: vsakdanja (I. razklad 1—54) ino izvumlena (II. razklad 54—96). Na razgled bodi:
»Besieda na kmete, ino na vsakega, ki le za štiri ped i zemle ima. Lubi moji ludi! Kdo je med vami, kteri bi ne videv, ne očutiv, da njegove hišne potriebe od dnu do dnu rastejo? — Davki so povišani, posli so drajši; kovači, kolarji vse sorte delavci svoj zaslužik vzdigujejo; oblačilo, pijača, vse, kar potrebujete, na viš lieze; kamer so vaši očovi z eno petico prišli, vi še z rajnišam ne zajdete; z eno besiedo! vse kar za se, ali za svojo hišuvanje potrebujete, je dva- ali trikrat drajši, kaker je nekdej bilo .. • — Kako morete prav lehko, v kratkem in tako reči zastojn ktiri rajniš perdobiti . . To opravilo se lehko brez zamude vsega drujega dela opravi, tudi brez škode drugeh dobičkov; še zemle ino skerbi ne potrebuje toliko, ino vender je še po velko krajeh le malo šti-mana — jaz menim Sadje-reja . . . Spravite se tedaj, lubi moji Slovenci na to opravilo, ko vam ga bom v teh bukvicah razkladav; pojte v svoje verte ino travnike obsadit jih z sadunosnemi drevesi; pa ravnajte tako, kaker se vam bo povedelo! — V teh bukvicah bote našli, kak' se vse to zgodi. Prav zvesti jih preberite, pa ohranite in bogajte tudi, kar bote brali. Ino čel v kakeh lietah se vaše hiše med lepo cvetečimi drevesi skrijejo; ino v jeseni veje od sadja potvarjene jemejo pokati; tedaj spomnite hvaležni na može, ktiri nam take bukvice pišejo, ino tak spomin je vsa plača, kar je za svoje delo želo."
3)	Molitne bukvice za otroke. V Celovcu 1817.
4)	Jedro keršanskih resnic. Iz Nemškiga prestavil Urban Jarnik, Faj-mošter v Nemškim Š-Miheli. V Celovcu 1820, natisnil Antoni Gelb, Natiskavic. 8. 134. Vsebina je: I. Bog proti človeku (1-38); II. Človek proti Bogu (39—108); III. Kaj brumnosti v bran stoji, ino s-ččm se more jej na pomoč priti (109 — 134). Kazavic, ktiri kaže glave ino verste svetiga pisma, iz ktiriga so resnice v teh bukvih po besedi zbrane. Pogrešbe.
5)	Evangelji ino branje na vse nedele ino svetke celega leta. V Celovcu 1811 (Šaf. 103).
6)	Evangelji na posebne dneve svetega posta. V Celovcu 1821. (Šaf. 104).
7)	V duhi katolške cerkve moleč Kristjan. Zložil je Firšt Alexauder od Hohenlohe itd. Izbranje poglavitnejših molitev, tretjič iz perviga spisanja natisnjenih itd. sedaj pa preslovenjenih, ktirim se je na koncu mešna pesen perstavila. V Celovcu 1822. A. Gelb. 12. 96 (Šafarik 146. P. Dainko ABC. 5-7).
8)	Kleine Sammlung solcher altslavischen Worter, welche im heutigen windischen Dialecte noch kraftig fortleben. Ein Beytrag zur Kenntniss der alten hoch-slovenischen Biichersprache. Zusammengetragen und herausgegeben von U. J. Kla-genfurt. A. Gelb 1822. 8. 79. — Namen in vzrok tej knjižici razodeva v besedah:
»Uiberall war man bemiiht, die altesten Denkmahler der jezt lebenden Sprachen aufzusuchen, um ihre Gestalt, die sie im Alterthume hatten, dem gegenwartigen Zeitalter aufzuschliessen. Warum solite dies nicht auch im Slavischen geschehen, welches schon im neunten Jahrhundert durch die Meisterhand des heil. Kyrill's klassische Form und Wurde erhielt. In dieser alten Gestalt lebt die slavische Sprache noch heut zu Tage, durch traurige Schicksale vom Westen verdrangt, wo sie zuerst aufbliihte, im europaischen Nord- und Siidost als Kirchen- und als theologische Biichersprache frohlich fort. Ihr so nahes Verhaltniss mit dem Slavischen in Karnten, Krain und Steyermark soli in dem vorliegenden kleinen Worterverzeichnisse zur Freude der Sprachgenossen aufgedecket werden ... Die Zahl der gesammelten Worter hatte wohl starker ausfallen miissen, wenn ich mir nicht vorgesetzt hatte, blos eine Probe iiber das Kirchen - Slavische mit Bezug auf die Karantanische Mundart zu liefern."
9)	Windische Sprachlehre v. O. Gutsmann. VI. Aufl. Klagenfurt bei F. v. Kleinmayr 1829. 8. 108.
10)	Versuch eines Etymologikons der Slowenischen Mundart in Inner-Oesterreich. Nach verlasslichen Quellen bearbeitet von Urban Jarnik, landesfurstlichem Pfarrer zu Mossburg. Klagenfurt 1832. F. v. Kleinmayr. 8. XXII. 243. — „VorerinnerungK je spisal bil vže 1. 1830, in ondi pravi:
»Vorliegende Arbeit, ein gedrangtes Wurzelworterbuch, der slowenischen Mundart ist in dieser Form der erste, freilich noch unvollkommene, Versuch, die Worter benannter Sprache in etymologische Ordnung zu bringen, und so, sowohl dem einheimischen als fremden Lehrling den Bau derselben aufzuschliessen, ihm die Erlernung zu erleichtern, als auch den Weg zur Vergleichung mit anderen vervvandten Mundarten allmahlig vor-zubereiten; denn diese letztere Tendenz wird bei den neueren Philologen fast aller Dialekte mit ganz besonderer Aufmerksamkeit beriicksichtiget, was in der Folge von grossem Nutzen werden kann" itd. — Knjiga, znamenita v jezikoslovji, je vravnana po Dobrovskega osnovi, po glasovni sorodnosti, ktero je posnel tudi Metelko, in raz-lagujejo se korenike in debla v treh vrstah: I. Wurzelsylben mit einem (1—28), II. mit zwei (28—156), III. mit drei und mehr Grundlauten (157-240).
11)	Dopis iz Koruške od Bratomira Dolinskoga (Ilirska Danica 1837. III. 8) z geslom: „In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas (Letopis Slov. Matice 1877 str. 149 —159). — Ljubica (Nar. Pesn. Ilir. Stanko Vraz. 1839. str. 188). — Obraz slovenskoga narečja u Koruškoj. Od Urbana Jarnika. S uvodom i opazkami od St. Vraza (Kolo. I. 1842. str. 41-57). Na primer bodi:
„Značaj sadašnjega slovenskega jezika istina Bog takov je, da Dobrovski primoran bude postaviti ga s ruskim, sarbskim i harvatskim u jednu istu glavnu varstu. Nu sasvim time još i dan danas nosi na licu pečat, po kom sudeči uvidjamo, da mora da je bio nšgda u prastaro vrčme u bližnjem savezu sa sčvero-zapadnimi narščji poljskim i češkim. Zato i dan danas jezikoslovac, koj hoče, da iztraži to narččje, nemože sasvim dobro uspčti, ako pri svom poslu neobrati oCiuh i na češko i na poljsko sa svojimi podnarečji.
Knjiga Slov.	®
Istina, to je narščje dobilo mnogo gledeč na blagoglasje, odkako ga je vrčme odcčpilo sileno od severo - zapadnih Slavenah i približilo užje dolnjoj jednokarvnoj bratji: nu opet motamo priznati, da je pri tom i mnogo izgubilo, najpače onu jakost u izrazu, kojom se ponose naša sčverna bratja Česi i Poljaci. — Znaci slovenskoga narččja u obče. Razlike slovenskoga u današnjoj Koruškoj . . Razrččja (Junsko. Rožansko. Ziljsko)."
Netiskani so ostali Jarnikovi spisi na pr.:
a) Bildung des Zeitwortes. Ein Versuch nach Dobrowsky's Me-thode — z geslom: Inventis facile est addere. — b) Die ersten Herzoge Karntens oder kurzgefasste Geschichte der Bekehrung der Karantaner Slaven und der Grundung des Herzogstuhles. Nach alten Quellen bearbeitet von U. J. Pfarrer zu St. Michael am Salfelde (1826). — c) Nemško-slovenski . ., nemško-slovensko-latinski . ., nemško-slovenski slovar v odlomkih — Deutsch-wind. Worter-buch (Šaf. 70). — d) Sammlung der Wurzelworter in den slavvischen Mundarten mit einigen wichtigen Stammvvortern. — e) Sammlung fremder Worter, die in den slavv. Mundarten als nothvvendig (dgene Namen der Volker, Personen, Lander, Berge, Fliisse u. dgl.) oder mit geringer Veranderung aufgenommen, vvie auch solcher, die durch vvechselseitige Revision und Aufnahme der einheimischen gut gebildeten Worter entbehrlich vverden konnen. — f) Nevarnosti mladih ludi ali kratki Navuk, kako se imajo otroci ino mladenči pred nesrečo varuvati. Eno preslovenjenje iz Nemškiga jezika skoz rajn. visoko vredniga Gosp. J. Japelna Korarja v Celovcu, sedaj pa pregledano ino po novim pravopisu preravnano od U. J. — g) Vergleichung des polnischen Rhinesmus (§, i§, ii|) mit ahnlichen Wurzellauten der slavischen Mundarten. — h) Gebaude des lateinischen und slavischen Verbums in seiner fortlaufenden Harmonie dar-gestellt. — t) Pisma do Vodnika, Slomšeka, St. Vraza, Sreznjevskega, Metelka, Primica, Kopitarja itd. itd. —
»Smelo moremo trditi, da ga ni slovstvenega dogodka sploh, za kterega bi se ne bil Jarnik zanimal ali ne bil njemu sodelavec: Slovnica Dobrovskega in Metelkova, brizinski spomeniki, abecedna vojska, slovenski slovar, Kranjska Čbelica (II—IV.), ilirstvo, narodno blago, ethnografija in stara zgodovina slavnega Gorotana in še druga vprašanja manje važnosti pričajo nam jasno o njegovej marljivosti in vsestranskej naobraženosti 1 . . . Jarnik a imamo torej staviti med probuditelje Slovencev in vzlasti koroških Slovencev. On nam naj bode zgled, ki nas navdušuje za domačo stvar. Kot pesnik podal je rojakom svoje mnogotere pesme in prestavljal druge iz nemškega; spisaval je prostemu narodu pobožne in podučne knjige; trudil se je kot filolog na znanstvenem polji, da se uravna slovenski pismeni jezik po zdravih načelih in da se očisti materinščina tujih izrazov; sestavljal je obširne slovarje; opisal nam je kot zgodovinar ono slavno dobo kralja Sama in pokristjanjenje Gorotana; razkril je svojim rojakom s silo naravnih zakonov napredujočo germanizacijo na Koroškem; bil je marljiv nabiratelj narodnega blaga in ustanovitelj slovenskega narečjeslovja; konečno izvrsten narodni pedagog in duhovnik po volji božjej itd. (Kres III. IV. — cf. Jezičnik IX. XV.)" — Na primer bodi le še:
Moj sedanji kraj.
Za herbtom je skalna gora Pravi se Kernos pri nas, Je za Špice 'na podpora In za pevca pa Parnas.
Spodaj zvira Hippokrene
Cisti zvirk za pevce vse, Belkaste on pluje pene Umnost pev'c iz njega p'je.
Tuki društvo Muz stanuje,
Gracije se sučejo; Sam Apollo tu kraljuje, Njega citre slišimo.
Na Slovence.
Tudi modrica slovenska Zvupa se perpevlati; Njej prijazna grata nemška, Sesterno per njej sedi.
Zarja lepa se razliva
Čez slovenji Goratan, Zbuja dremanje častliva, Oznanuje svetli dan.

Slava bode spet slovela,
Ki Slovencem da ime; Po deželah se raznela, Perdobila Ceščenje!
Peter Dainko (Dajnko) r. 23. apr. 1787 pri sv. Petru poleg Radgone, svečenik 1. 1813, kaplan v Radgoni, duhovenski sovetnik škofije Sekovske, dekan v Veliki Nedelji, poskivljen z zlatim križcem s krono za zasluge, častni kanonik Mariborske škofije, zlato-mašnik v pokoju, u. 22. febr. 1873.
Pisati slovenski je jel 1. 1816 ter je na svetlobo dajal knjige do 1. 1833. Mej temi so:
1)	Začetek vučenja Slavenskega po nedelah, knižica zoseb naročena dorašenim ino vsem, keri predaleč so od šole farne, ino se v kratkem brati, ino dosta potrebniga navučiti hčejo. Dobiti v Radgoni v knigiši Aloiz Waicingerovemi. 1816. 4°. 32. ABC-Buch mit Gebeten, Religions- und Sittenlehren u. a. als Leseiibungen, Rechen-tafeln (Šafarik. 51).
2)	Evangeliomi na vse nedele ino svetke skoz leto, preloženi iz greč-kega na slavenski jezik čisteši, kere je iznovič viindal, ino zoseb naročil svojim dežel-nikom, Slavencom Štajarskim, Peter Dainko, Škofie Gradčke mešnik posvetni. V Radgoni v knigiši Al. Wajtingerovemi z pismencami Andrea Leykama v Gradci 1817. 8. 101. — Evangeliomi na vse nedele itd. viindal . . . Peter Dainko. v Radgoni itd. 1818. 8. (Šaf. 102).
3)	Kniga pobožnosti . . P. Dainko. V Radgoni. 1817. — III. Knižica po-božnosti za mlade ino dorašene Kristjane, kero je pobolšal ino tretjokrat na svetlo dal P. Dainko, kaplan v Radgoni (z lastnimi pismencami) 1824. 12. 153.
4)	Abecedna knižica na hitro ino lehko podviičenje Slovenskega branja.
V	Radgoni pri Al. Wajcingeri knigari, z pismencami A. Lajkama v Gradci 1824. 8. 29.
V	lastnem črkopisji (Jezičnik IX. 1871) dal na svetlo P. Dainko (Šaf. 51).
5)	Lehrbuch der Windischen Sprache. Ein Versuch zur grundlichen Er-lernung derselben fiir Deutsche, zur vollkommeneren Kenntniss fiir Slowenen von Peter Dainko, Weltpriester, Kaplan in der Stadtpfarr zu Radkersburg. Griitz. J. A. Kienreich 1824. 8. XVI. 344. Mit neuen Schriftzeichen fiir die den Slawen eigenen Laute .. Abgesehen davon . . . wird kein Unbefangener in Abrede stellen, dass diese Grammatik mit vorziiglichem Fleisse ausgearbeitet worden, und sich durch Griindlichkeit u. Reich-haltigkeit, so wie durch Fasslichkeit, Klarheit u. Biindigkeit des Vortrags auf das vortheil-hafteste auszeichnet. Vergl. Koppen's Bibl. Listy 18. 256 (Šaf. 60. 61).
Za prislovom: „Keliko jezikov znaš, teliko lydi valaš" nahaja se »predgovor", v kterem pripoveduje, da je spisal slovnico o narečji severnih pa vzhodnjih štajarskih Slovencev, kterim prišteva tudi ogerske Slovence iz gornje Železne stolice, one iz dolnje Hrvatom, južne in zahodnje štajarske pa Kranjcem in Korošcem, dasi je jezik naš isti, le v narečji nekoliko različen. Za glase našemu narečju lastne naredil sem nektere nove črke po zgledu drugih Slovanov in ptujih narodov; besede sem volil čiste, tujke posebej označil, v besedoskladji in v stavkoslovji kazal kratka, pa razločna pravila — „aus denen
der Beweis fliessen moge, dass unsere Sprache weit leichter zu erlernen sey, als es der Irrwahn Vieler behauptet." — Tudi pričujoča slovnica ne bo vsem po godu; sodi naj se po naslovu. — „Practische Beyspiele, wie sie in anderen Sprachlehren vorkommen, nahmlich deutsche Satze, welche die Schiiler ins Slowenische umarbeiten sollen, habe ich weggelassen, und dafiir lieber mehrere Worter angesetzt, nach welchen sich jeder Lehrer die haufigsten Aufgaben in verschiedenen Endungen und Zahlen, wie auch anderen Ver-haltnissen nach Bediirfniss seiner Lehrlinge selbst leicht machen kann. Wohl aber habe ich gesorgt, am Ende iiber die in der Sprachlehre abgehandelten Regeln verschiedene Slowenische Aufsatze, als: Gesprache, Fabeln, Anecdoten, Rathsel und auch slowenische Sprichworter, anzuhangen, theils, damit sich die Schiiler im Slowenischlesen iiben, theils, damit sie sich der erlernten Regeln beym Uebersetzen practisch erinnern und zugleich den Geist der Slawischen Sprache einiger Massen naher kennen lernen mogen." Nov. 1822. — Sklanje so mu štiri: I. Rak, 3. 5. raki, -ih, -oma, om. II. Riba, z ribo. III. Reč, rečjo; rečama; rečah — ami. IV. Leto, leti, letama, -ah, -ami. Lepi, -ega, emi; ih, imi. Lepši-a-o; globši; vnogi, vnoži-a-o. Eden, jezero, dvejezero. Ja, ti, on; toti-a-o. Sem, sva, sta. Sprege: I. Delam. II. Grizem. III. Vyčim. — Genem, genuti, -nul, -njen; ognem, omladnem, opomenem, padnem, segnem, kradnem, zbodnem, včesnem itd. Indi, inda, inam; zgorah, zvynah; nekda, včerah; rečeše, nači anders, nikaj, polek, pre, nazoči, za naših dnevov, kre potoka, krez, ze vsim blagom; i, no, ino; kakti, liki, te, antipa wahrscheinlich itd. — Slovenčak, nemčak (der schlecht spricht); Slovenček, nemček (ein kleiner); konjščak — šak Pferdekoth; doljanec, poljanec, goričan; gosanca, potač iz potakati Rad, lagoda Ausgelassenheit, bratva — ba, berač Weinleser, vnožina, vtič, med-loba — loga, cirkba — va; svetnik, svetec, svetinja; svetek, osvetek, svetitel; priatel — kinja, keršenik, kerstnik, kerstitel; vučenik, vučitel; ženih, zvavčin, hujder; telec, telica, tele; mesarovca Frau, mesarica Fleischerinn, pametiva der unschuld. Kind. Gedachtniss-tag, navyk, knižnik, dlan — na m., stran, na m., gnezda, gumla — na f., meštvo Priester-thum, gleštvo Hab und Gut, priklet Vorkeller, Vorhaus, bereg Morast, breg Berg, nedug Unschuld, plod Thiergattung, plyjž Schnecke, tyren-rna, namestek-stka Staathalter, namestnik-a Stellvertreter, župan Amtmann, voznik Gefangener, hiža Zimmer, senja-nje Traum, osoba Person, svojšina Freyheit, slatina Sauerbrunn, slojza Thrane, sprava Erwerb, tenja Schatten, srakica Hemd, čuda-e Verwunderung, lybav — vi, šalnost Scherzhaftigkeit, očinstvo Vatergut, poštenje Verehrung, ogledi Brautbesichtigung, snoboki-ov Brautvvahl, zaročki Eherverlobniss; sodeč Richter, strošek Lebensmittel itd.
Redensarten (Idiotismen, Phrasen) str. 290 — 296 . . Glava jemi v' omot gre er unterliegt der Sch.windsucht; žmetno jemi gre na pamet er fasst sch\ver ins Gedachtniss; v' oplat vdariti zu Boden schlagen; se na lycko pomoč zanesti (fremde Hiilfe); on ma na vse pazko (Acht). — Anhang . . Neki pogovori (297 — 311) od vstanenja, pisanja, od kositbe, žetbe, vetra, bliska ino groma itd. — Kratke fabule (311—317), v kterih nauk naznanja naravnost, ali: Tota fabula vyči, pomeni, svedoči, tistim sliši, se tistim primeri, dojde tiste, nas podvyči, kaže, nam veli, vgodl tiste, je za tiste, nam povej, pokaže, se tistim naroči, se tistim priloži, je spisana tistim itd. — Na primer bodi: „Iskra ino slama. Pysti mi, je prosila na slamo padnjena iskra, naj se na tebi malo oživim, ino lepo mo ti svetila. Le ostani, je odgovorila slama, či boš me osvetlila, se mi dopadneš ino ne mo te vgasnula. Skoro pa se je iskra na veliki ogen vzčla ino vso slamo na pepel žežgala. Tota fabula nam veli: Vse nevarne reči moremo, kda še so male, zaničati, ovači velike postanejo, nas premagajo ino vkončajo (str. 315)." — Vno-gotere smešne ino ty d i dryge nešalne povesti (317—324) na pr.: „Kda je enkrat imenitni obraznik Apeles Aleksandrovega konja jako dobro obrazil, ino na to
Aleksandra pital, jeli bi se jemi dopadnul obrazen konj, ga je Aleksander nikak ne hvalil. Kda pa je konj obrazenega konja zagledal, se je začel kak proti živemi herzati, ino Apeles je rekel: Vidiš kral Aleksander! tvoj konj mojo delo bole razumi, kak ti." — Zebranje naj znaneših vganjk (325—341) ino razvezanje v pesenski in prosti obliki na pr.: Kdo hodi v' jytro po štireh, ob poldne po dvema, večer po treh nogah?
-	Človek v' detečji, moževni ino seri starosti. — Kdo pride k' obedi sit, od obeda lačen? — Skleda. — Zbirka Slovenskih prislov (341 — 344) napr.: Kdo če jedre jesti, more oreh razlesknuti. Jaboko ne padne daleč od dreva. Kdo ne seja, tudi ne veja. Bogateč več ma na smetiši, kak sirota v hiši. Veseli zvonec je srečen konec.
6)	Kmet Izidor z' svojimi otroki ino lydmi, ali pripodobni navyki dobrih staršpv za svoje otroke ino podložne. Knižica za vsakega kmeta ino težaka. Na svetlo dal Peter Dainko, kaplan pri mestni fari v Radgoni. 1824. 8. 140. V predgovoru pravi na pr.:
»Izidor je bil kmet, ino imel le teliko kmestvo, da ga je z' svojo ženo, svojimi otroki, hlapcom ino deklo lehko opravlati zmogel. V svoji mladosti je ne bil več vyčen, kak drygi njegovega stana, z kerimi se je v šoli brati ino nekaj pisati navyčil. Pobožni starši so ga zredili ino njegovo serce pred zlostjo ino lagodo čisto zderžali, kak dobro so znali. Kaj se je poznej navyčil, to je imel sebi samemi hvaliti. Po nedelah je naj rajši sveto pismo bral, ino kaj je ne razumel, to je pital svojega fara, ali pa iz predeg ino keršanskih navykov zastopil, kere je marno rad posiyšal in si zvesto ponil. Kaj se jemi je v svetemi pismi, posebno v novemi zakoni jako dopadnulo, so bile lepe pripodobe, kere je Jezus vyčil: od kmetyvanja, od sejanja, od žetbe, od tersa, od drevja, od vtičov, od ovc itd. . . Pomalem se je navyčil tudi sam take pripodobe delati ino iz vsake reči hasnovitno podvyčenje za se ino za svoje lydi vzeti. Niedna reč jemi je ne bila malo-vredna, ino nad ničim je ne merzlega serca skazal, temoč vse je iskal le v hasek spraviti, vse je vedel le na pobožnost ino podvyčenje vzeti. Ja mam resen malo časa, je enkrat rekel, moje otroke vyčiti ino moji dryžini hasnovitne navyke davati; mojo delo mi ne dovoli, da bi si, kak šolni vyčitel k mizi sel ino mojim otrokom ino dryžini naprej bral, ino je na dobro opominjal. To zmorem žmetno le po svetkih ino večerah vči-niti, ino te pa sem ja z svojimi lydmi red od dnevnega dela tryden ino zaspan, ino tydi njih vsih v' kyp ne spravim. Ja si čem zato med delom prilike za vyk iskati, ino mesto nehasnovitnega večkrat škodlivega guča zdraveče pogovore z mojimi otroki ino dryžino imeti itd." —
7)	Opravilo svete meše, spovedne ino druge prilične molitbe za katolške Kristjane, na svetlo dal Peter Dainko . . v Radgoni . . A. W. 1824. 12. 382.
—	U. 1829. 12. 308. (Šaf. 146).
8)	Svetega pisma zgodbe iz starega ... iz novega zakona. V Radgoni 1824. 8. — Svetega pisma zgodbe iz starega ino novega zakona. I. II. del. driigokrat na svetlo dal Peter Dainko itd. V Radgoni 1826. 8. 154. (Šaf. 129).
9)	Veliki katekizem, to je kniga keršanjsko-katolškega navyka vu pitanjah ino odgovorih, na svetlo dal P. Dainko . . V Radgoni 1826. 8. 200.— Driigokrat 1833.
10)	Listi ino evangelji na vse nedele, svetke ino imenitneše dneve celega keršansko-katolškega cirkvenega leta, ob dosta pobolšal, povnožil ino tretjokrat na svetlo dal P. Dainko. V Radgoni . . 1826. 8. 248.
U) Sto cirkvenih ino drugih pobožnih pesmi med katolškimi kristjani slovenskega naroda na Štajarskem, na svetlo dal P. Dainko . . V Radgoui. 1826. 12. 258.	•
12) Sto in petdeset posvetnih Pesini in dvesto Vganjk med Slovenskim narodom na Štajarskem. V Radgoni 1827. 8. 227. pri Alojzji Wajcingeri knigari z' pismencami Andr. Lajkam'ovih naslednikov v Gradci. — V predgovoru razlaguje svoje črkopisje — kakor vže tudi v prejšnjih — takole:
„Da vsaki jezik ima svoje lastne glase, so tydi vsakemi, či ga kdo kratko ino prav pisati če, ino želi, da bi ga drygi dobro razumeli, lastne pismence (knižne čerke) potrebne. Tak najdemo že pri starih Grekih, poznej pri Latinih, ino v naših dnevih pri vsih podvyčeneših narodih za njihove lastne jezične glase tydi več ali menje lastnih pismene. Ravno za tega volo, dragi Slovenec! najdeš tydi ti v' nazočnih knigah namesto starih pismene neke novozebrane kračeše ino praveše znamle, z' kerimi se drygega nikaj ne iše, kak lepoto tvojega jako imenitnega jezika še bole povišati. Tote novozebrane znamle pa so nikak ne opervič novozmišlene, temoč le od tistih priatelov našega daleč razširjanega jezika semvzete, keri so že davno pred nami hvale vredno za lepi Slovenski jezik ino dobroserčni narod totega jezika skerbeli. Tydi se ne prikažejo tote novozebrane znamle med nami v toti knigi opervič, temoč veliko Slovenskih knig se je vu naših dnevih z njimi že na svetlo dalo ino v kratkemi časi skazalo, da Slovenci ležej ino rajši svoje knige v totih, kak pa vu starih znamlah berejo. Misli se zato brez vse skerbi, da bode že tydi vsaki drygi Slovenec, keri koli Slovenske knige z' totimi novimi pismencami še opervič pred se dobi, toti hasek hitro sam spoznal ino Slovenske knige skoro z dosta vekšim veseljom v nazočnih, kak pa vu starih znamlah bral. Teliko več se to da obečati, da je vsaki, keri le nekaj pismo razumi, toto potrebo že duge leta vidil ino z poti imeti htel. Spodoba ino pomenenje totih novozebranih pismene je tak . . . Vse se izgovarjajo, kak prejdoč. Le pridoče so novo zaponiti: c, nj, s, š, z, ž, ii (y), č. Svetleši navyk za hitro ino lehko branje Slovenskih knig glej abecedno knižico."
(^ Posvetne pesmi med Slovenskim narodom na Štajarskem — to je knjižica, ktero je spisal Peter Dainko vže 1. 1825 ter pomnoženo z dvesto vganjkami — dodatek str. 191 — 222 — največ iz slovnice svoje v vezani in nevezani besedi — na svetlo dal 1. 1827. Vzrok in namen jej razlaguje v drugem „Pred govoru", iz kojega naj se v pojasnilo posname tole:
„Več narodov je že davno svoje narodne pesmi zebralo. Rusoska cesarica Ka-treja je je dala vu svojemi velikemi kralestvi spraviti zred pevoglasi . . . Pesmi Anj-gelskega naroda . . Danska zemla . . Tydi Svečko kralestvo . . Le esterajsko cesarstvo, kero teliko vnogoterih narodov vu sebi ima, še je ne imelo nikaj, ali blizo nikaj ne na zderžanje svojih karakteristnih narodnih popevk storilo. Dryžba igranjskih priatelov esterajskega cesarstva je totega velikega blaga ne htela dati zgybiti. Na njeno prošnjo so Njihove zvišnosti, znotrenjih reči našega naj svetlešega, naj milostivnešega cesara minister ino predni kanclar gospod graf od Saurau, vsikdar pripravleni, vsakemi lepemi ino hasnovitnemi spočetji pripomočno roko ponyditi, vse cesarsko - kralovske de-želske gubernie opomenuli z' povelenjom, naj bi se spravlanje narodnih pesmi zred pevoglasi spočelo ino doblena zbirka v' Beč na veliko dryžbo igranjskih priatelov poslala. Toto povelenje je porodilo jako lepi sad . . . Na povelenje sekretera igranjske dryžbe, nizo - esterajskega kralyvanjskega svetnika, gospoda Jožefa od Sonlaitnara sem tyde jaz ne nikakega tryda maral, naše Slovenske narodne pesmi, tak dobro pobožne, kak tydi posvetne, zred pevoglasi, kere je Andraš Šef spisal, spraviti, keliko potrebno, pobolšati ino na zgorah povedano igranjsko dryžbo poslati. Vsim, keri so mi pri totemi pesmospravlanji bili na pomoč, rečem mojo dužno hvalo, posebno dyhovnemi Antonji Korošaki, keri so mi vse Volktnajarove pesmi v roke spravili, ino kere sem, keliko njih je cesarsko - kralovsko predno preglediše knižno dovolilo, tydi vu mojo
zbirko vzel. Tydi vsim pevcom, keri so na mojo prošnjo iz vnogoterih stranov eden drygega primarili, k' meni priti ino svoje pesmi dati zapisati, povem mojo serčno hvalo. Da pa si tote pesmi vsaki Slovenec tydi v rokah imeti želi, zato sem skerben bil, nje tydi na svetlo dati itd". — Na primer iz te zbirke bodi:
i.
Zlate leta mladosti! Kda vas koli premišlavam,
Te me v' serci veseli Ino Bogi hvalo davam. 2.
Pune ste nedužnosti Tak kak lybo protiletje, Kda se znovič zeleni No dobiva lepo cvetje.
15. Mladost.
Srečen človek! ker živiš Še na ženili zdrav no mladi,
Zdaj še lehko se vučiš, Zdaj pobožnost v se nasadi. 4.
No či mladi to včiniš, Te boš vnogim ino sebi, Doklič koli kde živiš, K velkem haski vu potrebi.
Stvarolovec.
59.
1.
Torbo mam na rami, Pykšo pod rokami, No za sobo pa Tydi peseka.
2.
Tiho grem po doli, Gledam pa okoli, Jeli ne bi šla Kde pečenkica.
3.
Tam lesica k meni Pride po raveni,
V	gobci si derži Mlade rece tri.
4.
Pykšo mam naverto, Ta na njo operto, Kresnem no strelim,
V	serce jo vgodim.
1.
Prišel sem skoz dole Na veliko pole, Tam se škerlec vzdignul je Med nebeške vtičice. 2.
Ino kelko više Gor na podnebiše Je pred meno on letel, Telko lepše mi je pel.
5.
Zdaj sem dobre vole, Grem na velko pole, Rečem peseki Zavce iskati. 6.
Oves se razširja, Jazbec k men pridirja, No kre njega pa Tydi zavca dva.
7.
Pykšo mam naverto, V jazbeca operto, Kresnem no strelim, V glavo ga vgodim.
8.
Zdaj pa, v log ja idem, Kda pod drevje pridem, Vidim jastreba Jako velkega. 13.
Njih se sladko vživam, Malo se počivam, Pa naložim se V' stvarolovlenje.
85. Popevajoči škerlec. 3.
Z škerlcom sem veseli Bil vu dyši celi, Mislil: On mi navyk da, Kam se človek naj ravna. 4
Škerlec z dyšo celo Peva te veselo, Kda se on od zemle že Proti nebi zvišal je.
9.
Pykšo mam naverto, V njega ta operto, Kresnem no strelim, V persa ga vgodim.
10.
Torbo mam že puno, Vidim pa še žuno, Tydi njo še si Gledam zgrabiti.
11.
Zdaj pa domo pojdem, Pojdoč thora dojdem, Ino njega pa Zgrabim živega.
12.
Kda ja domo pridem, K moji ženi idem, Naj pečenkice Bodo pečene.
5.
Doklič smo zajeti V časno reč na sveti, Tydi v Bogi z radostjo Nikak ne popevamo.
6.
Kdo pa se odpoti Zemelski dobroti, Tisti višek k nebi gre No veseli v Bogi je.
7.
On v veseli voli V Bogi peva, moli Ino svojo delo vso Zmes opravla z radostjo.
132. Iskra ino slama.
1.
3.
Iskra slami rekla je: Lepo prosim, pysti me,
Na plamen prevzela je Ino naglo slama vsa Je v pepel obernjena.
Hitro pa se iskra le
Naj se v tebi oživim No te zlato osvetlim.
2.
4.
Slami iskra rekla je: Bodi le, oživi se,
Moremo zaničati; Kajti hitro velki so Ino nas zakončajo.
Grehe, kda so malički,
Či boš me osvetila,
Si mi dopadliva vsa.
„Diese Sammlung, pravi Čop (Šafafik 84), enthalt keine wahren Volkslieder (von denen sich darin kaum hin und wieder eine schwaclle Spur findet); sondern die Poesie darin ist ganz der Niitzlichkeit, Moral usw. untergeordnet. Es sind vvohl meistens nicht vom Volke, sondern von andein verstandigen, wohlmeinenden Leuten fiir das Volk ge-machte Lieder" (Jezičnik XVI. 1878).
13.	Molitbe za katolške ker senike v jutro, večer, pri s. meši, k spovedi itd. V Radgoni itd. 1829. 8°. 126.
14.	Sveti križni pot ali bridko terplenje ino smert našega Gospoda Jezu Krista, na serčno premišlavanje ino pobožnost za katolške kristjane.. V Radgoni 1829. 12. 105. „Mit 14 schlechten Holzschnitten; von S. 66 — 105 stehen neun Lieder mit Singnoten (Šaf. 138)".
15.	Božja služba keršanske mladosti po jutrah, večerah, pri s. meši, k spovedi itd. s pristavlenjom cirkvenih pesmi, na svetlo dal Peter Dainko. V Radgoni itd. 1830. 12. 140.
16.	čelarstvo, ali celo novi, kratki, popun navuk čelne reje, to je edina, prava ino gotova vodba, kak se naj ležej ino naj bolše dajo čele rediti na dosegnenje naj vek-šega haska ino veselja, kniga za vse čelne prijatele vsakega strana, kero je iz naj vedneših mnogoletnih čelarov ino po lastnih skušenostah spisal ino na svetlo dal Peter Dainko, kaplan pri mestni fari v Radgoni. Vu Gradci vu založbi knižne predaje pri Damiani ino Sorgei. Ino na komision pri A. Wajcingeri v Radgoni, z' pismencami pokojnega Andraša Lajkama naslednikov vu Gradci. 1831. 12. XXIV. 210. — Naslovu na drugi strani je natisno privolenje velikohvalovitnega cesarsko - kralovskega prednega pre-glediša knižnega vu Beči, pa zaznamlanje c. kr. knižnega preglediša vu Gradci . . -Vujetek. Obrazni razkaz. Predidoče pitanja. Glava I. Od naravi ino živne šege čel. II. Od čelnih staniš ino nekega za čelno rejo potrebnega orodja. III. Od naloge ino primerjeue sporedi dobre čelne reje. IV. Od čel poinnožavanja. V. Od strežbe ino reditbe vu mnogoterih letnih časih. VI. Od dobre sprave ino storitbe z medom ino voskom. — Predgovor pojasnjuje stvar na pr.:
„Niedna reč deželskega gospodarstva ne plača na se storjenega zatroška, mara ino truda tak bogato, kak čelna reja, ino le je ona blizo po vsih naših krajih skoro celo zapušena ino ne s tako marlivostjo ino skerbjo ravnana, kak si zasluži. Malokda najdemo v ednemi strani več kak dva ali tri čelinjake, ino še tote naj beržej le redko ino slabo orojene, zato je tudi na pridobiček ino hasek malo misliti. Mi imamo čelno
rejo več za miloradost, kak pa za istok priprave. Ino či se poprašamo, odkod pride, da toto izdačno reč deželskega gospodarstva tak malo maramo ino oskerbujemo, te najdemo pri bližnešemi izvedavanji vseli, da je na tem le naša nevednost naj več kriva. Iz vekšega vsi začnejo svojo čelno rejo brezi vsega predznanja. Njihova vučitelkinja je skušenost, ino tota si vedom pusti svoj podvuk drago plačati. Oni sicer občinski pitajo tudi druge čelne gospodare ali tak imenuvane čelare za svet, ino toti so se resen skos skušenost ino opravila pri čelah vsekdajnim storitbam čelinstva privadili; oni znajo, kak so roji ogrebati, porezavati ino kermiti, neki njih so se navučili tudi iskust, delati odroje; alipa kak morejo čele biti lastno ostrežene, omnožene ino dostojno oskerblene, naj bodo vsako leto pravi ino gotov hasek dale, to so njim celo neznane reči . . . Znajde se sicer tudi več knig, iz kerih bi se take vednosti dobivati znale, alipa neke njih so prevelike ino za deželaka predrage, polek tega blizo vse le nemške, ino še do-stakrat vu previsokemi jeziki, ali ne vu primerjeni razumetni slovenšini spisane . . . Za tega volo sem jas nazočni podvuk celo kratko ino tak spisal, kak bode vsakemi če-lari naj ležej na pomoč. Ne sem nikaj povedal, kaj mnoge skušenosti ne poterdijo, ino kaj se ne najde resnično ino dobro. Gotovo zato tudi nikoga ne bode boganje totih navukov žalostilo, temoč vsaki bode od svojega čelarstva po totemi načini veliki prid ino hasek, veselje ino zadovolnost v obilnosti dobival.", V Radgoni 20. Augusta 1830. Dainko.
17. Peter Dainko's Deutsch - Slowenisch - Lateinisches Worterbuch. Aal-Agur. Hs. Wiener Censur-Catalog 1826 (Šaf. 70). — Kaj je z gotovim njegovim besednjakom ali slovarjem, ki je že 1. 1832 od cenzure bil za tisk dozvoljen (D. Auf-merksame Nro 34.), neje mi znano (Macun 1883 str. 84). — O nehajstvu njegovem (gl. Zora Razlagova; Letopis Matic. Slov. 1868). — Kakor po nekdanji veri labod, vzdignil je še enkrat svoj glas (vid. Drobtinice 1862 str. 192 — 198: Štajarski Jeruzalem — Dajnko; cf. Knjiž. zgod. Slov. Štaj. 1883). — Rokopisi na pr.: Hodierni Vinidi in Styria, sermonem conferentes cum antiquissimo Glagolita Cloziano . . a Petro Dainko, ad Magnam Dominicam Decano 1836 . . Mali Vinogradnik ali rednik vinskih goric 1844 . . Dr. J. Pajek . . Kres I. 1881. str. 475). — Po vsem tem je vendar le istina, kar je pisal čop Šafariku:
»Peter Dainko . . . einer der fruchtbarsten und verdienstvollsten Schriftsteller unter den Windischen in Steiermark. Sein literarisches Verdienst ist um so hoher an-zuscblagen, als er, gleich Jarnik in "Karaten, mit seinen patriotischen Bemuhungen in Steiermark noch so ziemlich vereinzelt da steht (Gesch. d. siidslaw. Lit. I. 39)".
Vido Rišner (Rischner), nekdaj duhovnik v kaznilnici Karlavski poleg Gradca, pisal je tudi v Dajnkovici na pr.:
a) Nabirki za mlade Kristjane ali navuki, zgodbice, pesmi, prislovi itd. na hasek mladih keršenih, kere je nabral neki duhovnik Sekovske knezo-Škofie na Šta-jarskem. I. Del. V Gradci natis. A. Laikamovih naslednikih 1828. 12. 36. — i) Ka-tolška mešna knižica z drugimi molitvami skoz den ino k spovedi ... V Gradci 1828. 32. 72. — c) Die heil. vier Evangelien, ins Windische iibersetzt von Vid Rišner u. Koloman Kvas. Hs. 1831. (Šaf. 104). - d) Katolška Mešna Knižica z drugimi molitvami skoz den ino k spovedi, kero je drugokrat na svetlo dal Vido Rišner, duhovnik naj slavneše Sekovske Knezo-Škofie v Gradci. V Radgoni pri A. Wajcingeri knigari 1831. 32. 72. S pismencami pokoj. A. Lajkama naslednikov. — Na primer iz nje bodi:
»Molit va pred sveto mešo. Gospod! odpri moje vusta, naj hvalim tvojo sveto ime; zečisti mojo serce od vsih nehaslivih ino hudih misel, razsveti moj razum, ino vužgi mojo volo, naj vredno ino tebi dopadlivo pri toti sveti priporočitbi mojo molitvo
Knjiga Slov.	4
opravim, ino od tvoje Božje visokosti oslišan bodem, skoz Jezu — Krista našega Gospoda. Amen . . Kristus ide z' svojimi vučenikomi v ograd, moli v ogradi, padne na svojo obličje; Jud Kristusa z lublenjom ovadi; Kristus se znečasti ino drugoč k' Pilati pela, se bičuva, se korona, . . se z dušečjom pomaže . . Vjuterna molitva; hvalodanje; zovenje na blaženo Divico Mario . . Smili se krez nas, oslišaj nas, stvoritel, odrešitel, razveselite!; zdravje betežnikov, obranba grešnikov, razveselnica žalostnih . . Častena bodi kralica . . mi nevolni otroki Eve se na te zazavamo ino si žalostni ino objokani v slojzni dolini k tebi zdihavamo: Oberni, naša zagovornica! tvoje milostivne oči k nam, ino nam po totih nevolah pokaži Jezusa, naj svetčši sad tvojega tela (64)."
v
Anton Serf (Scherf) r. 17. maja 1798 v Radgoni, posvečen 1. 1828, bil pozneje kaplan pri Veliki Nedeli, naposled župnik v Svetinjah, kjer je v pokoju zlatomašnik u. 19. junija 1. 1882. — Pisal je v Dajnčici:
a)	Pad no zdig človeka, ali zagrešenje no odgrešenje človečjega naroda v sedmih predgah k obydenji grešnika na pokoro. Napravil no vyndal Anton Šerf, Kaplan pri velki Nedeli. V Radgoni v A. W. knižiši. 1832. 8°. 94. Z čerčkami pok. A. Lajkama nadobnikov v Gradci (Šaf. 126).
b)	Predge na vse Nedele no Svetke celega keršanjsko-katolškega cirkve-nega leta, kak tydi za vse farne cirkvene varihe Sekovske škofije po slovenskem kraji no neke priložnosti. Zložil no na svetlo dal Anton Šerf, mešnik posvetni. I. Letni tok. Nedelni no Svetežni del, razdelen v štiri zvezke, kerih dva perva zapopadeta ne-delne (I. 1 — 256. II. 257 — 480), dryga dva svetežne predge (L 1 — 258. II. 259 — 584). V Gradci 1835. 8°. Natisnjene no založene pri J. A. Kienreihi. Tote predge je odobril Peter Dainko, tehant, šolnega okraja priglednik ino farmešter na dragočestnih nemških križnikov predni ino tehantiski fari S. S. Trojice pri Velki Nedeli 10. den Majnika 1833. Na primer bodi zložitela predgovor, pisan na samo pepel-nico istega leta:
Nagajaven beratel! „Moj vyk je ne moj". Ivan. 7. 16. S tem jas, dobro-volen beravec! celi letni tok predeg, v nedelnem no svetežnem deli, s pridavkom na neke potrebneše priložnosti, tebi v roke dam. Pri zlaganji totih predeg, ednako kak pri sedmih postnih, kere so že lani v Miholšeki na svetlo prišle, si jas nečem nikakše hvale, časti ali zaslyža iskati; kajti jas morem očivestno obstati no rečti: „Moj vyk je ne moj"; Iv. 7, 16. temoč tistega, kerega besedo jas oznanyjem. Moja skerb no mojo delo pri spravlanji totih knig je edino samo bilo, postavlenje vseh potrebneših verskih, zaderžavanjskih no vadbenih navykov, iskanje no odvzetje 's svetega pisma, cirkvenih očakov no drygih dobrih knig priličnih mest, za poterdenje postavlenih glavnih vykov, ino njihovo primerno no priležno vkypzestavlenje v celino, naj bi prave hasnovitne knige mojim slyžebnim tovarišom no vsem vernim beratelom v roke dati mogel. Z' Bogom!" — To je menda Šerf, kteri v Novicah (1845 1. 10) poje;
Domorodcam.
Stara mati nas je porodila, Prav obilno oskerbela vse;
Ona je bogata nekda bila — Pa bogastva se znebila je.
Tisti svojo mater prav spoštuje, Ki ji blago spravlja zdaj nazaj,
Najdeno ji zvesto zavaruje, Ptujo pak nesnago trebi vkraj.
Valentin Stanig (Stanik — Šaf. Česk. Mus. 1833 — navadno Stanič) se je rodil 12. febr. 1774 v vasi Bodrežu duhovnije Kanalske na Goriškem, šolal pa v Gorici, Celovcu, Solnogradu, postal mašnik 1. 1802, kaplan na Bajnšicah, od 1. 1809 v Ročinju, 1. 1819 kanonik v Gorici, 1. 1828 viši šolski nadzornik, vstanovitelj šole in hiše za gluhoneme, začetnik družbe zoper trpinčenje živali, umrl 29. april. 1847. — Življenje in delovanje njegovo je popisal dr. J. Bleiweis v Novicah 1847 po dr. Švabu, in poznej v Koledarčeku s sliko njegovo 1856, Slomšek v Drobtincah 1848, in zelo na drobno Paulus t. j. Fr. Leveč 1. 1873 v Soči in posebni knjižici (8. str. 51). - Le zarad slovstvene vzajemnosti naj se i v tej povestnici pokaže po književnih delih, ki so:
a) Večerna Pesem (En dan že supet h' koncu gre — Al ni naš zadnji bil kdo ve — Bog! mi zahvalmo Te za vse, — Kar Tvoja roka dala je itd. vid. II. Pesme za kmete ino mlade ljudi. 1838 str. 73) je prva, o kteri Stanič sam pravi: „To Pefm fim bil v' Salzburgu 1797 sloshil". — b) Pesm per predomislovajnu Jesusoviga terplenja 1807. 64. str. 35. — c) Sacris Solemniis ali cerkovna pejsem od svetigaRešnjega Telessa. 1813. 32. 4. str. — d) Na moje lube šolerje ino šolerce. 1816.32. 1 str. — e) Stabat mater ali cerkovna pejsem od žalostne matere Božje. 1816. 32. str. 6. — Te pesmi je Stanič sam preložil ali sestavil, tiskal, vezal ter razširjal mej narodom. — Druge tiskane stvari njegove so:
1)	Pesme za Kmete ino mlade ljudi. V Gorici 1822. 12. str. 32. Natisnil Peter de Valerji, c. kr. priv. bukuv natiskovavic. Se vdobč per V. Stanig, vikšimu čuvaju c. kr. šol. — Pesem za dež prositi (Oh! pošli nam! oh pošli nam — Bog ljubi hladni dež! — Zanesi revnim grešnikam, — Saj naše reve veš! — Mi čut'mo tvojo šibo, — Suš' nam polje konča! — Oh! pošli nam! oh pošli nam — Bog ljubi hladni dež! itd.). — Pesem per — po hudimu vremenu, po toči, per vbogi — dobri žetvi, per mlatvi; orač, pridni kmet zjutraj; jutrajna, veselje kmeta nad delam, po kosilu, kosec zvečer, kme-tovški stan, lepi svet, zemlja ni dolina solz, spanje, grob, veseli vučenci; pesem deklice, ktera je v šolo hodila, tičje gnezdo, mladi drev, sova. — Na zadnji strani je čitati tole:
»Ljubi Bravec! Na I njekaj, veči del iz nemškiga na slovenski jezik prestavljenih Pesem. Sim mislil, de bi znalo z' njimi Slovencam, ki radi pojejo, pa malo takih Pesem imajo, vsluženo biti. De one veliko pomankanja imajo, spoznam tudi sam; pa dokler bolših ne bo, posluži se teh kakor moreš; tudi ni mogoče, per toljko sort slo-venskiga govorjenja, vsim dopastil Starih bukuv navajenim bom prenov, in novih — prestar. Ako bi pak lete Pesme dopadle, ino obilne bravce vdobile, sim vam perpravljen še več druzih dati, ino tudi skerbeti, de bi manj pomanjkanja v' njih bilo. Umnejše slovenskiga jezika, kakor sim jest, pak prosim, de bi jim dopadlo, meni ali z' svetam ali tudi z' pesmimi na roke jiti; za kar bi se jim prav iz serca zahvalil. Vzami ljubi prijatel! kakor pridna bučelca kar je dobriga, ino prepevaj hvalo našimu nebeškimu Očetu! vesel nad njegovimi lepimi stvarmi."	V. Stanig Kanonik.
2)	Molitve in Premišlovanja per objiskovanju štirih k'zadoblenju odpustika svetiga-leta odločenih cerkva. Katerim je spredpostavljen kratki nauk od svetiga leta 1826. Z' Perstavkami 130 cerkvenih ino drugih Pesm za kmete ino mlade ljudi. Natisnjene per bratih Mattiuzzi v Vidmu. Se dobe v Gorici per bukvih za nemške šole. 1826. 12. 148. — Molitve in Premišlovanja so ponatisnjene iz knjige Potočnikove (Pre-mišlovanje za čas sv. leta . . v Ljubljani). — Pesmi so nektere stare, iz drugih ponatisnjene, nektere prestavljene iz nemških itd. (str. 51 — 148). Vmes se nahaja „Prošnja za dobro lejto. Per grozno veliki lakoti v lejtu 1817 deržana v Ročinju": — O nebeški Oče! mi vbogi, od vsih strani stiskani, od vsih zapušeni, od sile in grozne lakoti skoraj vcagani, smo donas h tebi pertekli, za rešenje iz naše silne potrebe od tebe sprositi;
za pomoč per tebi samimu najti (108 — 115) itd.! Zdihovanje ovčic po Pastirju
(Vučenik, pastir in Oče pridi! — Naj veselje vboga čeda vidi; — Brez Pastirja smo še dolgo bili — Pot smo zgubili! itd.). Pesem ljudstva (Bog Cesarja nam ohrani — Franca našga Dobriga itd.!). Človek na tronu ino pod slamnasto streho . . Dobra Gospodinja itd. Na primer bodi:
Pesem deklice, katera je v šolo hodila.
1.	3.
Sim v šolo hodila, vučila terdo,	Deb' jest obolela tolaž že jimam,
Kar znam bi ne dala za lepo zlato!	Serce bo veselo kjer brati kaj znam.
Kaj nuca lepota, denarji, blago,	Vse tako veselje en drug ne pozna
Če v serci in glavi pa prazno bi blo.	Ktir v šolo ni hodil, ktir brati ne zna.
2.	4.
O praznim veselo mi čas naprej gre;	On iše za dnarje veselje za se, Ce pesem znam brati kaj lep'ga za se. Si zdravje šebkeje in spači serce.
Po zimi le praznim čas dolgo terpi;	Sim v šolo hodila, vučila terdo,
Jest berem al pojem še prev'č mi hiti!	Kar znam bi ne dala za lepo zlato!
Za kazavcem al zapopadkom pravi na koncu: Ako bi lete Pesme več bravcov dobile, kakor unih 24, ktere so v letu 1822 za kmete ino mlade ljudi von dane bile; bi se znalo zanaprej več drugih bolj popravljenih von dati.
Pa! huda je, to čutim sam!
Več k' st6 špendat ak smil' se vam,
Za bukvice Petico dat. — Toljk per žvečit, In še zgubit'!
3)	Cesar ino Prelat. Iz njemškiga prestavil V. St. K. — Rož'ce na grob Marjane D***, ktera je v jeseni 1820 vmerla. Zložil V. St. k. per Soči 1828. 24. 8 str. Gl. Cesar in Opat, iz Burgerja preslovenil Dr. Tušek (Krajn. Čbelica IV. 1833 str. 39 — 47), ki pravi, da je Stanič to balado, katero je Biirger iz stare pri-povesti »King John and the Abbot of Canterbury" vzel, na svitlobo dal v Terstu. Na razgled bodi kitica prva s poslednjo vred:
Vam bodem 'no prav'co dost smešno povedal: Cesar je bil, k'tir je z besedo rad vjedal; Tud' bil je 'n Prelat, vselej debel, vesel; Le škoda! avčar svoj več pamet' je jmel!...
Mi vkažemo svetiga Gala Prelatu: Nebo več Jur' Bendiks per avcah se klatil; Prelat naj ga dobro do smerti redi Brez ben'ga plačila, dokler ne zaspi!
»Viža h' s. maši služiti" mit »Večerna pesm fantiča" von V. Stanig, gedruckt zw. 1822 — 1830 (Šafafik 147). Valentin Stanig's Sammlung zum Theil ori-gineller, zum Theil aus Biirger, Gellert u. a. ubersetzter Gedichte und Gesange. Hs. (Šaf. 84).
4)	Drugi Perstavik starih ino novih Cerkvenih ino drugih Pesem, h' molitvam ino premišlovanjam za sveto leto 1826. Zbiral, iz Njemškiga prestavljal, ino skladal Val. Stanig Scholast. Natisnil Paternolli v Gorici 1838. 12. 72. V predgovoru pravi:
»Ljubi Slovenec I Jest vem ino občutim scer, de moje v Perstav'ku 1826 štirdeset na svetlobo dane Pesme malo brane so. To bi blo moglo meni svetovati, iz vondajanjam drugih Pesem ne čas ino denarje zgubljati. Pa mislim, de le kjer tiste
pesme poznane niso, bodo one malo iskane ino brane. Saj so one namreč iz skoraj vsih starih, scer močno iskanih, in' iz novih bukev izbrane, ali celo novič preložene al' izložene. — Ako bi Duhovni, katirim dušno dobro svojih ovčic na serci ležati more, ino kateri tudi sami slovenskiga branja potrebni so, take pesme pridnim bravcam ali pevcam oznanili, posodili al pak v dar dali, bi se lohko veliko dušniga dobriga godilo.
Po cerkvah bodo veči del pisane pesme pete, katere so per večkratnimu prepisovanju veliko na njih pervimu skladanju (rimu) ino meri (metru) zgubile. Take pesme sim jest zbiral, spisaval, ino kjer je treba bilo, kakor sim zamogel več al manj popravljal. Vzemi jih za dobro, dokler bolših ne bo.
De bi taki raztreseni papirji ino pesme saj vsi per moji bližnji smerti pozlo ne šli, pustim nekej od njih natisniti, ino ne želim druziga, kakor debi ž-njimi per pridnih slovenskih pevcih božjo čast povikšal". — Na koncu (str. 72) piše:
„Še ena beseda! Žalostno je, de take ino druge cerkvene pesmi tako malo od folka poznane ino v cerkvah pete so! Le kader folk poje je prava andoht v pesmi! — Kader vlažni mladostni ino ženski glas, z' bolj terdnim fantovskim ino možkim združen, se vzdigne takrat, misljim jest, predere on nebo, in gre do trona nebeškiga Očeta!
Z veselim in omečenim sercam so tudi naši gnadlivi Škofi per več cerkvah tako petje slišali, kir pridni Duhovni ino cerkovni pevci skerbijo, de se tudi mladost ino ljudstvo peti navadi. — O, de bi tudi drugi dušni pastirji ino pevci to storili! Bog bo njih setvi rastvo ino obilni sad za večnost dal!"
5) II. Pesme za kmete ino mlade ljudi. Vekš del iz njemških Mildhaimskih Pesem prestavil V. St. S. Natisnil Paternolli v Gorici 1838. 12. 78. Na primer bodite:
Veseli vučenci.
4.
Jigramo in se veselimo,
In skačemo tam zdaj, zdaj tle! Pa zraven se pridno vučimo: 'Z otrok bodo z časam možje. 2.
Juhejsa! le serčno skakajmo!
Dokler nam še čas perpustf, Juhejsa veseli vekajmo! Kjer čas kakor veter hiti. N 3.
Al leta tak precaj vletijo?
O Ljubi I kaj bomo pak mi ? — 'Z otrok, ki zdaj 'koli kričijo, čas fante, možake pak stri!
Kdor oče možak priden biti
Ko fantič berdak že naj bo, On more že dobro storiti, Ne vselej ljubiti jigro!
5.
Kar Jurčik se noče vučiti, Tud' Juri veliki ne vš: 'Če Micka le h' plesu hoditi, K' bo Mina, bo jokala se.
6.
Kar v šoli, kar starši vučijo
Poslušati hoč'mo radi, Kar h' našmu razgledu pak strijo To hočemo striti tud' mi.
7.
Po tem kjer Eve želja je
Nesrečni greh storila, In ž' njo tud' Adam je grešil Jih Angel z' Raja je spodil, Ko sta si zaslužila:
Juhejsa! še smemo noriti!
Pošteni pak očmo ostat', In starost zna kader 'če priti, Veselja s' ni treba kasat.
Domača živina. 2.
Gre Adam polni žalosti
Okrog po velkim polji: To ni pšenice ne reži, Povsot robida, tern stoji, Plevel le vid' okoli.
3.
„Kdo mi povleče težki plug?
Kak' zemljo čem branati? Kdo mi ponese kamje z njo? In ako kruh že v hiši bo, Kdo m' oče drugo dati?"
4.
Zdaj konj mu proti razgata:
„Ne glavo toljk lomiti! Sliš' Adam! saj sim jest že tle, Za jezdo al voziti vse Ti čem pokoren biti."
5.
Vol zabučf: „Moj Gospodar!
Ncpusti se moliti, Iz čelam ali vratam strim, De kruh iz njive ti vdobim, Znaš lakoti odjiti."
6.
„In jest zamuka krava mu, Te z mlekarn čem živeti, Ak ženske le prav ročne so, De maslo ino sir nar'do Znaš dosti vsiga meti."
V veselju in'
Sliš' Adam obečilo. Živini, ki služit mu če Nasproti on pak rekel je Prijazno ino milo:
7.
Tud vbogi osel giga mu:
„Ak nimaš z kom voziti, Gospod zavkaži, očem vse, Pšenico moko, in kar je Na herbtu ti nositi."
8.
„Če mraz maš ovca bleketa
Stor' ženi se gibati, Pust' niti z mojo vovno strit, Ino obleko si nardit, Ni treba ti zmerzvati."
9.
Debeli prasec krulji mu: -češ tusti kos jimeti? Kjer dobriga nemorem strit Zamoreš mene le vmorit; Scer sim zastonj na sveti."
13.
hvaležnosti
10.
.Če tud' cvertje jimet želiš
Gospod, znam pomagati, Zdaj puta pred njim klokota In stori jajce mu na tla, In vkaže je pobrati."
11.
Pes laja ino gible rep:
„Brez skerbi znaš zaspati Počivaj mirno saj jest bom Dvoriše varval ino dom, Ne daj me pak vezati."
12.
Mijavka mačka tudi še:
„Krajčas ti bom storila, De miš podgana ti ne sne Karkolj boš hranil sam za se Jih z' hramov bom trebila."
14.
De on, ko dobri gospodar Skerbliv za njo če biti; De vsako prime kar mu gre De 'beden tarat ga ne sme Ne z' šibo ga moriti.
Za „Kazalom II." je brati: „Več po Goriškimu poznanih cerkvenih Pesm se na-tiskuje. Če se bodo bravci našli, se bodo tud Fable ino druge posvetne (pa poštene) Pesmi von dale". — Dal je Stanič 1. 1840 na posameznih listih natisniti več iz nemškega poslovenjenih, slovenskih, pa tudi iz slovenskega ponemčenih pesnic itd. — Perporočenja vredne bukvice za Slovence, ki se tudi v Gorici vdobijo. Pošiljal mu jih je iz Ljubljane po naročbi največ prof. J. Walland, pozneje škof v Gorici, od drugod pisatelji sami, in Stanič jih je razširjal po Goriškem. — Kratke povesti s podobami poslovenjene iz nemških bukvic Monakovskega društva zoper mučenje žival itd. 1845. 24. str. 24. — Pisal je Stanič tudi nemški in laški, in mej nemškimi spisi njegovimi so najznamenitejši:
a) Die Wallfahrt der Taubstummen auf den heil. Berg bei Gorz am 21. Juni 1844. 4. 8 str. — b) Gefuhle einiger Taubstummen vorgetragen bei der Prufung 1844. — c) Kurzer Bericht iiber den Gorzer Verein wider die Thierqualerei u. Einladung zum ge-falligen ferneren Beitritte 1846. — Nekoliko nemških in talijanskih okrožnic do duhovščine o gluhonemih; nekaj nemških pesmaric (Normalschulgesangsbiicher) itd. Prim. Val. Stanič, spis. Paulus str. 41 — 43.
Poslednja pesem njegova je „Hvala vinske terte", ktero je poslal Novicam, ki so nekaj njegovih pesnic bile ponatisnile (1. 1843 — 45: Kmetovski stan. Domača živina. Kmet svojimu sinu. Orač. Pesem po dokončanim poljskim delu. Pesem deklice, ki je v šolo hodila). V tem pismu Stanič pravi: »Vaš preprijazni spomin me je mojstra - skaza v pesništvu tako nadušil, da sem se še enkrat spravil na Pegaza; sprejmite to drobtinico blagovoljno, pa ne sodite jo preojstro, zakaj pojem le, kakor mi serce veli (bil je ranjki res bolj pevec, nego pesnik); ušesa so mi edino merilo, in slovnica mi ni zmiraj v glavi, kakor bi mi mogla biti" (Koledarček 1856 str. 17 — 26). - „Naj sprejmejo častiti bravci to pesmico v blagomil spominek domoljubnega starčka;
ona je tudi iz slovstveno - zgodovinskega obzira zato zanimiva, ker je poslednja njegova bila, rojena iz pervega spisa, kije v natisu od nepozabljivega Vertovca prišel na beli dan", pravi ondi dr. J. Bleiweis. Val. Stanič ima oziroma za Slovence po Goriškem prevelike zasluge; on je na pr. Novic koj prvo leto naročil 52 listov, Drobtinic 100 letnikov za Goriško (Glej Slomšek 1848.) itd. — V tej hvaležnosti slove: Solzi ca Novic ranjcimu visokozaslužnimu gospodu Balantu Staniču, goriškimu korarju, gorečimu podporniku družbe zoper terpinčenje žival itd. (V. 22):
Ne zavid'mo ti sladkosti raja, Jo zasluži tvoja glava siva, Vender mračna nas britkost obhaja, Slišat', de te rahla perst pokriva itd.
P. Paškal Skerbinc, r. 1. okt. 1780 v Višnji Gori, po krstnem imenu Andrej, vstopil slovesno v red frančiškanski 1. 1803, bil učitelj na gimnaziji Novomeški do 1. 1808, potem duhovni pomočnik, 1. 1810 fajmošter in gvardijan frančiškanskega samostana v Ljubljani, 1. 1813 šel na Dunaj, kjer je v istem redu bil tudi provincijal, u. 28. jan. 1824. Bil je sloveč pridigar (Concionator zelosissimus et famosissimus); spisal je ter na svetlobo dal več nabožnih razprav in duhovnih ogovorov, ki so nemški tiskani bili na Dunaju (Lj. Zvon 1882. str. 668 št. 3 — 8 sp. Fr. Wiesthaler). — Slovenske stvari njegove so:
a)	Izložejna pesem od Pater Paškala Skerbinca Faimastra per Divic Mari u Lublani lejta 1813. 8. >/2 pole.
b)	Nedelske Pridige, k' jih je dal natisnit P. Paškal Skerbinc, guardian in fajmašter v' Lublani per Materi Božji pred mostam. Jih ima na prodaj Adam Hain-rih Hohn na starmu Tergu Nro. 157. 1814. 8. VIII. 522.
c)	Prazniške pridige .... z' perstavkam nektirih nedelskih. A. H. Hohn. 1814. 8. 266.
Knjigo svojo poklanja pisatelj tedanjemu škofu Ljubljanskemu Antonu ter se v latinskem predgovoru po svoje dokaj opravičuje glede stvari in vzlasti glede oblike ali jezika slovanskega. Kar sem postal fajmašter, pravi, pridigval sem pogostoma, in to ne brez vspeha. Svetovali so mi duhovni in svetovni, naj priobčim svoje govore, a bal sem se javne sodbe (. . amaram crisin . . de qua sorte meum (opus) eo minus immune remanebit, cum primum confectum sit ea temporum aetate, quae Monachum vel ipso nornine ignorari vult, ac linguae, qua ego utor, indoles multum discrepet ab illa, quae nuper e tenebris erui, et expoliri caepta est), celo v dokazih, prilikah in podobah; vendar prošen si mislim, morebiti kaj koristim vernikom .. „Linguam quod attinet,
ea est, quae intelligi a quovis sat facile potest, quamvis multum germanizet____
Hinc non exquiro voces ab eruditis aevi nostri Slavicae Linguae purgatoribus inventas; sed tantum passim usitatis utor; quamquam eas origine Slavicas haud esse, sed ex aliis linguis mutuatas, et apud Slavos quasi civitate donatas perbene noverim. Purgationem Linguae, ac Orthographiam relinquo Grammaticis, et purgandis solummodo moribus in-sudo, optime convictus, me, si a rudibus intelligar, a doctis quoque intellectum iri! . . . Naposled kliče knjigi svoji: „Vade jam in lucem opus. Quodsi in manus incideris iniiati, et ridentis te, sustine; non captas laudem. Si vero innocuae manus excipiant te, fac, ad quod exiisti, instrue, doce, emenda, aedifica, labor tuus, et laus tua corona tua sit. Dabam Labaci ad B. V. M. de Annunc. 21. Julii 1813." — Beseda slovenska naj se kaže iz Pridige na II. Nedelo po Velikonoči — Jest sim dober pastir. Jo. 10 — na pr.:
„De nektere ovce od ravno taiste čede pod brambo čuječiga pastirja mirno počivajo, druge z' zgubo sojga živlenja derečimu vovku v' kremple pridejo, veste, kaj je uržah tega? kaj to pomeni? to pomeni, inu nas opomina, de, dokler človk na sveti živi, more živeti med strabam, inu med vupanjam. Če donašni S. Evang. premislimo, de Jezus sam, kakor dober pastir za nas brez nehanja čuje, inu skerbi, kdo ne bo poln zavupanja? al če zraven premislimo, de hudič, kakor dereči vovk si vse perzadene, neprevidne ovce pogubiti, kdo bo živel brez strahu? uržah tedej imatno vupati, pak imamo tudi uržah bati se, mi bomo tedej po pameti strili, ako si obdva uržaha toko k serci vzamemo, de kolker od ene plati vupamo, ravno tolko se bomo od druge plati bali. Al kar je žalostno, je leto, de dosti jih je, ktiri le tiste uržahe premišlajo, k' jim zamorejo vupanje striti, na to se pa le malokdej spomnimo, kar nam more strah delati; drugi nasprot mislijo le na to, kar jim dela strah, to pa čisto iz spomina puste, kar bi jim moglo vupauje striti; od tod pride, de eni z' ferbežnosti preveč vupajo, inu se premalo boje, drugi nasproti se preveč boje, inu premalo vupajo. Vari nas večni Bog! pred tim dvema nevarnim breznami, kir se al za volo preveliciga vupanja, al za volo preveliciga strahu pogubi veliko duš. Cesta, ktira prot nebesam pela, je sredna cesta, ktira na desni roki vupanje, na levi strah ima; če se kdo al na desno, al na levo stran toko oberne, de se derži al samiga vupanja, al samiga strahu, ta more zajfti, inu na zadne večno konc vzeti. Kir so moje serčne žele vas pred to nevarnostjo obvarvati, inu vam pokazati, ktire poti se mate deržati, tok' je moje naprejvzetje vam pokazati znamina, iz ktirih boste spoznali, al se deržite prave poti, al ne. Cil, inu konc mojga govorjenja je sam leta, deb' odvernil ferbežnost od tih, ktiri preveč vupajo, inu deb' pregnal ca-govitnost od tistih, ktiri se preveč boje, kir ferbežnost, inu cagovitnost so grehi v' S. Duha, ktiri človeka zamorejo večno pogubiti. Se želiš deržati prave, ravne poti prot nebesam, o človk! živi med vupanjam, inu med straham, zakaj ti bom zvižal, de kdor le samo vupa, ta slabo vupa, pervi navk; kdor se samo boji, se slabo boji, drugi navk; kdor ima vupanje z' straham skleneno, ta sam dobro vupa, se dobro boji. Potreben navk za vsaciga zmed nas, skuz ktirga bodo ferbežni vstrašeni, cagovni pak potroštani, preden na dalej rezložim, kar sem si naprej vzel, prosim za navadno, zamerklivo po-terplenje (str. 354 — 356)." —
„Paškal Skerbinc . . . hatte an beiden Orten (Laibach-Wien) grossen Zu-lauf als Prediger, besonders von der niederen Volksklasse, wovon indessen wohl nur sein eindringlicher Vortrag Ursache gewesen sein mag, denn das Uebrige, zumal das Leben selbst, war nicht so ganz regelrecht (Šaf. 39)." To utegne pač biti le natolcevanje: kajti dostojnost njegovo pričajo visoke službe v redu samem, pa čisti nauki, ki jih daje v pridigah, ktere razlaga popolnoma v smislu sv. katoliške cerkve, s škofovskim potrjenjem. V govorih sicer velikrat poprijema „nevimike, frejvirce, frejvir-stvo", kar je moglo provzročiti mu preganjanje. Celo v predgovoru omenja svojih obrekovalcev p. „Gratia Dei, et fructus, quos (?) solo adjuvante Deo, jamjam hinc inde adparuerant, ad constantiam me excitabant, ammumque meum, qui adversis saepe fatis agitatus, malorum praecipue detractorum influxibus dejiciebatur, rursus ad perseverantiam in inceptis (in sermonibus meis publicis) erigebant..; proti koncu pravi, da se nahajajo, kteri sami brez zasluženja delajo na to, „ut alios deprimendo, et calumniando propriae consulant laudis incremento" . . . Nekoliko vzroka dala mu je morda tedanja vlada francoska (cf. Illjrr. BI. 1839 Nro. 30).
Juri Verdiiick, duhovnik na Štajarskem, spisal:
„Ene prou lepe Molitivne Bukvice imenuvane Vsakdajni Kruh, v' katerih se najdejo: juterne, večerne, per spovedi, per S. Obhajilu, inu še prou lepe inu vse sorte
potrebne Molitvice, za vsaldga verniga Kristjana; koker tudi svete Litanije od Marije Divice, vsih Svetnikov, od sladkiga Imena Jezusoviga, od Kristusoviga Terplenja, od S. Jožefa inu od vernih Duš v vicah. Tudi vse sorte cirkoune Pejsme, katere se po navadi čez lejtu v Cirkvah per Božji službi pojejo. Lete Bukvice so popisane od Jurja Wer-dineka. V Celli per Jožephu od Bacho, c. kr. Krasije Stiskaucu 1820. 12. 216. — Od str. 125 so Katolške Pejsme: Adventna, Božična I. II (Enu Dete je rojenu, aj rojenu, — Notri v tim mestu Betlehem itd.) III. Od žalostne Matere Božje. Velikanočna. Na dan Jez. v' Nebuhojenja. Za Vinkošti. Od Matere Marije Divice (Tauženkrat si ti češena, — O Marija rožni cvet, — Tvoje glihe ni nobena, — Take nima celi svejt, — Kar se koli rožic najde, — Obena taku žlahtna ni, — V tebi se vsa milost znajde: — Ah! dodeli jo meni ti itd.). Pange lingua. Te Deum laudamus. Od Terplenja Jez. . Sacris Solemniis. Per sv. Maši I. II. Od Jezusa. Božična (Čujte, čujte pastirci vi, — Kaj z'en čudeš se godi, — Se še nisim sprebudiu, — Sim že cajtinge dobiu. — K' meni je peršou necoj en fant, — Je imeu en lejp svitli gvant, — On je gvišnu en Angelc biu. — Ta je mene gor zbudiu itd.). Od Marije Divice, na velki Petik. Od S. Jožefa. Od S. Angelca Varha. Od eniga Merliča, kader se pokopuje. Viža, kaku se per S. Maši timu Mašniku ima odgovoriti, inu iz tim Mašnikam (po latinsko) moliti (Šaf. 145 — 6)."
Janez Zaloltar, r. 26. jun. 1792 v Šmarjeti pri Klevevžu, učil se v srednjih in viših šolah v Ljubljani, postal mašnik 1. 1815, kaplan v Metliki, 1. 1818 duhovni vodja semeniški, 1. 1828 župnik v Tržiču, 1. 1835 v Škocijanu pri Dobravi na Dolenjskem, 1. 1853 umaknil se v pokoj, u. 7. sept. 1872 v Ljubljani. — Spisi njegovi so:
1) Tomaža Kempčana Hoja za Kristusam; čvetire bukve vnovič iz latin-skiga v krajnsko-ilirsko prestavil Janez Zalokar, Spiritual v' Ljublanski duhovšnici. V Ljublani 1820. 8. 280. Na prodaj v duhovšnici. — Predgovor kaže nam njegovo prvo besedo slovstveno:
»Ljubi bravci! Dolgo ste že po Tomažu Oprašovali: nate ga zdaj ino berite, koljkor vtegnete, iz serca rad ga vam podam. Vnovič je iz latinskiga v naš domač jezik prestavlen, ino vupam, de ga bote lahko vsiga vumeli, ino radi brali. V Tomažovi hoji za Kristusam najde vsaki dober človek vse, kar je k pravi keršanski bogaboječ-nosti potrebno. V vsih okoljšinah, sosebno v bolezni, ali scer v terplenju najdete v njemu lepe lepe navuke, vesele tolažbe ino mir svojim sercam. Če ga namreč skerbno berete ino po njegovimu navuku storite, obljubim, de bote čedalje poterpežlivši, mirniši ino boljši; ino tako v vsimu svojimu djanju Bogu čedalje prijetniši. Marsikdo se je že v njemu navučil: zopernosti zavoljo Boga voljno terpčti, v Boga vedno, v srečah ino nesrečah vupati, zmiraj serčno ino ponižno za Kristusam hoditi, ino v Bogu vselej mirno serce imeti. Tomaž v teh bukvah živo vero, terdno zavupanje v Boga, sveto ljubezen ino poterpežlivost tako lepo perporoča, de noben človek ne lepši. Kristus iz njega povsot govori. Vse je zlato, kar je v teh bukvah pisal, vse prav kakor iz našiga serca izpisano. Po svetimu pismu, pravijo vsi, ki ga poznajo, ni za revno človeško serce nobenih lepših bukev. Berite ga tedaj radi, ino če bol pogosto, bol vam bo všeč ino prijeten. Skorej nikolj se ne perstudi. Berite pa vselej ponižno ino Boga prosite, de tako storite, kakor vas vučf. — Ker je vsaka razstava sama za-se, ne s' poprešnimi ne s' potlejšnimi natanjko sklenjena, ni ravno treba, zmiraj zaporedoma brati, temoč kjer se komu zdi, ino večkrat tisto, kar koga bol zadene. Torej naj ga vsaki, kdor ga še ni bral, nar prej vsiga od konca do konca prebere, de bo potlej vedil za navuke, ki mu jih bo ob svojimu času treba. Iz serca želim, de bi vsi, ki ga bodo brali, zvesto ino ponižno za Kristusam hodili, de bi vsi po božji volji bili, ino de bi za Kristusam ponižno hode nekdaj h' Kristusu peršli, kjer ne bo nobene nevarnosti več, temoč le
Knjiga Slov.	fj
večni mir ino večno Veselje. V Ljublani 28. režniga cveta 1820." — Iz prestave same bodi na razgled:
5. Razstava. Kako svete pisma brati. 1. Resnice jišimo v'svetih pismah, ne zgovornosti. Vsako sveto pismo se more brati v duhu, v ktirimu je pisano. Le prida si jišimo v pismah, ne tanjkih besedi. Berimo priproste ino svete bukve ravno tako radi, kakor vučene ino prebrisane. Naj te ne mika sluv pisarja, bodi močno, ali malo vučen; le sama ljubezen do resnice te more perganjati h' branju. Ne poprašuj, kdo je to ali to rekel, ampak poslušaj, kaj pove (cf. Jezičnik XXII. str. 4. P. Hipolit).
2)	Navuki ino molitve za mlade ljudi, zložil Janez Zalokar. V Ljublani 1822. 8. 166. — II. Navuki ino molitve za mladost. V Ljubljani 1825 že v Metelčici, kakor tudi naslednje štiri.
3)	Splohin nauk od krajnskih čerk, posebni glas novih, in navoj po njih prav brati, spisal J. Zalokar. V Ljubljani 1825. 12. '/2 pole.
4)	Kratko podučenje v' nar potrebniših kerščanskih resnicah; poleg stariga, v' c. kr. nemških šolah zapovedaniga katekizma pomnožil J. Zalokar, Spi-ritval v' Ljubljanski duhovščnici. Po dovoljenji vikši ces. kralj, dvorne bukev cenije. V Ljubljani 1826. 12. 381. Natisnil Leopold Eger. Naprodaj per Janezu Klemencu.
5)	Kratko premišljevanje Kristusoviga terpljenja per božjim grobu, ali pa sicer per križevim potu. V Ljubljani 1826. 12. 72.
6)	Dvanajst bukev Tomaža Kempčana, izbranih iz njegovih doslč še malo znanih pisem; iz latinskiga pobožnim k'pridu prestavil Janez Zalokar .. V Ljubljani 1826. 12. 580. Sprelepe Bukve: I. Limbarski dol (Vallis liliorum). II. Rožni vertec. III. Ročaj malih. IV. Od spoznanja svojih slabost. V. Od krotenja samiga sebe. VI. Hiša ubozih. VII. Od treh šotorov (de tribus tabernaculis). VIII. Zdihovanje skesane duše. IX. Od povzdigovanja serca k Bogu, najt nar vikši dobroto. X. Od dobriga in mirniga življenja, in sedem pobožnih molitev. XI. Listi (5). XII. Šest svetih molitev od Kristusoviga terpljenja.
7)	Umno Kmetovanje in Gospodarstvo. Zložil (v Gajici) Janez Zalokar, fajmošter v Škocjanu pod Mokronogom, ud c. k. krajnske kmetijske družbe. Na svetlo dala c. k. krajnska kmetijska družba. Štirje deli in pristavek. V Ljubljani. Natisnil J. Blaznik. 1854. 8. 386. — Predgovor. Del I. Od obdelovanja zemlje in pridelovanja koristnih rastlin in sadežev (Str. 1 — 130). II. Od živinoreje (131 — 198). III. Od sadjoreje (199 -290). IV. Od gojzdstva (291—316). Pristavek. Od gospodarstva (317 — 363). Dodadek. Popis krajnske dežele, kar v kmetijstvo sega (364 — 384). Nameček. Cena žita in druzih pridelkov od 1. 1829 — 1846 (385 — 6). Podobe 4. Kazalo. Nekaj pokazb pri natisu. — Po geslu: Blagor mu, kdor deleč od mestnih ho-matij — očetovo polje s svojimi voliči obdeljuje. Hor. V, 2 — pravi v predgovoru:
. . . »Doslej ni bilo za naše Slovence od vsih tih potrebnih stvari še nobenih celih bukev v slovenskem jeziku. Vendar od posameznih vej kmetijstva imamo že lepe in neprecenljive dela itd. . . Taki izdelki umnih in modrih naukov od kmetovanja so vesele znamnja in priče napredvanja v kmetijskih prej zlo zanemarjenih vednostih in znanostih tudi pri nas . . . Te bukve od umnega kmetovanja in gospodarstva, ki jih zdaj našim slovenskim kmetovavcom podam, sem pisal, naj se mi verjame, z velikim premislikom, z nevtrudljivo marljivostjo in skerbjo, po svojih in drugih ljudi skušnjah, po branji mnogih bukev nemških in drugih kmetovavcov; in ne tajim, da tudi moje lastne mnoge pokazbe in škode v 26 letnem kmetovanji so mi služile v poduk. Pisal pa sem ne za učene, ampak za priproste kmetovavce . . . Imel sem posebno naše slovenske dežele pred očmi, željim, da bi se tudi pri nas, kakor v druzih deželah, kmeto-
vanje, ne s ptujimi rečmi, ampak s tem, kar že imamo, na tako stopnjo popolnomasti povzdignilo, da bi v vsem umno in modro bilo, in nam veliko več od doslej, ter na» boljših prihodkov dalo. Ljudstvo se množi, potrebe so vsak dan veči; je tedej čas misliti, kako da se bo dalo na ravno tem prostoru veliko več od doslej pridelati, da bomo mogli ne le obstati, ampak še blagostan sebi in domovini pridobiti itd." — Iz knjige same naj se ponatisnejo tu vsaj iz umnega gospodarstva dobre navade pri hiši, ki so:
»Zjutraj ob uri vstati, in zvečer ob uri k počitku iti, in moliti. Nič jesti, razun ob uri trikrat na dan in vsi vkup, in le v teškem delu kaj majhnega še vmes; sploh pa nikoli preveč ne jesti, ne piti, kar je nezdravo in greh. Umno prevdariti, koliko jedi je za vsacega dosti in prav, da ne manjka in da ni potrate, in se skerbi, da so jedi čedne, dobre in tečne. Vse nepotrebne stroške (neumne gostarije, likofe) opustiti, in vsakemu, kar mu po pravici gre, o pogodu dati. V vsem, pri ljudeh, pri živini in povsod gledati, da nič po nepotrebnem ne mine. Vsakemu svoje delo vsak dan odkazati, in gledati, da se urno, prav in dobro stori. Vse snažno in čedno imeti, v hiši, okoli hiše, v hlevu, pri živini in ljuddh, in pri orodji; in tudi vse orodje na pravem kraji, da se ne razgubi, ampak se Ie vzame, kadar se potrebuje. Le za svoje hiše čast in poštenje skerbeti, ptuje ljudi, ptuje blago pri miru pustiti, svoje dolžnosti in delo ljubiti, nikoli godernjati, nikoli drug drugemu ne nagajati ali vkljubovati, in zmiraj prijazen, miren in veselega serca biti, kar se zgodi, ako vsak svoje neumne želje kroti, se slabe tovaršije varje, v Boga zaupa in svoj stan za ljubo ima. Vsak dan sproti po mescih vse svoje prejemke in stroške v pripravljene bukve tako zapisati, da so na eni strani prejemki, na drugi strani pa stroški in ob koncu vsacega mesca račun. To bo za - nj veliko veljavo imelo in mu bo kakor vaga, na kteri se bo njegovo premoženje vagalo. To bo njemu in še drugim pregled dajalo, koliko vse njegovo gospodarstvo nese, in ga bo pametne varčnosti učilo; ker brez rajtbe ne le kupčijstvo, ampak tudi kmetijstvo terdno stati ne more. S takimi in enakimi navadami gre gospodarstvo na bolje. Kjer pa dobrega reda v vsem pri hiši ni (cf. Slabe navade str. 362), ondi ne more gospodarstvo dobro in veselo biti; pri taki hiši ni miru, ampak vedna vojska, kletev, krik in sovraštvo je in nobenega veselja ne (str. 363)."
Bil je Z al o k ar izmed najboljših pisateljev iz Metelkove dobe, ki je prvi jel pisati o in v Metelčici. O abecedni vojski bival je v Tržiču, torej se je ni mogel nepo-srednje vdeleževati (Jezičnik IX. str. 29. 44). — Leta 1848 oglasi se Zalokar, tedaj fajmošter v Škocijanu, za Metelčico in spiše v »Extra-Beilage z. Laib. Ztg." po nemški: »Noch ein Wort iiber die neue slovenische Orthographie" ter jo priporoča nasproti Bohoričici in Gajici, toda — zastonj (Jezičn. X. 68)! — Nato ga pripravi dr. J. Bleiweis, da mu sostavi nektere reči za gimnazijska Berila, za družbo Kmetijsko, za Novice, kjer je 1. 1855 dal natisniti »Slovenski rodovnik žlahte in svakovščine (63. 64)" proseč, naj se mu popravi iz pokrajin slovenskih. Vdrugič priobči »Slovenski Rodovnik" v Vodnikovem Spomeniku 1. 1859 str. 254 — 258 (Moji pradedi po Očetu — po Materi; jez in moj rod; zgoli svakovščina).
Spisoval je sam za-se slovenski slovar, in ko ranjki knez A. A. Wolf določi, da nemško - slovenski del vredi M. Cigale, mu prav marljivo pomaga Zalokar (Vorvvort VIII.); 1. 1856 prineso Novice »Za pokušnjo besedico — mreti — iz mojega slovensko-nemškega slovnika (1. 81. 82)," kjer hvali, da mu je osnova družinstvena, po slovstvenem rodovniku. To osnovo zagovarja še 1. 1859, kjer tudi piše: . . . »Ptujke, kar jih je pri nas celo navadnih, sem vzel tudi v slovnik . . Izmislil si nisem nič besed, ampak vse so nabrane . . . Gradiva imam veliko; skoraj vse rastlinstvo in živalstvo je v njem . .
De bojo naši zanamci še kaj imeli popravljati, se ve da; pa tudi upam, da večidel je moj slovnik tak, da popravljati veliko ne bo treba, mar bolj dodavati (Novic. 1. 36)." — Kedar so pa jezikoslovci veljaki (Miklošič, Cigale) nasvetovali abecedni red, prepisal je ves slovnik tako ter predsedniku dotičnega odbora prodal za predober denar (Vid. Letps. Slov. Matic. 1872/3 str. 148 — 150 A. Praprotnik) svoj rokopis, ki bode podlaga slovensko-nemškemu, že davno pričakovanemu slovniku, ki se ima na svitlo dati iz zapuščine knezoškofa Wolfa. Kolike znanstvene vrednosti je poleg Miklošičeve in Cafove zbirka Zalokarjeva, pokaže se torej v njem.
Či&jk^A. ^l^^^J Poslovenil je J. Zalokar na priporočilo dr. J. Bleiweisa Hartingerjevih *	kmetijskih tabel 1. in 16., kar je bilo njegovo poslednje slovstveno delo. Knjižnico
sv°j°' vmes mn°g° homeopatiških bukev, volil je Slov. Matici. Zadel ga je mrtvud. Malo čftsa Pred smrtjo je dajal še drugim zdravila. Naj do zadnje ure neutrudljivo delavni domoljub v miru počiva (Novic. Danic. 1872 1. 37)!
Franec Serafin Metelko (1789 — 1860) je po slovstvenem dejanji in ne->iianji opisan v Jezičniku IX—XI 1. 1871—3 str. 1—145 po znamenitih besedah Slom-šekovih: »Tihemu potoku podoben, ki lepe senožeti in ravne polja rosi, je delal Metelko svoje s've starosti kakti naš drugi Dobrovski. Bil je Metelko ves Slovenec, in pa Dolenec. Bodi mu slava!" (Drobtinc. 1862.)
Janez Pavel Ješenak (Jeschenagg) r. v Slovenjem Gradcu 25. jun. 1755, latinske in modroslovne šole obiskoval v Nemškem Gradcu, bogoslovne v Ljubljani, mašnik 1. 1782, kaplan v Gornjem Gradu, na Vranskem, župnik v Ulimju, začasno dekan v Kozjem, korar v Novomestu na Kranjskem, 1. 1803 stolni prošt in škofovski namestnik v Š. Andražu, kjer je u. 19. sept. 1827. Deloval je veliko za narodno omiko, in posebno o tem, da Lavantinska škofija dobi več domače duhovščine. V ta namen si je dokaj prizadel, da so v Celju napravile se latinske šole, kterim je naposled volil tudi vse svoje knjige. Iskreno ga je opisal Slomšek v Drobt. 1848 str. 92 —102 (Gl. Macun Slov. Štaj. str. 66), kjer pravi:
»Vučili so otroke keršanskiga nauka, ino so v pomoč podučenja a) mali Kate-hizem poslovenili, ki ga še zdaj po domačih šolah imamo. Vadili so bogaboječe farmane b) svetih cerkvenih pesm. Ena tih se še zdaj per povzdigovanji v naših cerkvah poje: Zdaj bomo videli Boga resničniga itd. — Pa ne le za dušno hrano so skerbeli svojim otrokam dober oče, tudi za časno srečo so jim dajali dobre svete. Imeli so malo kmetijo, . . omislili so si dobre nemške bukve, prenaredili in poslovenili so jih svojim farmanam za potrebo: c) Bukve za Pomoč, inu Prid Kmetam potrebne, ukupzložene za Slovence od Joanneza Paula Jeschenagg perviga Fajmeštra preden cesarske kraleve Fare Ullimie, inu vuda ces. kra. Tovaršje deželskiga Kmetuvanja u Graci. Pervi deil od oskerblenja tih Njiv. V' Celli per Jožephu od Bacho, c. k. Krasie Stiskaucu. 1821. 8. X. str. 149. — Zapopadik od I. dejla: Uvod. Od zemle, merglna ali laporja, gnoja, oranja, prahe, ogonov ali osredkov, semenskiga zerna, sejtve inu žita, snetja ali snetlivca v žiti, brane. — »Škoda, de niso dalne bukve od oskerblenja travnikov, od živinske reje ino od gospodarstva na svetlo prišle! Velike opravila, starost ino pa smert so jim dobro delo vbranile (Drobt. 1848 str. 96)". — Pričujoče bukve poklanja »Ukupzložnig" ces. visokosti . . Joannezu . . višivajvodarju oesterreihske dežele . . začetniku, inu predstojniku c. k. Tovaršje dež. Kmetuvanja u Štajerskim Vaj-vodarstvu . .
»Neme ima zadosti bukov, z' katerih se zna per svojmu Kmetuvanju podučiti: Kakor pak Neme obilnost, ima Slovenc pomankanje. Lete bukve so tedaj ena pervina za Slovence , . . Jest ne rečem, inu deleč je misel od mene, de bi lete bukve v vukih
tega kmetuvanja, inu polskiga dela, kakor tudi v jeziki, inu besedi kaj popolnoma bile. Popolnamast v eni, kakor v drugi reči čaka na prihodnost, ino zato zanesem se na spregled tih modrih. Letu je saj moju veselje, de lete bukve v slovenskim jeziki, kateri še enu skerbnu, inu modru pilo potrebuje, inu v katerim je taku tešku zavol poman-kanje besede svojo misel, taku, koker je, izreči, te perve so v ti reči, katere led, če ne prelomjo, saj nalomjo. Slovenci, enu dobru, inu zvestu ludstvu, meni niso neznani" . . . Iz predgovora bodi na pr.:
» ... Ali ste vi le ena celo majhina pešica ludi, de se na vas nima gledati. Pol Štajerske, inu Koroške, inu cela Krajnska dežela je vas polna. Vas je taužent, inu taužent, ja več kakor en milion! tak' tedaj eno imenitno kardelo! Bukve, katire so vam dosihmal v roke dane, so bukve svete vere, keršanskiga vuka, inu pobožnosti ali an-dohti; takih bukuv pak, iz katirih bi se znali kmetijo vučiti, ali katire bi vam per vaših vsakdanih potrebah na pomoč bile, vi nimate. Pričioče so te bukve. Iz tih se znate vučiti po postavah nature kmetvati, traunike oskerbeti, živino ter zdravo, kakor bolano dobro rediti, inu prav hišovati. Prejmite tedaj Slovenci! te bukve iz rok eniga Slovenca, katir drugiga dobička za svoje delo, inu ukupzlaganje tih bukuv ne želi, kakor vašo voljo po tih vam danih postavah kmetvati, inu hišvati" . . Posamezne postave pričenja s kakim rekom v pesniški obliki p.: »Zemljo delaj, je Bog djal, — Žegnat' hočem,
kar boš s'jal. — Skerbno delaj, ter ga moli, — De ti pošle deža doli.--Skerbi
za obilni, inu mastni gnoj; — Boš ti, 'nu tvoji gleštal v trebuhi loj.--Orač! potreben, in' častitliv je tvoj stan, — Kir perdelaš kruha nam, in' seb' za vsak dan.--
Kakoršino zerno bodeš sijal, — Takošino bodeš v kašto djal. — — Plug, brana 'nu motika, — Kmet! to se za te šika, — Vse drugo le pusti na stran'. — Če le boš na svoje delo gledal, -— Ne lakoun' po norski časti špegal, — Kmet! ti bodeš od vsih štiman. — »Vaše dela, lubi kmeti, če so lih blatne, inu včasi smerdlive, so saj pred Bogam, inu vsim pametnim ludim svete, poštene, inu potrebne (str. 148)."
Mihal IS ari a, Kovago - Orske Fare Duhovni Palztčr, je spisal 1. 1821 knjigo, ktera je prišla na svetlo 1. 1823 v 8. str. X. 503 v Soproni z naslovom: Krszcsan-szke Nove Peszmene Knige Szpravlene Evangyelicsanszkim Gmainam — v on-dašnji vže znani pisavi. V predgovoru pravi na pr. (v Gajici): »Verni Krščenik! V-eti Knigaj se ti Krščanske nove Pesmi davajo v - roke. Spravlene so v-čistom Tvojem Slovenskom jeziki; čiste so i na krščanstvo gledoč, takaj razumne i pobožne. Naideš v-eti na vsake Svetke, na vs"ako priliko, vu kakšojštč stavi si, i vu vsakoj dii-ševnoj potrebčini, pripravno Boga zvišavanje, duševni trošt, i srdca Tvojega pobogšavanje. V-tom prvom Graduvali se je dosta zmenkanja nahajalo, i ništere nespodobne reči; niti ta Slovenščina je nej bila prava, nego vu vnogom tali na tiihi jezik zaobrnjena: štero vsaki lehko na pamet vjeme. Kakoli je pa pravo v-oni prvi pesmaj, to vse se i v-eti, v-lepši red postavleno, nahaja itd." — Držanje ti knig: Pesmeno zdii-havanje. Pri začetki Bože Službe. Med Božov Sliižbov. I. Tal. Pesmi na te prednjejšo Svetke. Koledne (Božične), Vuzenske, Risalske (Binkoštne). II. Od vere navuka. Od Boga, i Bože Spodobnosti. Dela Boža. III. Pravo Krščanstvo. Dužnosti proti Bogi, samom sebi, našemi bližnjemi. IV. Hvalodavanje i prošnje vu vsake fele Stavi i spodobi. Stave ti ludi. Žitka pripetje. Občinsko Bože dobročinenje. Vu občinski nevolaj. V. Na goviišno vremen slišajoče Pesmi.
Nad a vek. Pri začetki bože službe. V-Koledni Svetki. Nebeški Oča! Hvala Tebi za to Dobroto, kaj se je narodio Sin Tvoj Jezus, Te Kristus, Ki nam je svetlost, pot, Ino zveličanje. — Na vuzenske (velikonočne) svetke. Oh zmožnost Boža! Jezus je od smrti Dnes gori stano odičeni, Hvalmo tak Jezusa; Ou je smrt obladao, Nam
žitka svetlost dao. — Na Risalske svetke. Istinski je Bog; Jezus je Vučenikom Svetoga Diiha poslao, dao dnes; Hvalmo Boga, I prosmo Svetoga Diiha moč Na svetlosti svestvo. Jauc^p ISccIviini1 r. v Šent-Vidu nad Ljubljano 21. dec. 1777^ topfitfl^v Kranju, Cirknicif zupnifc7v Logatcu, pri sv. Petru v Ljubljani, dekan v Kamniku, u. 1. apr. 1843. — Anton Clementini, v Bohinju pri Stari Fužini r. 5. okt. 1744, pozneje fy„4U£./tf' fajmošter pri Devici Mariji v Polji, kanonik/in stolni župnik v Ljubljani, u. 19. okt.
1826 — je spisal: Sveti Križovi pot, to je premišluvanje terplenja Jezusa Kristusa, ym<<.nt) iz Svetiga Pisma napravlenu (skuzi Antona Klementini). V Lublani per J. Retzerju 1808. 8. 95 (Šafafik 136). — Križov pot, ali premišlovanje Kristusoviga terplenja. V Ljublani 1818. 12. 33. „Dieser Križov pot gehort unter die sprachlich genauen Bucher, da er von Prof. Metelko durchgelesen vvurde" (Šaf. 136). — Prejšnji d) Sveti Križovi pot pa je v 4. natisku dal na svetlo Janez Bedenčič. V Lublani 1826. 8. 184. J. Sassenberg. — Iz njegovega predgovora bodi v izgled:
„Nisim mislil, de med vami kaj drugiga vem, ku Jezusa Kristusa, inu tega križa-niga, je rekel S. Pavi I. Kor. 2, 2. Aku bi ta Velik vučenik inu Apostel danas k' nam prišal, bi nam ravno taku rekel, kakor je Korintarjam pisal, namreč, de za drugo vuče-nost noče med nami vediti, ku za vučenost od Jezusa Kristusa Križaniga; zakaj kaku se sme od vere polniga vučenika bol po veri reči? Kaj bol zveličanskiga se more slišati? Kaj se more bol z pridam govoriti? Nič ni, kar bi v vernih sercih brumnost bol živu obudilu; nič kar bi dušne bolezni bol ozdravilu; nič, kar bi greh bol zaterlu; nič kar bi kristijanske čednosti bol redilu inu ustanovitilu, ku spomin Križaniga Jezusa itd."
b) Thomaža Kempenzarja čvetire Bukve. Pot k nebesam, katiro je pokazal Jezus Kristus. Petiga Natisa. V Lublani . . A. H. Hohn. Natis. J. Sassenberg 1825. 8. XI. 315. »Skuzi Janeza Bedenčiča — Esist diess eine neue Edition des Thomas a Kempis nach der alten, vor - Zalokarischen Uebersetzung (Šaf. 138)." — Iz predgovora:
„Thomaš Kempenzar Mašnik ino Korar je od Boga zadobil modrost Svetnikov, služil je Gospodu v ponižnosti, ino je molil njegovu svetu Ime v duhu ino v resnici. Besede večniga živlenja je noč ino dan premišluval, bil je izgled Bogo dopadlive brum-nosti, odvernil je veliku grešnikov od hudobne poti, ino je še po smerti vučenik resnice božje v bukvicah, v katirih vučf pot k Nebesam, katiro je pokazal Jezus Kristus . . . Vsaka duša, katira tih bukvic navuke bere, v dobrimu sercu ohrani, ino premišluje, reče kar je Kraljica od Sabe od modrosti Kralja Salomona rekla: Resnica je, kar sim povedati šlišala; vekši je modrost Kempenzarja kakor slovenje od njega". . . — V. Od, branja sv. Pisma: „V bukvah svetiga pisma jišimo resnice, ino ne modre zgovornosti. Sveto pismo se more brati v duhu, v katirimu je pisano. V bukvah imamo več naš prid, ko visoko govorjenje iskati. Tako radi berimo svete, ino majhine vučenosti bukve, kakor taiste, v katerih se visoka, ino globoka vučenost najde. Nepusti se skoz imenitnost taistiga, katiri je bukve pisal, pregovoriti, ne prašej, če je velike, ali majhine vučenosti bil, temoč ljubezen do čiste, ino gole resnice naj te k brani perganja. Na prašej, kdo je to rekel, temoč to, kar je govorjeno, si k sercu uzemi (str. 11)."
Jakob Dolenc, r. 20. maja 1798 v Ljubljani, duhovni pomočnik v Šmartinu pri Kranju, v Kamniku, v Poljanah nad Loko, škofov kaplan, župnik na Bistrici v Bohinju, dekan v Stari Loki, u. 15. dec. 1846: Pridiga, ktero so milost, prečast. Firšt in Gosp. Gd. Anton Aloiz Ljublanski
Škof imeli per S. Jakopu v Ljublani 30. mal. tr. 1826 per pervi procesji svetiga leta, iz nemšk. prestavljena (od G. Dolenca). J. Sassenberg 8. 28. — Zadna pridiga, s' ktero so mil. knez velki
Škof Auguštin Gruber 4. pros. 1824 . . slovo jemali. V Ljubljani 1824. 8. 1. p. — Pastirski list v slovo:
Auguštin po božji ino apost. Sedeža milosti Ljubljanski Škof itd. vsim vernim Ljublj. Škofije zdravje ter Škofji blagoslov ino žegen." 1824 — pa: Presvetiga Gospoda našiga Piusa VIL po božji previdnosti Papeža apostolsko pismo, z' ktirim je družba, imenovana karbonarska, preklicana. V Lubl. 1822. L. 2 p. Poslovenil prof. Fr. S. Metelko (Šafafik S. 125. 149).
Friderik Baraga r. 29. jun. 1797 v Doberničah, vzrejen v Trebnjem, učil se v Ljubljani, pravoslovja na Dunaju, podal se v bogoslovje, postal mašnik 1. 1823, kaplan v Šmartinu poleg Kranja, 1. 1828 v Metliki, šel 1. 1830 v Ameriko, misijonaril mej Indijani v raznih krajih (Cincinnati, L' Arbre croche, Velika Voda ili Šmarija, La-pointe, Lac superior, L' Anse itd., postane veliki namestnik škofije Detroaške, 1. 1853 škof v Šmariji (Saut-Sainte-Marie), se preseli v Market (Marquette), kjer — obolevši v cerkvenem zboru Baltimorskem — umrje 19. jan. 1868. — Na Slovensko je prišel iz Amerike prvikrat 1. 1837, in drugikrat 1. 1854. Življenje in delovanje njegovo je popisal dr. Leon Vončina v knjižici družbe sv. Mohora 1. 1869 z naslovom: »Friderik Baraga, pervi kranjski apostoljski misijonar in škof med Indijani v Ameriki." Na njegovo prošnjo sem ondi jaz sostavil Baragovo slovstveno delovanje pod nadpisom: Baraga, svetla zvezda na slovstvenem nebu kranjsko - slovenskem in očip ve - indijanskem (8. str. 186— 198). Le zarad vzajemne književne povestnice naj se ponovijo tukaj spiski njegovi, ki so:
1)	Opominvanje eniga duhovniga pastirja na svoje oučice v' sredi svetiga leta 1826. Zložu Fridrih Baraga, kaplan, s. 1. 8°^ '/2 p. „Zwei geist-liche Lieder, in denen auf Richtigkeit der Sprache und des Metrums keine Rucksicht genommen wurde (Šaf. 81)." To leto vže tudi spisana je prišla na svetlo:
2)	Dušna Paša za kristjane, k t d r i žele v' duhu in resnici Boga moliti. Spisal Friderik Baraga, kaplan v Metliki. V Ljubljani natis. (2000 zv.) J. Sassenberg 1830. 8. 503. — II. nat. (3500 zv.) 1. 1831. — IV. 1845. str. 545. — VII. 1869. str. 479. — VIII. nat. 1872. — »Veliko dobrih in lepih molitnih bukvic smo dobili Slovenci pozneje, vendar segajo posebno stareji radi še sedaj po Dušni Paši, ktera jim zadostuje v vseh dušnih potrebah (str. 187)."
3)	Od Počeševanja in posnemanja Matere božje. V Ljubljani, 1830. 8. VI. 418. Natis. J. Sassenberg, na prodaj Jan. Klemenz. — „Eine Nachahmung der Imi-tatio des Thomas a Kempis (Špf. 139)." — O besedi bodi v razgled iz predgovora:
»Nar veči čast in hvalo smo dolžni Bogu, ki nas je po svoji podobi stvaril, ki se je včlovečil, nas z' britkim terpljenjem in z grenko smertjo od večniga pogubljenja odrešil, in ki nas obdaruje z vsimi potrebnimi gnadami, de bi tukaj živeli po njegovi sveti volji, in tamkaj v nebesih se per njem večno veselili. Za Bogam pa zasluži našo nar veči čast in hvalo Marija, nebeška kraljica, ta prečudna, zmed vsih milijonov Adamovih hčer od vekomaj izvoljena, od svete Trojice visoko češena devica, ljubljena hči Očeta nebeškiga, deviška mati Sinu božjiga, neomadežana nevesta sv. Duha. — Vsi svetniki v nebesih, vsi kori angelov in arhangelov jo časte neprenehama; in nar viši Kerubi in Serafi nebeški si v čast štejejo, de so v številu njenih služabnikov. — Toraj so jo pa tudi vsi svetniki na zemlji od nekedaj tako visoko častili, posebno cerkovni učeniki, razsvetljeni perjatli božji. S. Bonaventura . . S. Ciril . . S. Hieronim piše ... — Častimo in ljubimo jo tedaj tudi mi po svoji slabosti, kakor je dobrim otrokam njih ljuba mati častiti in ljubiti. Ona je prav naša mati. Jezus, kader je umiral na s. križi, je ni le s. Janezu, ampak nam vsim vernim kristjanani mater zročil. Skažimo ji pa čast in ljubezen posebno s' posnemanjem njenih svetih zgledov; to ji bo nar ljubši. Mislimo si v vsih okolišinah svojiga življenja: »Kako bi bila Marija v takih okolišinah storila?"
in potlej si perzadenimo, vselej po njenih zgledih storiti. De bote pa v vsih okolišinah svojiga življenja ložej spoznali, ljubi moji! kako je Marija v enakih okolišinah storila: sim vam prestavil prav lepe in podučne bukve v kranjski jezik, ker je v našim jeziku malo dobrih bukev od matere božje; desiravno bi se spodobilo, de bi jih veliko imeli, zakaj Marija je posebna patrona vsiga slovenskiga ljudstva. Berite te bukve počasu in s premislikam, sicer ne bote mogli vsiga umeti, kar je podučniga v njih; berite jih tudi s terdnim sklepam, vselej zvesto po zgledih matere božje živeti, kakor v teh bukvah zapisano najdete. Preden pa začnete brati, zdihnite vselej k Bogu, de s. Duh razsvetli vaš um, omeči vaše serce, in vterdi vašo voljo v dobrim. Prosite tudi Marijo, nar mo-gočniši pomočnico, de prosi za vas Boga, de bo to branje Bogu in njegovi presveti materi v čast, vašim dušam pa v večno zveličanje. Prosite pa tudi za-me Boga, de se ozre milostivo na-me, in me ohrani v svoji gnadi, »de ki drugim pridigijem, sam za-veržen ne bom." — Friderik Baraga.
4)	Obiskovanje Jezusa Kristusa v' presvetim rešnjim telesu in pozdravljenje Marije prečiste device. V Ljublani natis. J. Blaznik 1832. 12. IX. 314.
5)	Premišljevanje štirih poslednjih reči. V Ljubljani. Blaznik. 1837. 12. VI. 422. — »Šest let je že preteklo, piše Baraga v predgovoru, kar sim zapustil našo ljubo kranjsko deželo, kar sim nehal božjo besedo svojim preljubim Krajncam ozna-novati . . . Ali, desiravno sim tako daleč od vas odločen, preljubi moji Krajnci! več ko dva tavžent ur, je vender moje serce vedno pri vas ... Ker ne morem več svetih resnic naše vere, ktere nam k zveličanju pomagajo, z besedo med vami oznanovati, sim vam spisal le-te bukve, polne zveličanskiga premišljevanja itd. . Prejmite le-te bukve, ktere sim vam v tako daljni deželi spisal, v znamnje moje velike ljubezni do vas in mojih serčnih želja vašiga zveličanja, moji preljubi, nikdar pozabljeni Krajnci!"
6)	Zlate Jabelka. V Ljubljani. Blaznik 1844. 8. 286. — IV. nat. 1878.
7)	Nebeške Rože. V Ljubljani. Blaznik 1846. 12. 462. — Iz daljne Amerike je čez morje pošiljal Baraga ljubeznjiva pisma svojim sorodnikom, zanimljiva poročila v letnike družbe sv. Leopolda, Slovencem pa lepe slovenske knjige. Kakor Valvasor nekdaj — je popisal Indijane, njihove šege in navade, v knjižici, ktera je 1. 1837 prišla na svetlo v jeziku francoskem v Parizu, v nemškem: »Geschichte, Charakter, Sitten und Gebriiuche der nordamerikanischen Indier", (Laibach J. Blasnik. 8. 200) ter poslovenjena po J. Keku v Ljubljani z naslovom: Popis navad in zaderžanja Indijanbv Polnočne Amerike. 8. 165. Prav mično popisuje Baraga ob kratkem Indijane, njih dušne in telesne lastnosti, obleko, stanovališča in živež, izdelke, lov gozdnih žival in rib, ženitve in izrejo otrok, vero, vojske in boje, gosposko in oblastnike, bolezni in zdravila, in slednjič šege, ki jih imajo pri pogrebih.
Doma že seje Baraga naučil razun slovenskega, nemškega, latinskega in grškega, tudi francoskega in talijanskega jezika; pozuej se je navadil še angleškega. Med In-dijani se je koj poprijel učenja njihovih nartčij. Da bi mogel sveto vero in po njej pravo omiko razširjati in utrjevati med njimi, vstanovil jim je — kakor Slovenom Ciril — pisavo ter jel zlagati podučne in pobožne knjige v njihovem jeziku, kterih nektere so tiskane bile v Ljubljani pri Blazniku, nektere pa v Detroitu in Cincinnati (Vid. Fr. Baraga po družb. sv. Mohor. str. 194—196). Kakor sta Ciril in Metod 1. 868 knjige, kar sta jih spisala slovenski, skazala v Rimu tedanjemu papežu Hadrijanu II.; tako je vladika Baraga 1. 1854 prvo slovnico in prvi slovar v Očipvejskem narečji poklonil v Rimu ranjkemu sv. Očetu Piju IX. — Imenitna sta mej Indijani posebno dva rodova: Otavejci in Očipvejci, kterih jezik ima le 17 glasov (brez 1, r, f, v,
u), besede pa nektere silo dolge, kakor: „bigwakamigibidjiganikewiniwag", po slovenski »kmetje". — „Kitchitwa Marie, gaganodamawichin, tchi wi machkawendamiid Kije-Ma-nito, kaginig tchi mino - ijiwebisiian t. j. Češčena si Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blažena si med ženami." — »Le eno je potrebno; iščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice! Črka mori, duh je, kteri oživlja itd." To slovilo sv. pisma je bilo Baragu vodilo v besedi, v pisanji, v vsem dejanji. Naj ga razkošni svet prezira, češ: »Naš je narod težkom mukom mnogi mučio aga: Nu najgore mučio ga — Strašnom prčtnjom žarkog pakla Fedehrik Bar-aga (St. Vraz V. 1877)": istina je in ostane, da, ako bi ga tudi pozabil kdaj Indij a n Očipvejec, nikdar zabil ne bode svojega pobožnega pisatelja Miroslava ali Friderika Baraga — verni Slovenec.
Luka Dolinar r. v Loki 14. okt. 1794, mašnik 1. 1818, služil v Radoljici, pri sv. Petru v Ljubljani, na Jančem in v Šmartinu v Spodnjem Tuhinju, u. ondi v pokoju 24. avg. 1863. — Pisati in popevati jel je javno, kedar je priobčil	,
1)	Pesem od Svetiga leta 1826, zložil Luka Dolinar, s. 1. 8. % p. »Dolinar hat auch die Jubilaums - Bulle ins Krainische iibersetzt (Šaf. 82)."
2)	Pesme v' Ne dele celiga leta, zložil L. D. V Lublani natis. J. SassenbergX(f?^ ^ ^ 1829. 8. 184. - »Auf Sprachcorrectheit wurde darin kein grosser Fleiss vervvendet (Šaf. 82)." jz? ,
3)	Pesme v' Godove in Praznike celiga leta. Zl. L. D. V Ljublani, nat. 3$7 J. Blaznik, na prodaj per J. Klemenzu, bukvovezu. 1833. 8°. VI. 250. II. nat. 1862. — Znamenit je predgovor o petji v starem in novem zakonu. Na razgled bodi:
»Pred tremi letmi sim vam, ljubi pevci in pevke podal nedelske pesme, vzete iz Vangelja vsake nedele med letam, z' tim serčnim željam, de bi se vernih serca bolj od posvetniga odtergale, se na perutih petja k svojimu Stvarniku povzdigvale, per plemenu svete ljubezni in božjiga spoznanja vnele; de bi božja služba z veči gorečnostjo obhajana, in tako čast našiga Boga in Gospoda Jezusa Kristusa povikšana bla. Iz ravno tega svetiga namena vam zdej podam pesme v godove in praznike celiga leta, katere sim tudi, kakor nedelske, z cerkvenim molitvam previdil. Tudi sim preskerbel viže, kakor per nedelskih pesmih, po katerih se imajo te pesme peti, in tako za potrebe bravcov, pevcov in poslušavcov po svoji moči vse sturil. Petje ni samo dar božji, razločeno od govorjenja, ampak ima v sebi večji in žlahtniši moč, kakor vsa zgovornost. Petje namreč v tolaži serca itd. itd. — Pojte torej, prelubi pevci in pevke svete pesme; verzite od sebe tiste posvetne popevke, z kterim vrage kličete, angela varha odganjate, dušo ranite, vest obtežate; pojte jih sami sebi ali drugim; doma ali na delu, v delovnikih in praznikih, de bote deležni duhovniga dobička ... S. Pavel nas k petju lepo opominja, rekoč: Govorite med saboj z' Psalmi, z hvalnimi pesmi in duhovnim petjam, pojte in prepevajte Gospoda v svojih sercih. Dajte hvalo vselej Bogu in Očetu za vse v imenu Gospoda našiga Jezusa Kristusa. Eph. V. Kar pa ne bodete mogli razumeti, vprašajte svojih duhovnih pastirjov, kateri vam bodo radi razložili, in spomnite se mene v svojih molitvah." Na Jančim na sv. Miklavža dan 1831.
4)	Izidor, brumni kmet. Bukvice ljubim kmetam podeljene. Iz nemškiga prestavil L. D. V Ljubljani. Blaznik. Klemenz. 1835. 8°. VIII. 72. — Za predgovorom je naslednji »Perstavik prestavljavca: Te bukvice od Izidorja kmeta, ktere sim od prijazne roke na posodo dobil, so se mi tolikanj perlegle, de nisim sterpel, de bi jih ne bil prestavil. Iz njih pihlja zares dober in brumen duh, kteriga bi imeli vsi kristjani imeti, ga ohraniti in iz njega živeti; kteriga je pak začelo zlo zmankovati. De bi ga vsaj eno koliko in v nekterih sercih obudil, je bil moj dober namen per prestavljanju. Upam, de bom z tem majhnim delam nekterimu službo in veselje storil."
Knjiga Slov.	6
5) Pesme od Farnih Pomočnikov ali Patronov v Ljubljanski škofiji. Zložil L. Dolinar. V Ljubljani, Blaznik, 1839. 8. VI. 307. Od str. 286— 307 so: Še nekatere svete Pesme na pr. Od Imena Jezusa, od Jez. pet ran, od sedem žalosti Matere božje, od sv. križa itd. — Vvod glasi se na pr.:
Po Jauškimu tšmenu sedam, Napenjam temotne oči;
Z veseljem po svetu pogledam, In vidim veliko reči:
Obrašene hribe 'n doline, Dereče in bistre vode;
Po mejah gora visočine, K' iz zemlje mogočno kupč;
Razgernjene polja in loke, In mesta in terge 'n vasi;
Negmahne redivne potoke, Perpravo potrebnih jedi.
Na vse te reči se ozera Omamljeno moje oko;
Al nekaj ga moti, spodvera, In na-se ga vleče tako.
O ve vse svetost' prebivalša Od nas zaželene cerkvč! Vsih žalostnih sere zahajalša!
Vi mikate moje serce . . . Marija! ti v časti presveti
Besednica moja 'n Gospa! Te prosim, to hvalo sprejeti,
Če tudi le malo velja. O lubi Svetniki 'n Svetnice!
Že spravljeni v vmirjeni hram! Per tronu Marije Divice,
Veseli na vekomej tam. Vi v cerkvah na kranjskim češeni,
In klicani nam na pomoč; Zvesto razsvetlite vi meni
De bodem prav mogel zapeti Zasluženo hvalo in čast;
Po vašimu zgledu živeti, Doseči perpravljeno slast.
Deb' tudi kristjani zbudili Se k andohti, varvan' od vas;
Po vaših stopinjah hodili, De mine ta delavni čas.
To moje zanikerno delo Sprejmite v pobožnosti dar;
Kar manjka, sturite vi celo, Perpravno za božji altar.
Poprašan za svoje plačilo, Prelubi, vas prosim lepo,
Sprosite mi večno vračilo, Sprosite mi sveto nebo.
Duhovno to temo in noč, 6) Perstavik. Pesme od Svetnikov in od Svetnic, v' Ljubljanski škofiji samo v poddružnicah češenih. Zl. L. D. V Ljubljani. Blaznik. 1841. 8. 109. Zadnji je naslov:
Pevca dar.
O Gospa nebeška! varh življenja!	Naj ti drugi v darvo pernesejo
Moje drugo upanje češeno!	Kaj od svoje bogatije, kar je,
Kar sim sam, kar imam premoženja,	Naj ovac na trume perženejo,
Tebi je od zdaj perporočeno ...	Naj ti zidajo cerkve 'n altarje:
Jest pa sam ponižno k tebi pridem,
Tebi, o Marija, se darujem, Oh, od tebe, Mati, več ne uidem, Z tiho prošnjo v sercu k teb' zdihujem. Kedar so izhajati jele Novice, pošiljal je vanje sim ter tje kaka sporočila celo do 1. 1860 (p. Kukovica vremenski prerok); glasil se je po pesmicah v Drobtincah 1. 1848—1857 (p. Sveta vojska; Od zvonov na češnicah s pridigo vred; Drobna ptičica itd.); marljivo pa v Zg. Danici na pr. 1. 1850 št. 8 v pesmi: Čast, komur gre čast — duhovnikom, ki so se žrtvovali v boju za vero, o kužni bolezni (Raskleni mi žalostne spuue, — Razjasni mi temno oko, — De sežem še enkrat med strune, — 'No pesmico peti sladko itd.); št. 40: Dr. Ignacju Knobleherju (Ne morem nehati, — Serce ne pusti — Ti hvale kaj dati — Iz majhne moči ... Naj b' ljubi Te Kranjci — V spominu imeli, — In vsi Afrikanci — Za Tebe goreli). L. 1851 po spiskih: „Kdor altarju služi, bo tudi od altarja živel; Svet za napravo ljudskih šol — s šolskimi brati — po Kranjskim; Svete Cerkve zaničevav-carn" in št. 32 po pesmi: Labudnica:
1. Navdahnjen od Svoje, Ki ga veseli, Si sledenj kaj poje,
Kar serce želi: Popivic od vinca,
Od vojske žolnir, Od nekaj pa Minca, Mladenič, pastir.
2. Zakaj bi od Svoje, Nje same vesel, Med zvodene roje
Jest enkrat ne pel ? Recite vsi drugi,
Kar kolj se vam zdi, Per nji se mi, slugi, Nar bolji godi . . .
12. O kakšino njeno Je lepo ime? Perserčno ognjeno,
S spomina ne gre; Je Cerkev nam dana,
Nje mila oblast, Katolška imen'vana, Edina za čast.
Šam pevec in pesnik je v Danici 1. 1852 priobčil: Perlog k slovenski pesmarici, kjer piše na pr.: „Leto je že preteklo, kar sim jed k ognju perstavil, de bi jo dobro skuhano častitim bravcam »Zgodnje Danice" dal pokusiti: pa se ni dala zadosti skuhati, ker mi derv permanjkuje. Morebiti se bo komu zdela še terda ali pa neješ; naj jo pa sam še pokuha in potlej nam da pokusiti. Čakal sim dolgo v upanji, de bo kdo še kaj jedi slovenske pesmarice dal zavžiti, to je, zavoljo nabdre slovenskih pesem in jim permerjenih napevov za potrebe katoljške cerkve po Slovenskim; pa se za g. Ada-mičam nihče ni dal slišati. Mnogi so nam mnogo od nje povedali, kar je po večim dobro povedano; vsiga pa po mojih mislih niso prevdarili, kar je k temu potreba. —Vi, ljubi bravci! me bote naglo poprašali: Kaj pa še ti veš nam povedati v zadevi slovenske pesmarice? Odgovorim hitro in naravnost: Ni zadosti, de je v slovenski abecedi pisana, po gramatikalnih vodilnicah uterjena, ampak mora tudi imeti: 1) slovensko pevsko mero z enakimi stopi; 2) slovenske odrezke (odstavke); 3) s 1 o -venskiga pesniškiga duha; 4)pobožniga ali cerkveniga duha; in 5) slovenske napeve . . . Večidel še diše naše pesmi po nemšini, kar čuda ni, ker pesniki so živeli med Nemci ali per Nemcih, so se od mladiga nemšine učili, jo brali, govorili, njih prozodijo v se jemali, toraj tudi po nemško mislili, govorili, pisali in peli. Zanaprej bo že kaj drugač, ker se mladenči po Slovenskim po šolah tudi slovenšine učč, se bo že kaj slovenski pesniški duh zbudil." — Spregovorivši potem o vsakteri točki kratko a krepko posebej (št. 16. 17) pravi vmes: „Tukej je prilika od vjema (Reim) govoriti, našim razvajenim ušesam prijetniga, petju ne prav potrebniga, nekoliko škod-ljiviga, ki je možki in ženski. Vonder pa pesmi brez vjema niso kaj všeč; pa tudi ravno-jem (asonanca) za ljubo vzamejo;., res pak je tudi, de iskanje vjčma mnogokrat veliko božjiga duha odnese; zato niso hvale vredni, ki ga močno tirjajo ali neradi pogrešajo, ali pa pesniki, ki lepo govorjenje njemu darujejo, kakor: ,dal življenje de je nam', namesti: de je nam življenje dal" itd. . . -- „Naša ljuba Mati katoliška Cerkev ni prevzetna, se ne lišpa, ne skazuje, ampak je pošteno - lepa, modra; nje noša per cerkvenih šegah ni posvetna, se ne spreminja po neizmernih željah priprostih ljudi; nje jezik v sv. pismu ni olikan po vsih slovniških vodilnicah, vonder je pa razumljiv, čeden, prijetin: toraj tudi per cerkvi ni treba sladko - željniga, mehkužniga, posvetniga, ampak lepiga, mi-liga, pobožniga, včasih žalostniga, včasih bolj serčniga petja, vselej pa pesmi in času per-merjeniga, kakoršno bi bilo cerkveni slovenski pesmarici želeti... Muzika se ne da po-likati, in se tako dolgo po tleh valja, dokler ne požene iz pevca, v kterim prebiva, globoko verno navdušenje, ktero njega popolnoma gospodari. Cerkvene muzike namen je toraj; da podpera serca vernih v pobožnim hrepenenju k Očetu vsiga sveta, kakor poje David itd." Njegova je tudi: Stara novica o škofijnem zboru (synodus dioecesana) v Loki 1.1755 pa: Perstavik Franca Mihaela Paglavica (str. 79. 80). — Izmed pesmi tega leta slove št. 6 Slovenilka na pr.:
1. Zaukaj, Slovenija,	9. Mrak, Baraga, Godec, 14. Zatorej Slovenija
Vesela zapoj,	Tud Škola in Pire,	Zdaj ukaj in poj,
Na poti življenja	Milharčič in Skopec,	Na poti življenja
Nikar ne postoj.	Kocjančič, Dovjak.	Nikar ne postoj.
Godove obhajaj,	Glej, Krajna, svoj venec!	Za svoje sinove
Močno se raduj,	Možgan je Ilir,	Močno se raduj,
Le z miram napajaj,	Trabant je Slovenec,	Obhajaj godove
Se z njim napolnuj .. .	Zgubljenih pastir . , .	Nikar ne žaluj.
Per jezeru je št. 28 pesem (Per jezeru vstanem — In okno odprem, — Po svetu že znanem — Se zdajci ozrem, — In gledam Triglavo, — To teme želja, — In mnogo višavo, — Okrajno sveta itd.); št. 88: Malnek duhovnih vaj v Ljubljani 1852 (Za svetim časam
—	Gre s polnim glasam — In ginjen'ga serca — Do ljubiga Boga — Zalivala od veselja — 'Z duhovniga kardela itd.); št. 49: Grofu J. Radecku c. k. velikimu Maršalu (Nikar se ne mudi, — O pevic kasan! — In k petju se zbudi, — Moža nam naznan', — Na Laškim junaka — Radecka, moža, — Bojvavcov pervaka — Pohvaljeniga itd.). L. 1853 št. 10 Grob pesem iz nemšk.; Čudni poklic (Tomaž Kanterburski). — L. 1854 je po Danici priobčil pesem: Sveti boj (Herman Vikari) pa Ljubi oče tn j a vi št. 27 (Ljuba moja očetnjava, — Mojiga rojstva blažni dom, — Zvestih Kranjcov lepa sprava! — Tebe vedno ljubil bom. — Ti obdaš slovenske meje, — Dalne polja in gore, — Kar se Avstriansko šteje,
—	Tje ljubezen moje gre itd.). — L. 1856 št. 7: Svitlimu cesarju Francu Jožefu (Dovoli mi, ljubljena lira, — De, dokler še tukej živim, — Desnica ti strune prebira — Še enkrat v obeljeni zim'. — Prigodbe zavzetne, velike — Zbudila je Božja modrost, — Sveta imenitne vodnike, — Franc - Jožefa milo serčnost itd.). — L. 1858 je v Slovenskem Romar ju, na svetlo dal Jernej Lenček, spisal Luka Dolinar sostavka: Perva hranilnica v deželi (Franc Mihael Paglovec), in Prigodbe nekdanjih časov od 1. 1719 —1822 iz »letnih bukev Šmartna na Tuhinskim." — L. 1860 —1862 je priobčeval po Danici v mičnih kratkih spisih I — X: »Kaj sem doživel? Nektere resnične, pa podučivne in svarivne prigodbe iz mojiga življenja v poterjenje za resnico Božje besede in v čast Božje previdnosti." — Visoko častiti g. Franc Svetic ali nunski gospod Oče v Loki št. 14 in št. 23 pesem: Pij deveti — Oče sveti. — L. 1861 pesmi: Spomlad (str. 78), Poletje (109), Jesen (172). Št. 24 — 25 nahaja se njegov spis: Vremenski dnevi, kjer govori na pr. o kukovici, razlaga nektere prislovice p. Kolikor dni pred sv. Mar-tinam led, toliko pred sv. Jurjem zelenje. Sv. Martin lep da v treh dneh sneg. Če veliki petek deži, nima dež potem teka. Sv. Vincenca solnce rodi sladko vince itd. Od kod vera v vremenske dni (Lostage)? Zakaj zdaj tako malo prihodnje vremena kažejo?
—	»Pri nas se zdaj omika povzdiguje, pravi, natoroznanstvo se že po kmetih širi, prazni dozdevki se z zlatim zernam vred v smeti mečejo, nemška kultura s svojimi gerčami in izrastki se v nas silama vriva, vera mnozih je bolj čerka kakor duh, bolj v glavi kakor v sercu, podobna nogam Nabuhodonozorjeve podobe, ki so bile železne in perstene, torej slabe, de jih je kamniček razdrobil, ki je od zgorej na - nje padel; vera ni več detinska, sinovska; zato take znamnja nam ne kažejo več vremen, ampak po drugih bolj veljavnih nam božja previdnost svojo voljo in nevoljo naznanuje (str. 198) . . Ljudje imajo več tacih dni, iz kterih si vremena prerokujejo, pa so negotovi preroki. Eden sam je, ki večno pratiko ima, in vedno prave vremena dela, ogenj, točo, sneg, led in viharje, kteri spolnujejo njegovo voljo; pa ta Eden nam noče naprej povedati, de Mu še tega gospodarstva ne vzamemo, kakor že v druzih rečeh, in de v vremenu moramo spoznati, de vse vaše delo je prazno, ako On nam polja ne blagoslovi (192)!"
Malo da ne popolnoma slep zložil je bil blagi častitljivi pevec vže prej si 1 a budni co, a v pravem pomenu ste to poslednji pesmici njegovi v Danici 1. 1862, in sicer str. 72:
Od rajske ptičice.
(Kopernenje po večni spomladi.) Preljuba rajska tičica,	Podaljšal se je kratki dan, Golobje krulijo vesel',
Ti moj'ga serca pevčica!	Potegnil sneg in led je stran; Žerjavi so že mem letčl',
Zakaj tak dolgo se mudiš,	Pa mile tičice le ni,	Člernivček nosi gnjezdice,
In v britki tugi nas pustiš? Če tudi trava zeleni.	Pa le ni mile pevčice.
Zletela si nam čez morje,	Že zdavno nov je cvet pognal,	Veselo poje šinkovček,
Pustila rjave nam gorš:	Od juga vetric pripihljal,	Vesel odpeva vlastovček; Vse želje grejo za taboj, Velika noč je pred durmi, Od solnca vert se pomladi, Prileti skorej in zapoj. Pa ljube pevčice le ni. Življenje novo zasadi;
O slavček rajski prid' na dan,	Tam ga svetniki gledajo,
Nebeško pesem mi oznan',	Mu slavo, čast prepevajo, De vzdigne trudniga duha Na večne citre brenkajo, V naročje miliga Boga. Za sabo brate vabijo.
Naš mladi vertic.
O cveti, cveti vertic mlad,	Zapoj od ljube matere,
Poganjaj zdaj mladike,	Od slavne rodovine,
De trudni najde sladki sad	Počast' junake ranjene
Oživljene omike;	Za blagor domovine,
Oh, vertica se veselim,	Povzdvigni druge še može,
Ko z njega žlahtni sad dobim.	Veliciga če kaj store.
Zdaj teče v tebi vroča kri,	Pa v jambih zdaj, v trohejih zdaj,
Zdaj spletaj slavne vence,	Clo v tribrahih ganljivih,
Nedolžen še in brez skerbi,	Kar veš, spodobno nam povej,
Jih verzi med Slovence,	V versticah pak umljivih.
Premilih stresenih cvetlic	In pelo se bo po dolin'
Prekrasnih, vernih, brez šetic.	Veselje, slava do planin.
O živi, živi vertic moj,
Obdarovan s čutili; Naprej, naprej! nikar ne stoj,
Ko vse nas žene, sili. Slovenija to govori, In se smehljaje poslovi.
To častno budnico je zložil stari pevec L. Dolinar slovenski gimnazijski mladini po prebranem »Vencu", ki ga je bila poklonila po mojem nagibovanji preblagemu ravnatelju Jan. Nečaseku o njegovem odhodu v Prago 1. 1862. 8. II. str. 31. in ta pesmica bila mu je v istini labudnica (Danic. št. 11). — V ravno tem listu piše Rodoljub Podratitovski o slovenskih cerkvenih pesmih in napevih, kjer pravi na pr.:
»Tam v Tuhinski dolini živi v tihi samoti častiti starčik, vpokojeni gosp. fajmošter Luka Dolinar, po vsih slovenskih škofijah dobro znani pesnik in pevec slovenski. Del njihovih ne bom ti, dragi bravec, po imenu našteval; vzemi le v roke obširnih pet zvezkov njihovih sv. pesem, preglej k vsim tem pesmim pripravljene napeve, in stavim kaj, da občudoval boš z menoj vred dela blagega gospoda. Res, mili starčik, veliko veliko storili ste za čast Božjo in Jepoto njegove sv. službe. Želimo Vam, da bi miren bil večer Vaših dni, po smerti pa da bi počivali ob bregih onih potokov, ki porosujejo rajske livade svetih nebes (str. 87)." — Zgodilo se je to v letu naslednjem, in v Danici 1863 št. 25 je po njegovem pogrebu brati:
»Na pokopališu v Šmartnu počiva tedaj učeni gospod, ki je marljivo prebiral in dobro umel vir vse učenosti, sv. pismo in cerkvene očake; počiva tamkej zvest pastir čede, ktero mu je Gospod bil izročil . .; počiva blagi človekoljub, ki mu je nar večji veselje bilo, kadar je ljudem mogel kaj dobrega storiti, ker bil je posebno blazega duha in prizanašljiv do sebi podložnih, pa ne iz slabosti in mehkužnosti, kajti rajni gospod ni resnice nikomur prikrival, če ga je dolžnost vezala jo povedati. Na njegovem grobu materi Slavi oči milo rose, kajti rajni je slovensko modrico gojil, ko je bilo to še kaj nenavadnega; on je resnico, ktera se dan današnji tolikrat ponavlja, da se ljudstvo izobražuje le v maternem jeziku, s ponosom terdil, on je bil rodoljub še pred letom 1848 itd. (str. 197)." — Kar je pel Vodnik o sebi, sme glede pobožnih svetih pesmi in priprostih ljudskih napevov tudi blagi Luka Dolinar:
»Dovolj je spomina, me pesmi-'pojo."
Martin Kuralt „von Geburt ein Krainer, Weltpriester, ein gewandter latei-nischer, deutscher u. krainischer Dichter: Jutrejna pesem eniga Krajnskiga kmeta po letu (Šafafik 42. 84) — im Illyriscben Blatt 1826 Nr. 31." — V istini pa se nahaja v lllyr. BI. 1823 Nr. 31 spisek: „Ein kleiner Versuch in krainerischen Volksliedern", vmes ona pesem, tudi v nemški prestavi, pa „Einige grammatische Anmer-kungen zu dem obigen krainischen Texte (iiber Accente oder Tonzeichen — u v v' vu — hotel otel — tvoja toja)" s podpisom M. C. t. j. Martin Curalt, priobčil J. — Na razgled bodi:
Jutrejna pesem eniga Krajnskiga Kmeta po letu.
i.
Že se temnote negudna gošš,va, Skoz petelina ozmerjana loč': Vid' se odtegvat ta černa pušava, Dalej pobega zanikerna noč.
2.
Sonce se bliža, močnejši svetloba Te že opešane zvejzde gasi: Žlahtno rudččje, nu lepa zlatoba Senkaj čez nebo nu hribe cedi.
3.
Tičkov že ni več po gnezdih, njih hišah; Gdr so po tenkimu luftu na pot', Hvalo, u sladko naštimanih vižah, Pet pomladšnimu dnevu naprot.
4.
Pridno brenči med uratcam čebelca, I' nu se muja sestrami oznant, De je čas nost u vošena predelca, Kar je po rožcah medeniga, hrant.
Kličejo, prosjo ovce inu krave, K' so se pokorno snoč dale perpet', De bi do žmahtno porosene trave Otel dobrotliv' pastiric odpret'. 6.
Povsot se, kar kol le sope živlenja, Vim iz tožliviga spanja ravna: Povsot veselo luč dvekaj stvarjenja Čisto spoznat', inu gledat' nam da.
7.
Č16v'k, k' te je večna modrost izvolila, Za gospodarja čez zemlo sturit', Zbud' se, nu hit' tud ti skoz opravila Kraji čez to tojo podložnico bit'.
8.
Člov'k, ne zastonj tiga stvarn'ka podoba, K' imaš ti tolkajn njegove oblast', Delat'! nar gerš bi bla toja lenoba, Delat! le delo da sad inu čast.
Deutsche (beynahe wbrtliche) Ubersetzung na pr.: 1. Schon fangt sich der Finsterniss trages Dickicht, Vom Hahne ausgeschmahet, zu theilen an: Man sieht die schvvarze Wiiste sich entziehen, Weiter entweichet nach und nach die tuckische Nacht . . .
8. Mensch, nicht umsonst des Schopfers Ebenbild, Der du so viel von dessen Macht hast, Arbeiten! am schandlichsten ware deine Unthatigkeit, Arbeiten! nur Arbeit gibt Frucht und Ehre.
Z istim podpisom nahaja se v Illyr. BI. 1824 Nr. 8 „Lied am Geburtsfeste Ru-dolph Johanns, .. Prinzen . . Erzherzogs . . Cardinal Erzbischofs von Olmiitz . Na primer bodi izmed 21 razstavkov:
4.
Des Lenzes, Sommers, Herbstes Tage
Sind lange schon im frohen Lied; Schon klingt es gleich gemeiner Sage, Wenn man sich die zu singen miiht..
(Vid. Prež. Sorten. 14. Kr. Čb. III.)
8.
Dich, der Du, weise in der Jugend,
Schon scheidend, was verganglich ist, Friih hoher Lehrer hoher Tugend Mit Thaten melir als Worten bist. ..
Temu nasprot je čitati v Iliyr. BI. 1828 Nr. 26 s prostim nemškim prevodom (Der Sommer-Abend) slovenska pesem;
Poletni večer.
Posmehvaje Hesper meče Iz potoka zlati svit.
Glej! škerlat gore prevleče, Kader jame se mračit',
Jožik sitih ovc tropič.
V' rajni čistih sap tihoti Listi jagnjeda šume,
Zadnjikrat zasuče bič, Ter vesel domu peržene
Trate zapusti zelene,
Žlahten hlap večerna rosa Z' mnogih rožic izbudi, Škoda, k' bo le kmalo kosa Atropa njih kratkih dni!
Tam na njiv' klasov' šeptajo, V' pokoju večera,
Razun murna v zelenjadi, Dije v miru slednja stvar,
Skor bi mislil, de kramljajo, Vsa natvora je v lepoti, Kak jih zalša Cerera.	Zver, vse ptice sladko spe.
Sam on pesem po navadi Vbira stvarniku v dar.
V' hlad Zefira izdihujem,
V pevskim duhu jas gorim; P'jan veselja premišljujem, Al na svet', al v raj' živim.
Pod slovensko pesnijo je podpis: Per Janšovira ulnjaku 15. več(jr Rešniga (nam. Režniga) Cveta 1828. J. Ž. g. r. t. j. Jožef Žagar, tedaj novomašnik. — Da je nemški prevod prost, kaže naj kitica prva in zadnja:
Schon mit purpurfarb'gen Dache	\Veisheit, Gott! von deinem Throne
Ruh't der Hain im Abendlicht,	Strahlt in dieses Heiligthum,
Wenn im silberklaren Bache	Starr denk' ich in trunk'ner Wonne, Lieblich Lunens Goldstrahl bricht... Ich sey im Elisium.
Gašper Svab r. 2. jan. 1797 na Bohinjski Bistrici, mašnik 1820, kaplan na Brezovici, v Stari Loki, župnik v Hotederšici, v Dobu, kjer u. 6. jan. 1866. Knjige njegove so:
1)	Katoljški Nauk od zakramentov svete pokore in presvetiga rešnjiga telesa, zložil Gašper Švab, kaplan. V Ljubljani 1826. 8. 154. Nat. J. Sassenberg. Prodaja Bilhelm Henrik Korn, bukvoprod. — Na vzgled bodi iz Predgovora :
»Ljubi otroci! Jezus Kristus edinorojeni sin božji, pravi Bog, pa tudi pravi človek je naš učenik, postavodajavic, in naš Gospod: njemu smo per svetim Kerstu vedno zvestobo obljubili, in iž njegovih božjih ust smo prepričani, de bomo vsi večno pogubljeni, ako ne bomo za svoje grehe pokore storili ... De bi se tedej v' naukih od zakramentov svete pokore in presvetiga rešnjiga telesa semtertje ne majali kakor na morji, de bi zavoljo prevelike ojstrosti vi žalostno boječnost in obupanje ne padli; ali pa, kar se je še bolj bati, de bi se zavoljo prevelike mehkote večno ne pogubili, zato so resnice v tih pričijočih bukvicah, ktere vam z velikim duhovnim veseljam v roke podam, le na nauke zapisane in nezapisane besede božje po mislih in zastopnosti naše matere ka-toljške cerkve zidane ... V tih bukvicah tedej nič druziga ne išite, kakor za vaše zve-ličanje potrebnih naukov, ker sim jih jez le zato spisal. Nikar se ne motite in ne obotavljajte nad nekterimi novimi besedcami, ktere v njih najdete, postavim k as, namest grevnjiga; kazen, namest štrafa itd."
2)	Gosp. Krištofa Schmida, Korarja Avgustanskiga, Zgodbe svetiga pisma za mlade ljudi, okrajšane iz Nemškiga prestavljene. V Ljublani nat. J. Blaznik 1830. 8. 190. — II. Nat. 1846. 8. 200.
3)	Nauk katoljške cerkve od opravičenja grešnika. Zložil Gašper Švab, fajmašter v Kotederžici. V Ljublani 1832. 8. 254. Nat. Sassenberg, prodaja A. H. Hon. »Prav lepi nauki v hvale vredni slovenščini (Met.)."
4)	Pridige za vse Nedelje in Praznike cčliga leta, ktere je pridigoval Gašper Švab, fajmošter v Dobu. V Ljubljani 1835. Blaznik. Klemenz, I. Del 8.
v
450 (I. Ned. v Adventu — Binkuštni pondeljik). II. D. 8. 469 (I. Ned. po Binkuštih — V god obletnice posvečenja vsih cerkev).
Andrej Itoliiuc r. 25. nov. 1795 v Zapogah, mašnik 1819, kaplan pri sv. Petru v Ljubljani, naposled fajmošter v Cirkljah na Gorenjskem, u. 30. dec. 1871. Njegova knjižica je:
Družba vernigačlovekaz'Bogam. To je: Navuki (str. 9—58) in molitve (59-238). V Lublani nat. L. Eger, prod. Hohn. 1827. 12. 240. — II. Nat. 1835. str. 294. Na primer bodi iz Predgovora:
„Kar smo vidili in slišali, vam oznanujemo, — de bo naša družba z' Očetam in z' Njegovim Sinam Jezusam Kristusam (I. Jan. 1, 3). Lepo družbo sta imela perva človeka Adam in Eva z Bogam. Bog se je z njima pogovarjal, vučil, in ona sta svojiga Očeta, kakor brumni otroci, poslušala, vbogala. V ti družbi sta bila srečna, ki sta v brumnosti živela, ino mir vesti, božje dopadajenje vživala. Nevošlivost hudobniga angela zapele Evo, in Eva Adama pregovori. Jesta prepovedani sad drevesa spoznanja dobriga in hudiga, storita greh, kteri je škodoval tudi nam vsim, kterikolj po naturi od njih pridemo. Tako smo se ločili od Boga. De bi pa mi ne bili vekomej od Njega ločeni, nam — že pervima človekama oblubleniga Odrešenika — Jezusa Kristusa pošla, skoz kteriga zamoremo z' nebeškim Očetam spet v družbo pridti itd."
P. Ferdinand V o ne a (Wontscha Joseph, Bonča) r. v Šent-Vidu nad Ljubljano 26. marc. 1792, reda frančiškanskega mašnik 1. 1817, učenik, provincijal, u. na vizitaciji v Nazaretu 31. jul. 1840. Na svetlobi so:
Tri Pridge za Sveto-Leto, k' jih je pridgval v' fari Sv. Petra per Natisoni Videmske Škofije III. IV. ino V. Nedelo po Binkuštih Svetiga-Leta 1826. P. Ferdinand Wonzha, Frančiškanar ilirske Provincje Vučenik jutrajnih jezikov ino S. Pisma obojga Testamenta per domačih šolah na Kostanjovci blizo Gorice. V Ljublani per Jurju Lichtu. V Celovcu per Ferd. od Kleinmayro, natiskavcu. 1827. 12. 155. — »Sprache und Grammatik \vurde in diesen Predigten nicht beriicksichtigt (Šaf. 126)."— Na razgled bodi:
„Za nas revne Kristjane, kateri se na morju tega nevarniga ino zapeliviga sveta še za naše zveličanje vojskujemo, je scer še zmiram prijeten čas, dokler še naša vboga Duša z' tim slabim truplam sklenena tukaj živi . .; vender niso vsi dnovi, vse vure ino minute našiga živlenja enake za perdoblenje večniga zveličanja . . . Več gnade Gospod Bog deli ob Nedelih ino velikih praznikih, kader ... Ob času sromaštva, pomajnkanja, nesreče, zopernosti, pregananja al bolezni, kir takrat . . . Močnejši studenc božjih gnad se čez nas razliva v svetmu Postu, kader . . . Dokler tedaj nas dobrotliv Gospod Bog pusti na temu svetu živeti, je za nas scer zmiram prijeten čas, ino dnevi zveličanja; pa včas več včas majn; nikdar pa veči, kakor ravno zdaj, kar nas je Bog dal doživeti, ino kar vam keršanske Duše! z veseljam oznanuvati, sim jest dons na voljo vašiga Gnad-liviga Škofa semkej poklican ... Z velikim veseljam tedej vam pridem to posebno novino Svetiga-Leta oznanuvati, ino sim moje govorjenje tako razdelil, de vam bom v tih treh Nedelah vse na kratkim povedal, kar vam je potrebno vediti ino si dobro k sercu vzeti, če hočte tega prevelikiga šaca Svetiga-Leta deležni postati; ino scer dons vam bom v pervimo delu mojga govorjenja razložil, kaj je Sveto-Leto, ino v' drugmo, kako mormo taistiga deležni postati? Dons teden vam bom pokazal, kako potrebno nam je spreobernenje ino pokora, scer zmiram, pa posebno v' temo Svetmo-Letu; ino dons 14 dni bom vas podvučil, kaj je pravo spreobernenje ino resnična pokora, brez katire nobeden Svetiga-Leta ne more deležen postati. Prosim vas za posebno poterpežlivost,
če bom en malo dolgo govoril, ino zamerklivo pošlušanje; zakaj te lepe perložnosti morbit ne bote nikdar več doživeli. Ti pa Troštar S. Duh! brez katirga pomoči ni nič dobriga v človeku, vižaj tako moj slab jezik, ino vžgi z tvojim božjim plemenam serca mojih brumnih poslušavcov, de bi ta moj navk k veči božji časti, ino k zveličanju moje ino mojih pošlušavcov Duše teknili — S. Maria! prosi tud ti za-me ino za moje posluša vce!"
Pot v nebesa je pesem, ktero je zložil P. F. Bonča Provincial, in ktera je tiskana v knjižici: »Drugi Perstavik starih ino novih . . Pesem . . Val. Stanig". — V Gorici 1838 str. 41—48, ktere naj se pokažejo tu nekteri odstavki na pr.:
1. Le vozka je Cesta,	2. Ta pot je nevarna.	3. Ta svet ti poreče:
_ In tesna je pot,	Pač mnog' jo zgreše,	Ne bod' tak perprost,
K' v' Nebesa gre zvesta,	To prazna ni marna,	Vesel, naj ti teče
Ne jiš jo povsot;	Vse r'či v nji leže;	Tvoj čas u' sladkost';
Če zdaj jo ne najdež,	Ne daj se slepiti,	Le vživaj veselje,
Al pa od nje zajdeš,	Pot pravo pustiti;	K' je men' na povelje:
Boš večno žalval,	Premišluj terdo,	Ne boj' se nič več,
In milo zdihval.	It' treba kam bo.	Vse misli verz' preč.
27. Zato je potrebno 5. Meso t' bo pa djalo:	zdaj tukej terpet,;
Zakaj me moriš? ...	če hočeš tam mirno
V' veselju živet';
7. Nar hujši sovražnik	Se bran't, in vojsk'vati,
Vse z mrežam zastav',	Ter z hudim bojvati,
Ta zvit je zalaznik,	Zaupat' v' Boga,
Hudič se mu prav';...	Kir zmagat' nam da.
Andrej Albreht r. 18. nov. 1782 v Idriji, posvečen 1805, služil v Semiču, na Krki, v Kranju, v Dolenji Vasi, kanonik in stolni župnik v Ljubljani, prošt v Novo-mestu, u. 20. nov. 1848. Spisi njegovi so:
1) Keršanski katolški Nauk od nar potrebniših resnic svete vere z' vprašanji in odgovori. V Ljublani 1827. 8. 432. Nat. Sassenberg. Prodaj. A. H. Hon. — II. Nat. 1830. 8. Blaznik. — Beseda kaže se na pr.:
»Kaj je vera katolškiga kristjana? Vera katolškiga kristjana je dar božji, čezna-turna luč, od Boga mu vlita čednost, skozi ktero vse za res verje in vse terdno derži, kar je Bog razodel, in kar katolška cerkev verovati zapove, naj bo zapisano al ne . . — Zakaj pravimo, de je vera čeznaturna luč? Zato ker skozi njo spoznamo k' zveličanju potrebne resnice, kterih bi z' svojo pametjo nikolj ne bili spoznali. Naša pamet po svoji naturi ni vsigavedoča, to je le sam Bog, in skozi poverbani greh je tako otam-nela, de le nektere resnice, in še teh prav ne spozna. Skozi s. vero še le prav spoznamo Boga ino njegove popolnamasti, dolžnosti do njega, dolžnosti do sebe, do bližniga in do drugih stvari; skozi njo spoznamo božjo previdnost, ktera cel svet, ino pergodbe ljudi vlada (viža), resnico od večniga zveličanja pravičnih v nebesih ino večniga pogub-lenja grešnikov v pekli, nevmerjočnost človeške duše, ino skozi njo zvemo potrebne per-pomočke k zveličanju itd. Teh resnic bi ne bili nikolj spoznali, ako bi jih Bog nam ne bil razodel, našiga uma ne bil razsvetlil, ino naših sere z' svojo gnado k verovanju per-pravnih sturil. Torej pravi prerok Izaia: »Ljudstvo, ktero je v tami hodilo, je veliko svetlobo vidilo, prebivajočim v deželi smertne sence je luč zasjala". 9, 2. To je, ljudem, ki so bili v nevednosti, v neveri, se je Jezus, nebeška luč, perkazal, in jim skozi ozna-novanje svete vere pamet razsvetlil, de spoznajo, kaj jim je verovati in sturiti, de večno živlenje dosežejo."
Knjiga Slov.	f
2)	Keršanski katolški Nauk za odrašeno mladost. V Ljublani nat. Sassenberg 1828. 8. 240.
3)	Sveti Veliki Teden, ali molitve in ceremonije, ki se po zapovedi katolške cerkve veliki teden opravljajo. V Ljublani nat. Eger 1829. 8. 304.
4)	Razlaganje keršanskiga katoljškiga Nauka. Spisal Andrej Albreht, prošt in fajmošter v Novim mestu. V Ljubljani 1850. vel. 8. Nat. in založil Ign. A. žlahtni Kleinmajer. I. Del 1 —374 (I. Pogl. »Bog stvarnik, ohranik in učenik ljudi v stari zavezi. II. Jezus Kristus, odrešenik in zveličar sveta). II. Del 1—570 (III. Od svetiga Duha in Jezusove cerkve. IV. Od sv. zakramentov. V. Od keršanskiga življenja). III. Del 1851 str. 1—480 (VI. Nauk od božjih zapoved. VII. Nauk od cerkvenih zapoved). — Rokopis bil je dovršen vže 1. 1841; med natiskovanjem pa je po smrti pisateljevi marsikaj prenaredil ter popravil Juri Vole (Zg. Danic. 1850 itd.).
Franc Veriti r. 16. dec. 1771 v trgu Tolmezzo (iz duhovnije Tercja) nad-škofije Videmske (Udine), v latinske šole hodil v Vidmu, služil v štacuni trgovski v Po-žunu, štiri leta v mornarstvu na Laškem, potem bil nekaj časa gospodar doma, nato bogoslovec v Vidmu, posvečen mašnik 1. 1800, služil za kaplana v Horjulu, kjer bival takrat Lah župnik Cipriani — v Ljubljani Lah nadškof Brigido —, bil potem duhovni pomočnik 1. 1803 v Selcih, 1804 na Krki Dolenjski, 1. 1806 vikar v Rovtah, 1. 1812 fajmošter v Horjulu, 1. 1840 korar v Novomestu, kjer je u. 16. jul. 1849. — »Von Haus aus verstand Veri t i kein Wort slavvisch; durch beharrlichen Eifer und fleissiges Sprach-studium brachte er es dahin, dass er ein fruchtbarer krainiseher Schriftsteller wurde (Šaf. 42. 43)." — Knjige njegove so:
1)	Razlaganje Jesusovih naukov na gori, kakor jih popisuje sveti Matevž 5, 3—10. Perstavik Vere-Upanja-Ljubezni. V Ljublani 1827. 12. 267. Natis. J. Sassenberg; na prodaj A. H. Hon. — Iz te prve njegove knjižice pokaže naj se vsaj iz Predgovora tole:
»Preljubi bravci! Kranjskimu katolškimu ljudstvu, med kterim sim pet in dvajset let mašnik, sim že zdavnaj želel svoje resnične ljubezni pričevanje dati. Nate! iz do-briga serca majhine bukvice, v' ktirih je razlaganje Jezusovih naukov na gori ... — Ker jest nisim kranjc, sim permoran odkrito spoznati, de je tukaj lohka marsktera beseda neperpravna, ali nepopolnama: kar prosim mi spregledati. Preljubi bravic! lepo te prosim, beri, premišljuj kar bereš, in živi po naukih Jezusovih. Če tako delaš, bodo moje želje dopolnjene. — Moli za-me. Franc Veriti. - Blagorstva I. —VIII. do str. 224. Perstavik: Vera, upanje, ljubezen so nar potrebniši čednosti, in za tiga voljo za-popadejo veliko naukov, pa tukaj ne boš v vsih naukih podučen, temuč le v enih po-minjan, de bo tvoja vera živa, tvoje upanje pravo, in tvoja ljubezen delavna, de se zveličaš (224 — 265)."
2)	Popotnik široke invozke poti; ali Popisovanje, kako se človek spači, v grehih živi, kako se poboljša, in Bogu služi. Spisal Franc Veriti. V Ljubljani 1828. 8. 238. Natis. L. Eger, na prod. A. H. Hon. — Alegorična pripovedka. — Feliks gre od doma na široko pot, pride v mesto Golufije, Poklic ga reši iz mesta, Angel ga uči, spremi s Svetoželjo na goro v mesto Resnice, obiše sv. Samoto, Čisto-misel, gre pred kralja Resnice, obiše Str.ihbožji, sv. Bogaslužnost, Modrost, Poterpež-ljivost, Pokoro, Molitev, Čistost, Ponižnost, Pokoršino; Feliks se posvetuje z' Angelam in Svetoželjo; gre sam v hišo sv. Pokore za vselej. — Na primer bodi Predgovor:
»Namen tih bukvic je popisovati, kako človek v' zaderge zleze, kako se iz njih spravi, in potlej bogaboječe živi. Pisal sim ko bi grešne slabosti in keršanske čednosti
govorile, de bo branje perljudniši in de se bo moč resnice bolj v živo čutila. Široka pot ni druziga, ko po svojim hudim poželenji živeti. Mesto Golufije pomeni kraljestvo hudičovo, v' kteri m so hudobni. Vozka pot ni druziga, ko življenje po zapovedih. Mesto Resnice pomeni kraljestvo Jezusovo, pod kteriga ljubeznivo oblastjo so radi vsi dobri. Beri te bukvice, in jemlji nauke, ko bi bil popotnik Feliks. Varuj se široke poti, in hodi po vozki, de prideš v nebeško kraljestvo." Franc Veriti, Fajmašter v Horjulu.
3) Življenje Svetnikov in Prestavni Godovi. I. Bukve. V Ljubljani 1828. 8. XIV. 662. Natis. J. Sassenberg. — II. Bukv. 624. — III. B. 1829. 640. — IV. B. 671. - Kazalo (638) neprestavnih godov (644); naukov (Bog, Bogoslužnost, Beseda - Čas, Cerkev božja veža, Čistost nečistost — 657). Sosebni nauki (671). — i Drugega natisa. J. Blaznik. Na prodaj J. Klemenz. I. Bukv. 1831. 8. VIII. 662. — II. B. 1844. 8. VII. 615. - III. B. VI. 634. - IV. 1844. 637. - „An diesem, schon seines Umfanges wegen nicht unbedeutenden Werke hat zuerst gearbeitet der Canonicus Miha Hoffmann; nach seinem Tode vollendete es Fran z Veriti; doch nahm an der Herausgabe auch Andrej Albrecht als Corrector und Revisor der Sprache u. s.w. einen thatigen Antheil. Die erste Auflage war 2200. Ex., die zweite 1500 Ex. stark (Šaf. 130)." — Na razgled bodi po reči in obliki iz Predgovora, pa sv. Ciril in Metodi p.:
Vsi pravoverniki radi poslušajo, in berejo djanje svetnikov. Slovenci niso v tim slabši od druzih: jest vem in pričujem od njih gorečnosti. Dosihmal je zlo malo na svetlobo prišlo od življenja svetnikov v slovenskim jeziku: zato sim jim tele bukve spisal, in z božjo pomočjo jim hočem še druge zaporedama za vse mesce celiga leta spisati, de bodo želje dobrih nasitene.
Očitno spoznam, de so mi pomagali prečastitlivi Gospod Mihael Hofmann, nekdaj korar v Novomestu, ktiri so pervi dan Kimovca 1826 v Bogu zaspali. Oni so z stanovitnim pridam, in hvale vredno učenostjo spisali veliko od prestavnih praznikov, od življenja svetnikov, in vse to pomnožili z lepimi nauki. To mi je bilo dobrotljivo v roke dano, in njih pridnost je moje delo zlo polajšala.
Kar sveto pismo pričuje od življenja hudih in dobrih, se more verovati; kar drugi pišejo, in pričujejo, se more modro premisliti, in jim pametno verjeti; zlasti, kadar ni to zoper nobeno razodeto resnico, in je k podučenju. Kar v dobro napeljuje, je pomag-ljivo, ako bi tudi bile prilike, ktirih je dosti tudi v svetim evangelji: ne smemo pa soditi od mogočnosti gnade božje nad svetniki po svoji slabosti. V popisovanji življenja svetnikov sim se skerbno varoval, vkar bi zamoglo vest slabih raniti.
Ljubi Slovenci! berite te in prihodne bukve od svetnikov z mislijo in voljo, svoje življenje poboljšati. Svetniki nas uče ljubiti Boga iz vsiga serca; stanovitno njemu služiti; v pokoršini radovoljno in zvesto živeti; pravično in usmiljeno gospodovati; svoje grešno telo pokoriti; nadloge in krivice voljno poterpeti; storjene krivice popraviti; resnično se spokoriti; sovražnikam zavolj Boga odpušati; po vsili zapovedih stanovitno živeti. Svetniki so bili človeki kot smo mi; vsih stanov so bili kakor mi; v sredi pohujšanja so bili ko mi, pa z gnado božjo so premagovali zapeljive skušnjave, moč hudiča, silo hudobnih in vse. Ne obupajmo, ker Bogu je vse mogoče, in z njegovo gnado za-moremo v nebesa priti. Berite in premišljujte skrivnosti našiga odrešenja, de boste Bogu hvaležni. Berite in premišljujte življenje čiste in mogočne matere božje Marije, kraljice vsih svetnikov (gl. podobo v I. bukv.), tudi življenje druzih svetnikov in svetnic, de se vnemate, in serčno rečete z svetim Avguštinam: Če so oni zamogli, zakaj pa mi ne? Molite za dušo zvestiga Jezusoviga namestnika Gospoda Hofmana, za-me in za druge, ki so se trudili za vaše duše, de bomo z vami v veseli družbi vsih svetih hvalili
kralja, in vojvoda svetnikov Jezusa Kristusa, ktiri gospoduje z Očetam, in svetim Duham od vekomaj do vekomaj Amen. Franc Veriti, Fajmašter v' Horjulu.
Prestavni godovi. Nedelja. Nauk. Sploh od vsih nedelj, in praznikov skozi leto. Molitev. — Advent. Nauk. Kaj v Adventu premišljevati, in delati ... — Neprestavni godovi. I. dan prosenca. Obrezovanje Jezusovo. Novo leto. Nauk. Resnično in berž svoje življenje po Jezusu poboljšati. Molitev. — II. dan svečana. Očiševanje Marije. — Darovanje Jezusovo, ali Svččnica. Nauk. Iz tiga praznika. — XIII. dan sušca. Ss. Ciril, in Metodi škofa.
»Sveti Ciril (Kiril), in Metodi sta bila brata, pa močneji združena z gorečo, čisto ljubeznijo, ko z zavezo kervi. Že mlada sta se odpovedala posvetnim dobrotam, in skerbno služila Bogu. Ona bi bila lahko srečna in sloveča na svetu, pa sta si raji drage zaloge perpravljala za nebesa. Ta dva brata sta bila vsa goreča do Boga: zato sta bila tudi goreča za zveličanje bližniga. V sredi devčtiga stoletja po Kristusovim rojstvu je bilo veliko Slovencov k pravi veri spreobernjenih, ali pravih učenikov jim je manjkalo, nobenih slovenskih bukev še ni bilo in nihče še ni znal slovenskih besedi pisati; zatorej so poslali Slovenci v Carigrad ali Konstantiuopel do greškiga cesarja Mihaela III. in ga prosili, de bi jim umnih in dobrih učenikov poslal. Na to jim pošlje Cirila in Metodja. Iz pokoršine in prave ljubezni do Boga in bližnjiga sta zapustila svoj dom in svojiga očeta, po imenu Leona v Tesalonikij in sta peršla, kakor dva angela, v naše slovenske dežele božje nauke oznanovat! Kmalo sta znajdla k greškim čerkam toliko novih čerk, kolikor jih je za slovenske besede, de se prav po govorjenji pisati zamorejo, potrebno, in sta poslovenila sveto pismo, mašne in druge molitevske bukve. Ker sta imela gorečnost aposteljnov, sta bila od rimskiga papeža postavljena namestnika aposteljnov. Kralji, oblastniki in podložni, tudi neverni, so jih radi poslušali, in se spreobračali, ker so vidili nad njima resnično brumnost in gorečo skerb vse zveličati. Ta dva sveta uče-nika sta mogla veliko nadlog in zopernost prestati, vender do smerti nista jenjala serčno učiti, in ljudi spreobračati" (str. 537—8.). Nauk. Od čiste, stanovitne in žive vere. Molitev.
4)	Razlaganje svetiga Evangelja vsih nedelj in zapovedanih praznikov cerkveniga leta. Spisal Fr. V. V Ljubljani 1830. 8. VIII. 9—640.
5)	Terpljenje Jezusa Kristusa Gospoda našiga, kakor so ga vsi štirje evangelisti popisali. V Ljubljani 1831. 8. X. 259. J. Blaznik.
6)	Keršanski Katolški Nauk za odrašene ljudi. V Ljubljani 1834. 8. I. in II. Del str. 334. III. 344. IV. 320. V. 319. Nat. Rozalia Eger. Prodaj. J. Klemenz.
7)	Keršanski Katolški Nauk za otroke, ki se perpravljajo k sv. obhajilu. V Ljubljani 1836. 12. 220.
8)	Perpravljanje k' smerti ali premišljevanje resnic v' srečno smert pomagljivih. V Ljubljani 1841. 8. 258.
9)	Premišljevanje terpljenja in smerti Gospoda inOdrešenika našiga Jezusa Kristusa. Spisal Franc Veriti, Korar v' Novomestu. Nat. in zal. Maria Tandler. Prodaj. Andr. Čer, bukvevez. 1845. 8. 256.
10)	Mnogi sveti Nauki in Zreki iz bukev Pripovist, Pridgarja, Modrosti in S i,? a h a. Sp. Fr. Veriti, Korar. Nat. M. Tandler v Novomestu 1846.8.240.
Spisal je Fr. Veriti še mnogo drugih stvari, ki so ostale v rokopisih na pr.:
a) Dušni Abecednik. Spis šteje 100 celih pol ter ima v abecednem redu neizrečeno veliko krščanskih resnic, ki so obširno razložene in bi jako koristne bile vzlasti pridigarjem. — b). Zapopadik evangelja Jezusa Kristusa v osmerki knjiga I. po spisu sv. Matevža str. 350, sv. Marka str. 246. knj. II. sv. Lukeža 381, sv. Janeza 302. — Zapopadikmdjanja apostoljskiga, listov svetih aposteljnov, in
skrivno razodenje. I. Del 8. str. 504. II. D. 539. — c) Pridige vsih Nedelj, in zapovedanih Praznikov cerkveniga leta. Štiri knjige v četrtini od 1.1824 — 1827 str. a 560—568. — d) Skrivno razodenje. — e) Zakaj in kako je Jezusa ljubiti in mu služiti. — f) Zgodbe iz d j anja a posteljno v. — g) Življenje nekterih služabnikov božjih. — h) Pridige ob mnogoterih priložnostih. Ena debela knjiga itd.
Na pri mer bodi še Predgovor iz rokopisa: Skrivno Razodenje svetiga Janeza aposteljna, in nekaj razlaganja. Spisal Franc Ve rit i korar v' Novo-mestu 1848. 4. str. 232:
»Ljubi bravicl Sveti Janez apostelj, evangelist in prerok je spisal te bukve, ktere je skrivno razodenje imenoval, na majhnim in pustim otoku Patmos, kteri je per-morskimu mestu Efezu nasproti, kamor ga je bil neusmiljeni cesar Domicijan poslal zavoljo njegove stanovitnosti v veri Jezusovi. Kader je bil cesar Domicijan umeri, mu je bilo perpušeno priti v mesto Efez, kjer je do smerti bil.
Sveti Janez je spisal te bukve, kakor mu je bil Jezus razodel z visokimi besedami in skrivnimi prilikami. V tih bukvah hvali ali svari po zasluženji sedmere škofe v mali Azii. Popisuje preganjanje nevercov zoper cerkev, njeno vojskovanje, zmago in čast. Popiše tudi v skrivnih prilikah strašne nadloge, ktere bodo preganjavce cerkve zadevale.
Ta sveti apostelj in prerok tudi popiše, kar je po božjim razodenji prejel, de se bo hudiga in strašniga poslednje čase godilo; sosebno, kader bo Antikrist prišel na svet, kteri bo cerkev neusmiljeno preganjal. Popiše čast, oblast in mogočnost Jezusovo, kteri bo sovražnike svoje cerkve končal. Popiše tudi nezapopadljivo lepoto nebeškiga kraljestva, kjer se bodo pravi služabniki božji veseljevali vekomaj.
Cerkveni učeniki pravijo, de namen tih bukev je pravovernikam dajati upanje in serčnost, de bi zvesto služili Bogu, in serčuo preterpeli preganjanje, ker bo Jezus njih krivične preganjavce končal, jih pa vzel v svoje kraljestvo.
De so te bukve visoke in polne skrivnost, njih ime, in njih branje prepriča. Visoke in skrivne so sosebno zato, ker veliko'reči v njih popisanih se bo le poslednje čase godilo. Cerkveni učeniki niso mogli vsih skrivnost tih bukev razdaniti, so vender nekaj svetlobe dali, zmed kterih so sveti Avguštin, sveti Bazili, Beda, Korneli a Lapide, Bosuet in drugi: njih prizadjanje bo moje pero vodilo.
Keršanski bravic! sprejmi to moje pomanjkljivo delo: pomanjkljivo je, nič pa zoper katolške resnice, kterim sim po milosti božji iz serca vdan. Kar razumeti ne moreš, naj ti služi v' poniževanje; karati je pa razumeti mogoče, obračaj v svoje boljišanje, in čast božjo. Očetu, Sinu in svetimu Duhu bodi hvala zdaj in vekomaj. Amen."
»Franc Veri ti, rojen Lah in verli slovenski pisatelj" — je sostavek, ki ga je priobčil L. Pintar v Sloveniji 1848 1. 52. — »Nekoliko iz življenja ranjciga korarja Franca Veriti-ta" je spisal L. Jeran v Zgodnji Danici 1849 št. 49. — »Franc Veriti[ bogaboječ duhovni Ljublanske škofije, Slovencov priden pisatel" — popisal Ignac Jugovic, kanonik v Novim mesti — v Drobtincah 1850 str. 116 — 123. — Ondi je brati na pr.:
»Posebna hvala Slovenšine je, de njo ptujci skoraj bolj obrajtajo ino povzdigajo kakor domači rojaki. Kakor hitro se slovenske besede prav lotijo, ino okusijo nje sladke glasove, njo tudi ljubijo; le on slovenski jezik gerdo ima, ki ga ne pozna. Takih ne-prijatlov je bilo na cente, ino, žali bože! de jih je še. Eni mislijo, de Slovenšine znati potreba — drugi de se nje navučiti mogoče ni. Vse tote in take zamečvavce jezika našiga naj rajni visoko častit gospod Franc Veri ti na laž ino v sramoto denejo, oni duhovski oče pobožnih slovenskih bukuv, katerih so nam obilno popisali, de so ravno
rojen Lah bili (Drobt. str. 116)." — »Kader so 1. 1800 došli v Horjul, sromak niso slovenske besede znali. Bil sim — so djali — mutast kaplan (str. 119). Kar pa človek ne zna, se z božjo pomočjo lehko nauči, ako le hoče ino skerbi, kakor naš ne-vtruden Veriti." — „Kadar so se jeli naročniki na pervo knjigo — Življenje Svetnikov IV. knj. a 1 gld. — zbirati, so se mu nektere muhe posmehovale rekoč: »No, Lah bo nam pa že kaj lepiga spisal." Odtod je prišlo, da je perva knjiga le malo naročnikov imela. Pa še komaj je perva knjiga zlato solnce zagledala, so že mogli vsi zabavljivci jezik za zobmi deržati, ker jo je vse hvalilo. Torej se je tudi zgodilo, de se jih je na drugo še čez 1700 naročilo itd. (Slovenija str. 208)." — »Njih slovenska beseda je bila vglajena, lehko vsim zastopna, slovenšina je čedna, ne preolišpana, ampak modro osnovana. Duh pisanja scer ne leta visoko, pa globoko v serce gre. Posvetniga lišpa v njih pismih ne najdeš, pa dobro zerno pobožnosti te bo oživelo ino vnelo za pravo keršansko živlenje. Pisarija Veriti Franca je sadunosniku podobna, ki ima lepši sadje ko cvet. Hvalo jim vsak domorodic ve . . . Svoje slovenske bukve so sporočili svoji poprejni čedi v Horjuli, kar je latinšine ino pa rokopisov ne natisnenih, so mladim duhovnim novo posvečenim — laške bukve pa škofiji izročili (Drobt. 123)." — »Ptujega rodu, pa ves dobrega slovenskega duha je bil, zato bo živel njegov spominj med Slovenci od roda do roda (Metelko)!"
Janez Ziegler (Cigler) r. 7. maja 1792 v Udmatu duhovnije sv. Petra, posvečen 1. 1815, duhoven v Škocijanu na Dolenjskem, pri sv. Petru, nato v jetnišnici Ljubljanski, naposled fajmošter v Višnji Gori (Višnjagorc, Višnjagorski), u. 11. apr. 1869. Spisi njegovi so:
1)	Molitve za bolnike. V Ljubljani 1828. 12. 247. Nat. Fr. Retzer. — II. Natis. Sasseuberg 1830. 12. 282. Na primer bodi iz Predgovora:
»Nimamo ga praviga stanovanja na tem svetu, ampak le prihodniga išemo. Tukaj smo, kakor memo gredoči popotniki, gremo v' svoje pravo domovanje v večnost, kamor nam smert vrata odpira. Smert je štrafepga za greh; ker smo pa vsi grešili, tudi vsi umreti moremo. Za vsaciga človeka je huda in grenka zadnja ura, kader je treba svet zapustiti; iti v večnost, in stopiti pred pravičniga sodnika, Jezusa Kristusa; dajati raj-tengo od svojiga hišvanja na zemlji. Kader se smert bliža, vsak kristjan potrebuje in želi duhovniga trošta in pomoči, ker takrat je ves posveten trošt prazen. Ravno v tih bukvicah se najdejo nauki, opominovanja, in bolnikam potrebne molitve, kteie gotovo vsaciga kristjana v bolezni potroštajo, ga k poterpežljivosti nagnejo in v ljubezni do Jezusa Kristusa vnamejo, če jih andohtljivo moli, ali moliti posluša. Potrebne so tedaj te bukvice duhovnim pastirjem in drugim ljudem, zato ker do zdaj nismo nobenih kranjskih bukvic imeli, iz kterih bi se bile mogle moliti bolnikam perpravne molitve, in jim upanje v neskončno usmiljenje božje dajati. Dobro in prav bi bilo, de bi te bukvice per vsaki hiši bile, kjerkoli kdo brati zna; duhovni pastir velikrat bolnika zavoljo dalje in druzih opravil ne more po gostim obiskati, takrat mu kdo drugi lahko kaj bere, ali moli, ga potrošta in dobro delo stori, ker mu, kakor usmiljeni Samaritan, vino in olje v dušne rane vliva. Kdor se ljudem usmiljeniga skaže, bo tudi per Bogu usmiljenje dosegel."— »Janes Ziegler Duhoven v' LjublanTki j etn iJfhniz i."
2)	Štiri posledne reči, ali premišlevanje smerti, sodbe, pekla in nebes, spisal Janez Ziegler, duhoven Iblanske jetnišnice. V Iblani Kleinmayr 1831. 12. 192.
3)	V Krajnski Čbelici 1. 1831 bukv. II. so njegove pesmi: »Mravlja s kobilico. Šinkovic ušel. Pajk z muho. Plahta na dvoje. Dozdevna smert. — Bukv. III. 1. 1832: Lesica z kužetam. Povračilo". — V zgled bodi:
Povračilo.
Veselo letala
Golobčik kar šine Šibin'co vlomit,
To vidi čebel'ca, Verniti hiti,
Čebelica v log, Medu nabirala
Jo v včdo porine Čebel'co rešit'.
U roko pič' strelca,
Po cvetji okrog.
Golob odleti.
Vihar jo zavije,
Nevarnost otveze Goloba strašna,
Serce pozabilo
Ne more letet', V vodnjak jo pobije: Kako se otet'!
Ga strelic zaleze, Pomeri v njega.
Dobrote vračilo Da milo nebo.
Ljubezni ne bo,
4)	Mašne bukvice, to je molitve per s. maši, tudi druge vsakimu kristjanu potrebne molitvice. Zraven tudi kratko premišljevanje terplenja Jezusa Kristusa, ali sveti križovi pot. J. Z. V Ljublani 1832. 12. 338 s podobami (brez njih str. 292. Šaf. 148). — V novem pravopisu 1. 1852. str. 252.
5)	Dober nauk, ali kratko pod učenje se časne in večne nesreče ob-varvati. Spisal in na svitlobo dal Janez Ziegler. V Ljublani nat. J. Blaznik 1832. 12. 132.
6)	Bratovšina sv. Leopolda. Iz Nemškiga spisal J. Ziegler. V Ljublani 1833. 8. 72.
7)	Duhovni studenc, to je lepe molitvice, s kterimi zamorejo keršanske duše veliko dobrot od Boga sprositi. Na svitlobo dal J. Ziegler. 1835. — V. nat. pomnož. 1850. — VI. nat. 1853. — VII. 1858. 12. 234. — Olepšane s podobami pri sv. maši in pri sv. križevim potu, v starim in novim pravopisu (Zg. Danic. 1854. 1. 13).
8)	Kratki nauki za vsaciga človeka. V Ljublani 1835. 12. 60.
9)	Sreča v Nesreči, ali Popisvanje čudne zgodbe dvčh dvojčikov. Podučenje starim in mladim, revnim in bogatim. Spisal in na svitlobo dal Janez Ziegler, Fajmašter per s. Tilni v' Višnjigori. V' Ljubljani Natis. J. Blaznik 1836. 8. 139. Na prodaj J. Klemenz. — V treh delih popisuje se po več razdelkih čudna a mikavna zgodba: I. 1. France Svetin grč na vojsko Francosko. 2. Neža Svetinka da oba dvojčka v službo. 3. Paul e Svetin pastir; 4. šolar v' nemškim gradcu; 5. najde svojiga prijatla Avguština; 6. desetašolic na Dunaji; 7. dvorni svetvavec, potem škof. 8. Po škofu Paulu najde Kari baron Gap svojo mater. 9. Škof Paul najde svojo mater. — D. II. 1. Janez Svetin pek v' Terstu; 2. per velkim tergovcu v Terstu; 3. na morji; 4. v mestu Tulonu na Francoskim; 5. v ječi; 6. k smerti obsojen. 7. Ludvik Bodin, Svetinov sovražnik, hu-dodelnik, vjčt. 8. Janez Svetin izpušen, Ludvik Bodin umorjen. — D. III. 1. France Svetin, oče Janeza in Paula, na vojski vjet, in na francosko odpeljan; 2. francoski soldat, reši svojiga generala; 3. na morji vjet in v Afriko odpeljan. 4. v Ameriko odpeljan in prodan; 5. najde svojiga sina. — O reči in obliki bodi na razgled:
„L ud vik Bodin, Svetinov sovražnik, hudodelnik, vjet. — Drugi dan popoldne Svetinoviga obsojenja prideta dva gospoda obiskat stariga prijatla Teodora, ki sta slišala njegovo žalost zavoljo Svetinove smerti. Bila sta ta dva gospoda zmed števila tistih sodnikov, ki so Svetina obsodili. Lepo sta ga pogovarjala, de naj si te zgodbe nikar k sercu ne jemlje in sta mu rekla: Prijatel! kaj boš zato žaloval, sej veš hudobija mora štrafana biti, pravica to ukazuje, ti nisi tega kriv; naše postave tako zapovedujejo, de taka hudobija se mora ojstro štrafati. Teodor svoja dva prijatla per-derži per večerji, de bi se dalej z njima pogovarjal. Večerja je bila perpravljena, vsi se vsedejo k mizi, le Ludvika še ni bilo, Teoior ukaže hišni keršenci iti klicat Ludvika k večerji, ona gre tiho v njegovo kamerco, ker je menila de spi, de bi ga na naglim ne zbudila. Najde ga ležati na dolgim blazinatim stolu, kterimu kanape pravijo,
pa prestrašena se ne upa ga poklicati, ker je bil merliču enak, ves prepaden in plašen je ležal kakor v omedlevci, in večkrat globoko zdihnil in kakor v hudih sanjah od cekinov govoril. Hišna tiho gre iz kamerce povedat gospodarju, kar je vidla. Teodor in oba njegova prijatla vstanejo berž od mize, in gredo v Ludvikovo kamerco tiho po perstih. Še je bil v omedlevci, zdihval je in večkrat te besede izgovoril: „0 nedolžni Svetin, o peklenski cekini!" Trikrat je te besede tako izgovoril, de so jih vsi dobro slišali, nič ni vedel, de ga kdo sliši. Eden Teodorovih prijatlov migne tiho iti iz kamerce in pa ga per miru pustiti. Ko prideta spet k mizi, reče tisti gospod, ki je rekel ga pustiti: Tiho bodita, gotovo se bo božja pravica dans pokazala, Bog nedolžniga varje; kmalo bomo kaj več zvedli. Pustite Ludvika per miru, de jest nazaj pridem. Gospod, kteri je bil sodnikov eden, gre, in ko bi trenil kmalo nazaj pride, in perpelja z' sabo tri žandarme, pokliče zraven Teodora in uniga svojiga tovarša. Vsi gredo v Ludvikovo kamerco tiho; še je ležal, in še so mu nekterikrat ušle iz ust tiste besede: „0 nedolžni Svetin, o peklenski cekini!" Sodnik ukaže žandarmam Ludvika obstopiti, on stopi k njemu, ga za roko prime, in z ojstrimi besedami nad njim zakričf: Ludvik Bodin! ti gerda pošast, precej vstani in z nami pojdeš, zvedili smo, kaj si storil, ne boš odšel ojstri pravici ne. Ludvik plane na noge, pa se ves trese, ne ve, ali se mu sanja ali je resnica, druziga ni vedel reči, kakor hitel je: „Sej grem, sej grem. Res sem jest cekine ukradel res, pa sim jih skrivej v Svetinovo skrinjo nesel; Svetin je nedolžen." Žandarmi so ga zvezali in varno ga v ječo vlečejo itd."
10)Živlenje	S. Heme, brumne koroške grafine. Spisal in na svitlobo dal Janez Ziegler, Višnagorski fajmašter. Natiščene in založene per Janezu Leon. 1839. 8. 70. — Rojstvo sv. Heme. Hema se omožf. Wilhelm in Hema dobita dva sina. Wilhelm in Hartvik, sinova s. Heme, oba umorjena. Kako sta mlada grofa umorjena, pride na dan. Knapje štrafani. Puntarski knapji se združijo, in se celi vojski v bran postavijo. Grof Wilhelm gre v Rim na božji pot. S. Hema udova, umeije. — V podobah: S. Hema. Grof Wilhelm III. Kerška Cerkev.
11)	Eksercicije, to je Nauki in premišljevanja od nar imenitniših resnic svete vere. Spisal raujki č. g". Mihael Hofman, ntkdajni korar v Novim Mestu. Nat J. Blaznik 1839. 8. XV. 277. Na svetlobo spravil Janez Ziegler (Vid. Jezičn. XXII. str. 74) s primernim predgovorom, v kterem opisuje sveto življenje omenjenega pisatelja.
12)	Nekaj spiskov iz njegovega peresa ima vže Carinthia 1. 1829 itd. — V Drobtincah 1. 1848 je brati sostavek: Nepoznan rešitel. — Novice so ga privabile, da je priobčil v njih — Višnjagorc — nektere stvari; tako na pr. 1. 1843 spis: Luna; 1. 1844 pesmico: Ljubljanski kovači. Besedne vganjke. Novih navad ne zani-čovati; 1. 1845: Zobačnik; 1. 1849: Zmota; 1. 1860 — Višnjagorski —: Posvetni blagri. Jezikoslovne posebnosti, čertica iz življenja sedanjega papeža Pija IX. Resnična zgodba itd. — Na razgled bodi:
Ljubljanski kovači.
V Ilirjo pridere Nevsmilen tiran,
Z gorečim železarn Nad Turka dero, Z velikim terpežam Serčno odženo.
V Šempetru z procesjo Kovači gredo, II spominu tam svet'jo, Bandero neso.
Ljubljano razdere Neverni Osman.
Zdaj cerkve se loti Šempeterske žgat',
Kovači na poti Ne dajo končat'.
Zmota.
Satan z babo se prepira,	Razserden Gospod mu pravi:
Peter ju zmirit' ne ve,	„Peter! tega ne terpim,
Naglo sablico izdira —	Berž nazaj glave postavi!
Preč obema ste glave.	Primete se, jez skerbim".
Peter zmoten kar popravi,	.
Žensko glavo vragu da, Ženi vragovo postavi, — Marsikdo še to pozna.
Jezikoslovne posebnosti.
S klobuki mi le glave pokrivamo, Nemci pokrivajo z njimi tudi perste, ker pravijo — Fingerhut. Nemci tudi cuker (sladkor) na klobuke merijo, ker pravijo — Zuclcerhut. čevlje nosimo mi le na nogah, Nemci jih nosijo tudi na rokah, ker pravijo — Handscliuh. Tudi po klancih voznim kolesam čevlje podkladajo, ker pravijo — Radschuh.
Nemci so menda kdaj imeli ženske vedno zaperte kakor Turki, ker še zdaj Nemci imenujejo žeusko
—	Frauenzirnmer.
Nektere ribe so pri Nemcih lesčne, ker jim pravijo — Stochfisch.
Navadno se ljudje na svet rodijo, pri Nemcih se kujejo, ker pravijo — Menschenschlag.
Hlače se narejajo iz sukna ali pa iz druge robe; Nemci jih imajo tudi iz vode, ker pravijo — Wasserhose.
N rman j se ujema z resnico v nemškem jeziku oštir, pravijo mu — Scheriktoirth.
Nobenemu nič zastonj ne d&, pa pravijo, da vino „šenkuje" — Wein schenken.
Nemci so začeli narejati ženskim oblačila iz obročev, ker pravijo — 1leifroch.
Nemci pridevajo otrokom, kterim starši pomerjo, še ene usta, to je — Vormund.
Pri vseh ljudstvih otroke redijo in učijo, pri Nemcih jih pa ulečejo; ker pravijo — Kinder erziehen.
Pri Nemcih imajo vsi hribje noge, ker pravijo — Am Fusse des Berges.
Med Nemci prijatli ne stojijo na dveh nogah, ampak le na eni, pravijo — Er steht mit ilm auf einem
freundschaftlichen Fusse. Nemci imenujejo najimenitniše opravila, igrače, ker pravijo od takega, ki ima veliko oblast v rokah
—	Er hat einen grossen Spielraum.
Visoke mogočne osebe so bile menda nekdaj tako rahle, da se je skoz nje vidilo, zato so jim rekli
—	l)urchlaucht.
Nemški grofje so bili rojeni le na visokih hribih, zato se jim pravi — Hochgeboren.
Kdaj je nek pri Nemcih postal pes znamenje revšine, ker pravijo — Er ist auf den Hund gekommen.
Kadar Nemec kaj neumnega naredi, pravijo, da kozla vstreli — Hat einen Boclc geschossen.
Čudno je, da pri Nemcih nevesta prinese v hišo strup, ker pravijo — Mitgift.
Nemci ljudi lepe obnaše zaperajo, ker od takih pravijo — Eingezogen.
Malopridne pa izpušajo^ ker jim pravijo — Ausgelassen.
Kadar Nemci odbornike volijo, menda vselej strelajo, pravijo jim — Ausschuss. Kadar dnarje dajo komu, preden jih zasluži, menda tudi strelajo — Vorschuss. En malo prismuknjen Nemec menda zmiraj strela, ker mu pravijo — Schuss. Nemci tudi dim v sode spravljajo, ker pravijo — Rauchfass. Tudi tinto Nemci v sodih hranujejo — Tintenfass.
Čudno je, da Nemci tako radi tolčejo, ker veliko opravil le s tolčenjem znamenujejo, kakor: vorschlagen, nachschlagen, durchschlagen, aufschlagen, ausschlagen, uberschlagen, anschlagen, ent-schlagen, beschlagen, zuschlagen. Pa še veliko druzih.	(Višnjagorski.)
Zgodja Danica je naznanjala sim ter tje bukve, katere je spisal Janez Cigler, in ki so prihajale ali pomnožene in popravljene, ali v novem pravopisu na svetlo p. Duhovni studenec; Mašne bukvice; Sveti križev pot s podobami itd. — Da je pa spet oživel ter se z novo knjigo prikazal na dan, izpodbodel ga je F r. Levstik pohvalivši v Janežičevem Glasniku 1. 1858 (zv. I. št. 3) njegove bukvice: »Sreča v nesreči" ter opisavši mične pripovesti snov, obliko, njene prednosti pa tudi pomanjkljivosti (zv. II. št. 1—3). — »Opomniti moram, piše ondi Levstik, kako so kmetje moje domovine v slast prebirali Svetina. Komaj so dobili knjižico v vas, in berž se je verstila od
Knjiga Slov.	8
hiše do hiše; in še zdaj se časi menijo pozimske večere, kako se je godilo dvojčkoma Janezu in Pavlu. Sine se reči, da je bila ta knjiga skoraj do dobrega postala narodna ; škoda je le, da se ni tiskala drugič, ker je bilo gotovo hitro zmanjkalo pervega natisa, kajti dan danes je ni več dobiti na prodaj; še med ljudmi se redko nahaja (zv. I. str. 83) . . . Kar se pa tiče jezika, moramo reči, da je za 1836. leto dovolj pravilen, prijazen, domač, lahko umeven, ponattlreri, še celo blagoglasen. V lepem redu se versti misel za mislijo; pisava ni skrotovičena, kakor je dan danes navada med nami, ki na-cepimo časi toliko stavkov v stavek, da se dostikrat naposled še ne ve, kaj pripovedujemo; ki tako nenaturno besede narejamo in stavimo, kakor vsi tisti, ki nimajo nič okusa. - Daravno ta knjižica v lepoznatisketli ozifu hi brez hib . .; vender bi se naši povestničarji marsikaj lahko učili iž nje itd." (zv. II. str. 56). — To je dalo povod, da se je prikazala v „Knjižniei slovenskej mladini" knjiga III.: Sreča v Nesreči, ali popisovanje čudne zgodbe dveh dvojčkov. Poučenje starim in mladim, ubožnim in bogatini. Spisal in na svitlobo dal Janez Cigler, župnik pri sv. Tiluu v Višnjigori. Drugi popravljen natis. V Ljubljani. Založil in izdal Ivan Tomšič. 1882. 8. 145. Natisnila Klein in Kovač. — Levstikova resnična pa dobrohotna presoja je menda tudi vzrok, da je nekdahji »duhoven Iblanske jetnišnice" na stare dni poprijel spet slovensko pero ter spisal dve povesti, prvo na lik Svetinu, drugo pa sv. Hemi, in te ste:
13)	Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih s o 1 -da t o v. Spisal Janez Cigler, fajmošter v Višnjigori na Kranjskem. Izdala družba sv. Mohora. V Celovcu 1863. 8. 115. Natisnil Janez Leon. — Povest se snuje enako Svetinovi v treh delih. Na primer bodi:
Vvod. Krajnska dežela je bila od leta 1809 do leta 1813 pod francosko oblastjo. Gospodoval je v tistih letih slavni francoski cesar Napoleon. S silno vojsko pridere Napoleon 1. 1809 v avstrijansko cesarstvo, vzame veliko zemlje avstrijanskemu cesarju, in tudi poglavitno mesto Dunaj ali Beč v svojo oblast dobi. Potem je bil med francoskim in avstrijanskim cesarjem mir narejen; in po pogojih tega primirja je prišla krajnska dežela cela, en kos hrovaške in en kos koroške Francozom v roke. Vse te tri dežele je ukazal Nepoleon imenovati Ilirija.
Napoleon je bil v vednih vojskah; zato je potreboval veliko soldatov. Tudi Iliri -jani so mogli fante v soldate dajati. Leta 1812 je napravil vojsko z Rusom; v ta namen je brez števila soldatov vkup nagnal iz vsih dežel svojega cesarstva. Strašne trume soldatov vsake baže so se valile v poljsko deželo, iz poljske pa v rusovsko proti Moška vi, poglavitnemu mestu rusovskega cesarstva. K tej vojski je bilo tudi vzetih veliko Ilirijanov, ki so mogli iti z Rusom se vojskovat, pa malo jih je prišlo srečno nazaj. Nekteri so bili ubiti, večina njih je pa zmerznila v hudi rusovski zimi."
14)	Kortonica, koroška deklica. Spisal Janez Cigler, fajmošter v Višnjigori na Kranjskem. Na svitlo dala družba sv. Mohora. V Celovcu 1866.8.80. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. — Na koncu so v zvezi z zgodbo samo naslednje vrstice:
Vsi so dobre volje bili,	Da prijazno se spoznali.
Dobro sladko vince pili;	Prijatli hočejo ostati;
Hvalo vsi Bogu dajali,	Večkrat tud' se obiskati.
Janez Traven (Traun) r. v Dobu 25. dec. 1781, posvečen 1. 1813, duhoven pomočnik pri sv. Petru, nato v stolni cerkvi, župnik v Poljanah, naposled dekan v Ribnici, U. 19. sept. 1847. Slovenski je priobčil samo:
Opominjevanje k' pokori v' svetim letu 1 826, to je: Pridige od od-pustikov, od pokore in nekterih drugih resnic, ktere grešnika k pravi pokori budč. Jih
je pridgoval Janez Traven, fajmošter v Poljanah nad Loko. Natisnil Jožef Blaznik (1829?) 8. 389. Škofijsko privoljenje je 20. grudna 1828. — Stvar in obliko naj pojasnjuje predgovor:
„Ves čas lanskiga svetiga leta niso bile skoraj vse moje pridige nič drujiga, kakor opominovanja k pokori, in premišljevanja, kaj je treba k resnični in stanovitni spravi z Bogam; kako je Mati s. katolška cerkev grešnike s svojo ojstrostjo, in z odpustiki vselej le k pokori napeljevala; kako bi mogli grešniki zavoljo ojstrosti pravice božje in hudobije svojiga greha tudi še zdaj pokoro delati, in de bi jo raji in ložeji delali, premišljevati, kaj, in zakaj so na svetu, kako grenak je sad greha, kako britka smert, kako strašna večnost njegovo plačilo. Ker je gotovo, de človek le zato tako lahko Boga za^ pusti, ker ne premisli, kaj stori, kedar greši; le zato v svojih hudobijah ostane, ker si dosti k sercu ne vzame, kako se mu bo na zadnje godilo, in kam ga bojo perpeljale njegove hudobne pota; si le zato per svojih nar večih pregrehah še nebesa obeta, ker ne spozna, in mu ni mar spoznati, kaj in kakšna je prava pokora: bi pač res ne moglo zanj biti nič bolj zveličanjskiga, kakor živo in večkratno premišljevanje takih resnic. Iz želja morebiti marskterimu pomagati in ga zbuditi k takimu premišljevanju, in v tem k pravi, resnični pokori, sim potim te pridige nekoliko bolj zdelal, nektere reči perstavil, druge izpustil, in jih sploh tako prenaredil, de niso le za sveto leto, de so za vselej dobre, in vam jih tukej, ljubi Slovenci! podam, poln zaupanja, de jih ne bote brez sadu brali. K tem sim perdjal tudi pridigo od plesa, iz ktere bote spoznali, kaj misli od njega naša mati s. katolška cerkev, kaj moremo tedej tudi mi nje otroci od njega misliti. Berite jih le, in poslušajte brati s takimi željami, s kakoršnimi so vam spisane, in vam bojo gotovo veliko pomagale: pravične od greha odvračevale; grešnike k pokori perga-njale". — Kazalo; Od nekdanje ojstrosti cerkve proti grešnikam . . Odpustiki naših časov . . nekdanji . . Od ojstrosti pravice božje. Od hudobije greha, usmiljenja božjiga, odlašanja pokore. Človek popoten na svetu. Od smerti, sodbe, pekla, nebes; spraševanja vesti, grevinge, spovedi, vredniga in nevredoiga sv. obhajila, od povernjenja v greh . . Od plesa. — „Ti nagovori so posebno lepi, in v vsakem oziru presežejo vse, kar je dozdaj taciga bilo natisnjenega" — piše Metelko; morda v preostrem duhu tedanje dobe (?). — Spisal je pa Traun brezimenno v latinskem jeziku:
a)	Sensa sanctorum Ecclesiae Doctorum ac Patrum circa usum ma-trimonii. Viennae, 1832. 8. X. 238. Typis J. P. Sollinger.
b)	Supplementum ad Sensa sanctorum Ecclesiae Doctorum ac Patrum circa usum matrimonii. Viennae 1835. 8. IV. 74.
c)	Regimen animarum ad mentem s s. Patrum sive Tractatus Patri-sticus de summo officii pastoralis momento, perniciosissimisque in illud peccati sequelis. Labaci, 1848. 8. 354. — »Travnovim bukvam bi se po vsi pravici smelo reči cvet svetega pisma v zrekih svetih očakov; ker v duhu s. pisma zedinjeni vsi le eno uče", pravi spet Metelko, menda v istem smislu. — Sicer piše „Auctor" v »Praefatio ad Sensa" na pr.:
„In universa morum disciplina vix datur quidquam, in quo, quid fidelibus sit prae-cipiendum, difficilius determinetur ac periculosius, quam in iis, quae circa conjugalem versantur castitatem ... Id unum ergo te rogo, Lector benevole! ut animo siocero, omnique partiuin studio immuni legaš citata opusculi: et si unum alterumve ad indicandam tibi cujusdam S. Patris mentem minus suffecerit, cum aliis per opusculum dispersis con-feras, nec eis quidquam deroges, eorum ex contextu evulsionem obtendens, nisi post-quam ex ipsis, de quibus hausta sunt, fontibus id perspexeris; ceterum autem omnem ejus doctrinam, sive placuerit, sive rigorosior, aut plane laxior visa fuerit, non mihi, sed sanctis tribuas Ecclesiae Doctoribus ac Patribus".
Anion Kreinpl r. pri sv. Petru (v Črešnjevcih) zvun Radgone 1. 1790, šolal se v Mariboru in v Gradcu, posvečen 1. 1814, služil v duhovnem pastirstvu pri Svetinjah blizo Ljutomera, v Ormožu in Ptuju, župnik pri sv. Lovrencu 1. 1827, v Mali Nedelji 1. 1836, kjer je um. 20. dec. 1844. 1.
Pisariti je jel vže bogoslovec v Gradcu slovenske povedi, pesmi itd. Sad se je prikazal v Ormožu, kjer je zapel o štireh letnih časih ter zložil pesmi za vse nedelje po evangeljih. V Ptuju da na svetlo »slovensko - nemški katekizem". Pri sv. Lovrencu spiše »Moli t v eni ce" srednje velikosti za ljudstvo, v Mali Nedelji pa »Male molitvenice"; slovenske predpise za učence; evangelj-ščice s kratkimi nauki (Sveti nedelni ino svetešni Evangelji, z kratkimi iz njih izidočimi navuki — 1843); berilo za II. razred; zgodovinske sestavke »der P i Iger"; nekaj zgodovinskih in narodnih pesmi itd. Zastran jezika pokloni mu dr. Prešern šaljivo, a ne žaljivo — sršena:
Krempeljnu.
Nisi je v glavo dobil, si dobil le slovenšino v kršmplje;
Puh preonemčeni slab, v61jni so kremplji bili.
„Ros je, Krempeljnova beseda posebno oziroma na skladnjo ima mnogo neskladnega, vendar jezikoslovec si more iz njegovih spisov marsiktero kleno zrno posneti, narodu pa je beseda razumljiva, da si v večih primerih ima nemstvo za omero, ker naš narod je zveden in umen. Kr. slog je dostikrat čalaren, in prosti narod ga večkrat bolje zlaga; vendar sme se mu nekako prizanesti za ono dobo. Sicer pa smem reči, da je Kr. mnogo več ljudstvu vcepil narodnega duha, nego Prešeren po svojih žalostinkah, da si je pesniško umetnost temeljito gojil. Vsak na svojem mestu ... K. je bil gla-sovit crkveni govornik, kedar se je zvedelo, da o kaki svečanosti ali drugi priliki ima govoriti, vse je vrelo onamo . . Kar je K. povedal, bilo je narodu sveto . . . Krempeljna je najviše poslavilo zgodovinsko delo »Dogodivščine"; v teh se je pokazal pravi učnik slovenskemu narodu, jegovo ime ostane neumrljivo . . Sicer treba je omeniti, da ta knjiga ni brez pogrešek, kakor navadno vsako zgodovinsko delo (Slov. Matice Letopis 1869. I. str. 86 - 94: A. Kremplj, spisal Raičev Božidar)." — Pri rokah so mi naslednje knjige:
1) Branje od tih v' kmetičke kalendre postavlenih ino nekerih drugih Svetnikov. Vkupspravleno ino vundano od Antona Krempl, Farmeštra per sv. Lovrenci zvun Ptuja. Z' dopušenjom tih Višiših. V Gradci, 1833. 8°. 328. Natisk in papir od Andreja Lajkama dčdičev. — Zapopadek ino kazitel (321 — 328) na pr.: Afra, Andraš, Balaž, Dušni den, Gedert, Jezaias, Judaš Tadeus, Lukaž, Margeta, Marinus, Mathej, Mathiaš, Metud, Mihal, Miklož, Sveči vsi, Verban, Vido, Vorih, Ciril itd. — Geslo mu je: »Resnično! živlenje tih Svetnikov je nič drugo, kak Evan-gelium v' djanjah skazan". Sv. Franc Sales. — Gledč na notranjo vrednost pa na vnanjo obliko bodi na pr.: 10. den Sušca. Sveti 40 Manterniki.
»Sveti Ciril ino Metud, Škofa. Totima dvema Svetnikoma imajo ti kre Du-naje, ter v' Pemski, ino Moravski deželi prebivajoči Slovenski narodi zahvalti, de so na keršansko vero obernjeni. Ciril, prejd Konstantin, ino Metud sta dva brata, v Tesaloniki od imenitnih starših rojena. Onedva sta vu vseh posvetnih znanjah dobro podvučena bila, ino sta spervega dobre posvetne službe dobla, potem pa, kir sta htela ludi k' pravi veri spravlati, sta svoje službe popustla, ino sta šla k tem Konstantinopolitanskem Pa-triarki sv. Ignaci, ino sta Mešnika postala. Kak je potli Chazarski narod za keršanske predgare prosil, sta ta dva brata ta poslana, ino sta to Apoštolsko delo tega na Krist-janstvo povernenja z veseljom začela. Ciril je sv. pismo ino druge potrebne bukvice na
slovensko prestavil, ino njujno delo je imelo en čudežni naprejdek. Ves narod zred svojim deželskim poglavarom je keršansko vero gorvzel, nastalo je veliko cirkvih, ino ludje so krotkeši ino smilečneši postali. Kak je to storjeno bilo, sta onedva v Bulgario mogla iti. Tudi tam sta krala ino vso ludstvo na keršansko vero obernila. Potem sta se podala k Serblanom, Bozniancom, ino Slavoncom, ino sta zadnič prišla na Vogersko, ter v Pemsko ino Moravsko deželo. Povsod sta vužgala luč prave vere , pelajoča neverne k veri, neznajoče k resnici, grešnike k pravi pokori. V Moravski deželi je ta pravu vera ravno že prejd predgana bila, ali blodnje, pregrehe ino neverstvo je njo zu-pet skoro celo dolzaterlo. Ti Moravski kral Radislav je tedaj ta dva brata v svojo deželo poklical. Onedva prideta, ino sv. Evangelium z veseljom ino zevsoj skerbnostjoj predgata, tak, de je to ludstvo na njujne predge in1 serčne opominjanja veliko malikov zaverglo, ino trojnoedinemi Bogi lepe cirkve gorpostavlo. Ob enem so šole vpelali, ter pobožne Mešnike ino zastopne školnike gorvzeli. De bi pa Moravci keršansko vero z tem bol štimali, ino se po njoj ravnali, tak sta onedva vso božjo službo v slovenskem ino vsem zastopnem jeziki opravlala. Kak je Rimski Papež zvedil, kelko lepega ino dobrega sta ta Apoštolska brata v Moravii storila, je njidva v Rim pred se povabil. Onedva preči greta, ino kak sta v Rim pred Papeža prišla, je on njidva prijatelno gorvzel, ino poterdil vse to, kaj sta v Moravii naprejvzela ino storila, ter je njidva za Škofa žegnal, njujne tovarše pa za Mešnike ino Diakone. Ciril je v Rimi ostal, ino v enem kloštri sveto vmerl v tem leti 868 (pr. 869); Metud pa je nazaj v Moravio šel, ino je z serca gorečnostjo poterdjaval ino povekšaval vero ino navuk Jezusov. Ali tečas so nemški Škofi tega Apoštolskega moža per Papeži zatožli, kak de bi on kaj novega bil vpelal, ino se od tega od cirkve vpelanega reda razločil, ino on je, kir je zdaj že drugi Papež bil, mogel v Rim pred njega priti. Metud je pa svojo reč tak modro ino terdno zagovoril, de je Papež njega z velikim poštuvanjom odpravil, njegovo vso djanje poterdil, ino njemi dopustil, božjo službo v slovenskem jeziki opravlati, ino ga je za Višišškofa črez Moravio postavil. Potem je njega Pemski deželski vajvoda Borivaj k sebi povabil, de je njegovo ženo ino otroke, ter veliko Pemcov kerstil, ino nekere cirkve gorpostavil. Kir je pa zadnič od svojega Apoštolskega dela oslabil, je zopet šel v Rim, ino je tam ostal, doklam je njega Bog k sebi vzel v tem leti 882 (pr. 885). Tota dva sveta Škofa sta od Boga tudi zadobla dar tih čudežov, ino se po pravici imenujeta Apoštola tih Slovencov.
Nemci so nas Slovence od negda čertili, ino še nas zdaj čertijo; ali zahvalmo mi-lostivnemi Bogi, kaj ]e našemi narodi poslal razsvečene moži, keri so naše predstarše vučili to vero, v keri se pravi: „Mi preganjanje terpimo, ino prenesemo, drugi nas preklinjajo, ino mi prosimo (I. Cor. 4)."
2)	Kratke Predge na vse nedele ino svetke celega leta. Vkupsprav-lene ino vundane od Antona Krempl, Farmeštra per sv. Trojici male Nedle zdol Radgone. Pervo leto. V trčh razdelkih (Od Adventa do Fiukoštih. Od perve do poslednje nedele po Finkoštih. Predge na svetke. V Gradci, 1839. 8. 241. Založil
Franc Ferstl. Joh. Lovr. Greiner. Natis ino papir iz Tancerove natiskarnice ino papir- M^ f/Zt niče. — Drugo leto. V treh razdelkih. Pristavek. V Gradci 1839. 8. 224. — Na^«^^^-Vuzemsko ali Velikonočno nedelo (Perčetek. Razpelanje. Dokončanje) . . Na sveti Den, ali na Božič. Na velko Križovo. Na Tčlovo. Na velke Meše den. Na vseh Svecov den. Za šole. Za novo Mešo. Na den vseh Angelov Varuhov. Na den cirkvenega žegnanja.
3)	Dogodivšine Štajerske Zemle. Z posebnim pogledom na Slovence. Spisal Anton Krempl, Farmešter per mali Nedli v slovenjih Goricah, sočlan znotrajno-austrianske dogodivšiuske družbe. V Gradci, 1845. 8°. 2C2. V zalogi per Franci Ferstli
bukvoteržci. — Geslo: Historia je priča časov, luč resnice, oživlenje pameti, vu-cenica živlenja, oznanica davnosti. Cicero. — Razpravo kaže „Zavjetek: Vpelanje. V štirih zvezkih, a osmerih pretekih: 1. Od pervega znanega obludovitenja do rimske oblasti; 2. do preselitja narodov; 3. do Karla Velkega; 4. do Leopolda Markeža; 5. do cesara Maksimiliana; 6. do Ferdinanda II.; 7. Jožefa II.; 8. v čase austrianskega cesara Ferdinanda I. 1. 1843. In po vseh teh razdelkih kaže se ravno tako: Štajerska zemla v svoji divjosti, v svoji prosti sloboščini, v rimski podložnosti, pod mnogoverstno oblastjo v tožnem stališi, v nemških ino madjarskih bojih, v svojodeželstvi pa v nemiri, v oživ-lenji, v nemiri; oblehkotena, potem v boji, zadnič v miri. — Imena Predplatitelov, in mej njimi sloveči profesorji ruski: Bodjaaski, Panov, Preis, Sreznjevski itd. Popravlenja. Slike so vmes: Ferdinand I. Probus. Samo. Kari Včl. Prenaisl. Maksimilian I. Ernst. Maria Terezia. Jožef II. — Pretek vsaki sklepa s pesmico vzajemno z njega povestnico, v kteri se opisujejo po razstavkih na pr.: L Ludstva, ladavci, deželske zgodbe. 2. Telo, živež, obleč, jezik, šege. 3. Vojska, orožje. 4. Vera, duhovstvo, cirkvenstvo. 5. Gospodstvo, podložnost, lastinstvo, davke, dače. 6. Obdelanje zemle, družbinsko ino hižno živlenje. 7. Meštrie, teržtvo, penezi. 8. Umetnosti, vučenosti, znajdenja. — Izmed pesmic bodi po dobah na pr.:
1. če pogledam zdaj na konci Ti pretek ves skupa vzet, Noričani no Panonci
Veselijo moj pogled: Prosto njihovo živlenje,
Bivšo njim stotine let, Kaže že njih oddivjenje, Odpre njim se lepši svet . .
7. Za besedo materinsko,
Kera nam tak draga je, Nam vi davate latinsko,
Ter ostudne nam Boge. Vse to radost naš'ga mira
No veselje narodno Do znotrine nam razdira, Mi se le raztožimo.
4. Zdaj Vandalje, zdaj Gotini, Žvabi no Herulovje, Zdaj Lombardi so v množini
Kak zverjad pergnali se: Zdaj strahotni, grozoviti Hunovje vihrijo sem. Gdo zamore zgovoriti Strah v razbitji njihovem?
1. Bod' pozdravlen, o prijatno Venčeni Cirkevnjak moj! Tu moj duh okol obratno
Vu živočnosti postoj; Tu, kamkol pogled te pela,
Se ti serce veseli, Kak Slovencom je tu cvela Sreča njih've slavnosti. ..
I.
H.
III.
IV.
3. Že z veseljom si Slovenka Kopa, orje njivice, Vseja si ta luba ženka
Proso, oves, ječmen v nje; Setvo rodovito zrase,
Že zoriti se hiti. Kak te beložute klase Spevajoča si gledi! . .
8. Nam sloboščina je vzeta,
Vredna več, kak celi svet, Ah k tiranstvi bo pripeta
Nam ostala mnogo let! — Eno oblehkotne žare
V našo bridkost priti da, To, kaj Rimi da cesare Vitežka Panonia . .
18. Tak Slovencom Samo spravi Zemle davno njihove, V divji pervenski pušavi Že od njih posvojene. Ali Samo je le eden,
Ker Slovence vkupderži, Ne za totim več nibeden Tak slavite serčnosti!
6. Glej, kak dva solunska brata, Svet' Ciril no svet Metud, Za Slovence si zavdata Poslavitni sveti trud, Nje vučeča, kak častiti 'Majo pravega Boga, No v ponižnosti moliti Neba, zemle Stvarnika.
13. Zdaj Slovenci pod Madjare Tam ste v vašem kralestvi, Tu pod nemške pa Bavare
V	grozno sužnost verženi! Zato moj Cirkevnjak, srečno!
Kak mi koli si prijet, Tak, me zdi, mi bo na večno
V	sozah vtoplen moj pogled.
7. Glej, kak šole že slovenske Kozil včrediti hiti, V kere mladi možki, ženske,
No vsa deca vkup cerčf. Kak veselo se vučijo
Tam slovensko pismo štet'. Vse veselja me budijo Kam obernem moj pogled. . .
V.
4. Otokar, Slovenec češki,
Je krez Štajer poglavar, To za nas je glas nebeški, Bod' pozdravlen Otokar! Bistro ti pogled oberneš
Tak do morja baltskega, Kak do Tersta z njim ogerneš Ludstva naš'ga naroda . .
11. Turki grozno strahoviti, Zapustivši močen Beč, Nespodobno zdaj serditi
Sem zamahnejo svoj meč, Sem nad nas, ah praske, vrisk!
Vse nesmileno kriči, Hrami velki, koče niske, V enem ognji vse gori. . .
9.	Ali, kader v sozah plava
Serce vso Terezii, Ona bol kak možka glava
Vej si že pomagati; Ino glej, na sred nesreče
Cesarici na pomoč Od vseh krajov vse perteče, Njoj cesarstvo obderžoč . . .
k
10.	Pruski kral zred Franc cesarom
Z Rusom že se vdružita, Tudi drugim poglavarom
Je to dobra prilika: Zdaj začeti 'ma se bitva, Kak b'la ne stotine let Ja, kaj ludstvih preselitva Je skervavla celi svet . .
15. Tak pred smertjo še 'z globline Telkih žlakov no težav Se podigne do višine
Vseh cesarskih prejdnjih slav; Spozna on, da tud' Slovenci
Tote njemi spravli so, No da ne so samo Nemci B'li podpertje njegovo.
17. Tu naš Ernest lute Krajnce, čerstvo vojsko štajersko, Goričane no Dolajnce
Njim postavi pod brad6; Tu Korošci no Hrovati,
Močni nemški žlahtni še, Vsi postrašno orožnati, Turkom kažejo meje . . .
VI.
15.	Kaj pa stori Luteranstvo?
Toto še le spačlo je Z svojim strupom človečanstvo
Od znotrinske serčence; Vtergalo je vso zavezo Clovečanske vernosti, No odperlo velko stezo Zraven k vsemi hudemi . .
VII.
13.	Samo eno nas Slovence
Noter v serce žalosti: Vučenosti luč le Nemce
Vu vseh šolah razsvetli, Nam Slovencom si le malo
Dopustila, da bi se Znanjih sunce nam vužgalo, Ki nas več kak Nemcov je.
VIII.
14.	Bojnim konec je težavam,
Vsaki poglavar nazaj Verne k svojim se deržavam,
Kaj so prejd njim vzete vkraj. Tudi cesar Franc posvoji
Si dežele zgublene, Ino v miri no pokoji Viža si podložnike.
16.	Al' dotekle so mu leta,
Šel je v hižo večnosti, Zapustivši časti sveta
Pervem sini svojemi. Slava Ferdinand cesari, Sreča vsa obvenči ga! Njeg'va močna roka vari Tud' Slovencov tersenja.
O jeziku in vučenosti slovenski bodi iz VIII. preteka še na razgled :
„Jezik se je, kak prejd, tak zdaj razločaval na več zgovorov tak nemški, kak slovenski . . . Per Selnici (Seunci) zgor Marburga, ino v tistih krajih daleč okoli še zdaj rečejo: Jaz sem prišl, jaz sem hodi i. t. d., ino tak ali obderžijo on analogički I na konci možkega zgovora v časnicah, kerega pišemo mi ino Korošci, Krajnci, Horvati, Rusi, Polaki ino Čehi, samo Ilirci so ga tudi v pismi zavergli . . . Da se pa slovenšina pri nas tak gubi, pride po tem, da Nemci Slovence čertijo, ino Slovenci za tega volo svojo narodnost duže bol zapušajo, ino le nemško bol štimajo; to pride od tega, da mnogi gospodski služebniki, duhovniki ino školniki slovenstva nič ne štimajo — za tega volo se tudi v mnogih šolah samo nemško vučf, če ravno je samo nemški vuk slovenskim otrokom mlačenje prazne slame, ino njih v šolo hojenje sama zamuda ino zabstojn plačilo, takšnih školnikov (če ne tudi Katehetov) potrudenje ino zadenje je naopačno delo, zabstojn ceplenje ptujih mladik v domačo steblece ... Ali hvala ino vse dobro onim duhovnikom ino nekerim posvetnim gospodom, v kerih je domorodska lubezen za slovenšine stran se zbudila, naj toto tudi v srcah ludstva ino v sercah svoje mlade črede zbudijo. Le tak, da bo najprejd po slovensko, potem še le nemško v šolah se vučilo, bodo naše šole prave učilnice. To je vola ladarstva, kajti že cesar Jožef II. je svoje prejdnje slu-žebnike pital (baral), v kerem jeziki bi se v njegovem cesarstvi pismeni posli občinsko opravlali, jel v slovenskem ali nemškem? Ino le njih odgovor je nemščini priliko dal, slovenšino podkapati. Cesar Franc I. je tožbam, kere so zavolo podkapanja slovenšine v Českoj, Vogerskoj ino drugdi nastale, ne bil proti (ne tak kak Madjari delajo, ki tistim, keri se za svojo slovenstvo vzemejo, po 60, 50, 40, 24 batinih gornamečejo itd.), on še je one, ki so za Slovence pisali, pohvalil ino nje počastitno daruval, on je za slovenske kraje nemško - slovenske šolarske knige vpelal, ino je svojo cesarstvo (1809) mislil za slovensko-madjarsko ali podunajsko cesarstvo ozvati. Kak oča, tak je tudi sin, naš zdajni svetli cesar Ferdinand bil ino je darovnik slovenskih spisatelov (str. 237—8)."
„Pale umetnosti ino vučenosti so za cesara Jožefa II. na vse kraje od malega do velkega posebno gorvzele. On je veliko malih šol na farah vpelal, samo da so tote šole tudi pri nas le nemške bile, slovensko so se mogli od sam sebe vučiti, če so hteli za M. Terezie vundan Katekizmus ino gde ene krajnske Evangelšce brati, drugih slovenskih knig še je teda malo bilo, ene betežničke ino ene od večnosti so mi znane, kajti je malogdo bil, ki bi slovenske knige spisaval, Nemci so tudi ne mogli zapopasti, kak bi se kaj slovenskega pisati moglo. Sredme šole .. Visoke šole so bile . . . Zadnič je tudi za ces. Franca kumaj z velkim zavdanjom se dovolenje dobilo, da je za domači slovenski jezik vučenik postavlen. (Takši slovenskega jezika ino literature vučeniki so zdaj bili v Berlini, Vratislavi, v Lipskem, ino celo v Parizi) . . . Kak je zdaj ali v Gradci slovensko se vučilo, ino so tudi v naših malih šolah eni se slovenšine deržali, so se začele menše ino vekše slovenske knige vundavati ... K bol izobražanji našega slovenskega jezika itd. so zdaj edni tudi pri nas, kak že prejd per Čehih, Polakih, Rusih ino Ilircih, se vse slovenske zgovore vučili. Rusi so za tega volo po vseh slovenskih deželah potuvali, da bi sami čuli, kak se slovenski jezik v kerem kraji govori. Toto vseh slovenskih zgovorov vučenje so pa plitvoglavni Madjari ino z njimi deržeči Slovenci ali Pseudomadjari za nevarno spoznali, ino nad Panslavizmom oderto začeli kričati, z potretjom vsega slovenstva vu Vogerskoj, Slavonskoj, Horvatskoj, Dalmatinskoj itd. se divjo grozeči; Dr. Gaj, ker je za svojo za slovenstvo gorečo zavdanje od našega zdaj-nega svetlega cesara Ferdinanda (1839) pohvalen ino z brilantnim perstanom daruvan> se je v svojih „ilirskih narodnih novinah ino pridjani ilirski Danici" en čas ostro branil, je pa prehenjati mogel. — Da bi diaki na meštvo se vučeči tudi slovenske knige brali,
je v zadnjih letah v naši duhovnici slovensko knižiše (biblioteka) nastalo. O da bi samo še funduš ali takši kapital nastal, ker bi dobro spisane slovenske knige natiskati dal! kajti je težko pri nas knige na svetlo dati, knigari njih nečejo prekvzeti, boječi se zgube, ali ne videči mastnega dobička, knigopisci njih pa sami tudi težko dajo natiskati zavolo velkega založenja ino po malem nazajdoblenja, bogatim pa je kniževstvo malo na skerbi.
Pazka. Od zvunskih slovenskih knig smo posebno brali: Seljan, Zemljopis pokrajinah ilirskih. — Švear, ogledalo Iliriuma. — Kolar cestopis itd. — Ljublanske novice. — Šafarik slovvanski narodopis, per kerem smo slovanski zemlevid od vseh slovenskih zemel posebno radi meli. — Tudi Slomšek je slovenski zemle obraz od Europe vundal itd. — Druge vučenosti so posebno skazali nemški, pa tudi od slovenskega roda vučeni (Škoda, kaj so toti vučeni Slovenci samo drugim proso branili, svojo pa vrablom pustili pojesti), kakti v pesmozlaganji . . Dogodivšine so spisavali: . . Muhar, Povoden, Rojko . . — K totim tudi jaz pridenem toto mojo dogodivšinsko poskusenje, ali bole k gornjim slovenskim knigam itd. (str. 251—253)u.
4) Za Novice je Tone Krempl prvi pisal v Gajici, v kteri so tiskane bile njegove „Dogodivšine", kmetijski družbi v Ljubljani vže 1. 1843 št. 6 naslednje pismo:
»Ljubim Krajncam, našim bratam, bratovsko pozdravljenje od Radgone na malim Štajeru. — Kako sercarazširno sim jaz (Radgona) se razveselila nad oglašam vašiga lepiga ino vse hvale vredniga naprejvzetja v vašimi Novicami, to le jaz občutiti za-morem, ker vas, ljubi slovenski brati! že od stariga časa sem v serčno perjatnim spomeniku imam. Žalo! sim več kakor štiri sto let z težavo čakala na le to perložnost, de bi vam, ljubim bratam, mojo serčno pozdravljenje in veselo zahvalo pernesla.
„Vi ste taisti, kteri ste mene iz trepeče težave in kervave nevarnosti rešiti pomagali, kader je grozoviten sovražnik Keršanstva, nesmilen Turk, mene v letu 1418 z veliko močjo in z groznim straham tako obdal, de sim z višejunačkoj siloj in skor čez-človečkim perzadenjam se kumaj obvarvala. Ali v kakoršni silno boleči raztožnosti sim skuzi debele solze gledati mogla, kako je leti nespodoben vkončavec po svojim od me odbitju kerviželen in od jeze goreč čez Muro prčk se spustivši tukaj moje uboge Slovence nesmilno vmarjal, njih hiše vse požgal, njive in vinske gorice od njih tako skerbno in oblepotno obdelane, tako razveselno obsadovane k terdim tlam naredil, v divjim vi-hrenju se gnajoč gor na Černečko široko polje per Apočah, de bi tamkaj vas čerstve Krajnce z Štajerskimi, Koroškimi in Horvaskimi Slovencami, ter z močnimi Nemcami združene počakal. Ta združena vojska od Lipničkiga polja pod vižanjom našiga hrabriga vajvoda Ernesta železniga pride sim doli, in Turk, kako njo vidi, velkobesedno reče: »Lete jaz za kosilco pojčm." Turki res z velikim vpitjam planejo nad vojsko našo, in postane vroča bitva; ali Krajnci, Štajerci, Korošci in Horvati zred Nemcami njim kakor stoletno hrastje stojijo pod brado — in Ozmani, kakor zvihrijo, njih je tud' že toliko ukup zmlačenih, de pobegniti morajo. Kakor strela oni perletijo dol k meni, tukaj jih pa čaka vroča kosilca, ker njih je v kratkim toliko vbitih, de so steze polne mertvih in se Mura od njih kervi rudeči. Tako sim jaz moje smertne strahe srečno prestala, in sim oslobodjena od Turkov, kterim ste, ljubi Krajnci! tudi vi pomagali njih silni meč potreti. — Rada sim jaz zdaj odperla vse vinske kleti, in sim trudnim vojšakam zavpila: Bog živi Štajerce, Korošce, Krajnce in Horvate, vsi smo od edne slovenske matere, katera nas je učila, skerbno perpravljat kruha in vina; Bog živi močne Nemce, Bog živi našiga Ernesta! — Lepo serčno vam Krajncam se zdaj zahvalim, ker ste tako čer-stvo pomagali rešiti mene in našo celo deželo. Bog vas živi v vsimi Slovencami vkup!"
Prislovice Štajerskih Slovencov, ki jih je nabral A. Krempl, so po Novicah tu in tam prihajale na dan od 1. 1844 št. 10 do 1. 1848 št. 7 na pr.: Čič
Knjiga Slov.	9
je tiič, delavec je hlebavec. Se moramo razprestreti, kako se imamo z čem odeti. Ko kukovca dolgo kukuje, si kmetič kruha kupuje. Ta na merzlo piše. če ima veliko dobi, pa tud' ima veliko zobi. Naj gre za černe gore. česa se človek preveliko veseli, tega se naj le boji itd. — L. 1844 št. 18 pa se nahaja tudi v Gajici naslednja pesem njegova:
Zadovoljen kmetič.
1
4.
5.
Ršsen meni ne diši Drugo, ko kar z' trudom si In z rokami sam pripravim; Mčstnik sicer se nasiti, Al njegovo jesti, piti Nčde z tekom tako zdravim. Mestnik čuti zdaj pa zdaj V svojimu želodcu kaj, Kir boli ga od dolgočasa; Jaz ne čutim mojiga Drugač, ko gda glad ga ima, Te pa grem mu vtišat glasa. Mestnik zelja kupi si, Ter salate k zajčeti; Boljši je, kar meni žena Murkov, zelja v ogradi In salate nasadi, Graha zluši, skopa hrena.
V Novicah 1. 1845 (III, vencom", a v njem žalostno včst
7.
8.
Mestnik le prebira si	3.
V jedi gorpostavljeni, Kir želodec mu ne kuha; Naj, ko jaz, le plužit gre, In prav dobro zdela se, Sladek mu bo kosec kruha. Mestnik malogda je prav 6. Dobre kože ali zdrav, Naj pa z menoj le sapota Preorane zdaj zemlje, Zraka zdaj napije se, Nebo tako bled, sirota! Jaz bogastvo, kar ga imam, 9. Vsako leto zemlji dam, Ino kar za vsako betvo Se potim in kaj terpim, Se iz serca veselim
Mestnik toži se, de glad Nima ga, in nem're spat', Naj le z menoj derve seka, Bo spanje mu dišalo, Ak' večer le imel bo Se najesti samo mleka. Mestnik si kupuje sad, Ko bi po njem' 'mel ga glad; Ali on ne najde teka, Kakor jaz, gda sad dobim, 'Z drevja, kter'ga sam sadim: Toti veseli človeka. Z mestnim zato, ko ima čas, Le nikolj ne menjam jaz, Kir per težkem mojem deli, Ako bož'n je moj hram, Zdravje, zadovoljnost mam, Vstanem, ležem se veseli.
Že na rodovitno žetvo.
3) priobčuje Cafov iz Štajerja »Pozdravec vsem Slo-da je v Malinedli 10. grudna 1844 za plučno boleznijo umrl Anton Krem p 1 in šel po plačo za svoje velike trude za izobraženje Slovenskega naroda . . »Nikoli ne pozabimo, kar so nam v Gradec pred 10 letini bili pisali: tSein uže sicer star mož, vendar za Slovenšino gorčč mladenič'. — Bili so rajni ne le priden pastir svojega kerdelca, temoč vse Slovence so ljubili ino za svojo čredo deržali ino zato so jim — v lep izgled vsem duhovnikom — pridne bukvice pisali, na priliko: katekizem, evangelj, branje svetnikov, predge dva tečaja, menjši spiske ino kar je jihovo naj boljše delo: Dogodivšine Štajerske zemlje, ktere so še k velki sreči dogotovili; drugi zvezek jih se ravno zdaj tiska (kdo bi bil mislil, de bo drugi del »dogodivšine" njegova posmertnica! Vredn.). 1 mesec popred pred svojo smertjo na Tuju (Pettau) so obljubili, še veliko za svoje ljubljenčiče Slovence pisati — Bog jim poverni jihovo dobro voljo: daj jim večni mir! — Slovenci pak jih ne bodo pozabili, vsej so se jim z svojimi knigami v spomin zadosta zapisali. Vredno je povedati, da so rajni per vi med Štajerci novi pravopis sprejeli ino v njem spisali evangelj, dogodivšine ino še nekaj v Novicah."
Po vsem tem so razumevati besede Slomšekove v Drobtincah 1. 1862 str. 78: »Poznate, prijatelj, iskrenega Slovenca, rodoljuba gorečega Ivrempelna Antona? Kakor dereči vrele, kteri iz pečovja prihruje, med karanjem po koreninah ne počivaje rožla, ter hoče vse jeze podreti, naj bi svoje kraje rodovito napojil, ktere je dolgo suša stiskala, tako nevgnano je tirala rajnega Krerapelna do svojega doma in roda živa ljuba v. Z bistrim očesom je meril našega slovstva nasprotnike, z ojstrim peresom je branil svojega naroda pravice, kakor nam pravijo njegove knjige. Veliko let že počivajo v domači zemlji njegove kosti, njegov slovenski duh še neprenehoma mlajši rojake po vsih tistih krajih navdaja, po kterih je rajni Krempl slovenščino rosil. Hvala mu lepa!"
Matija lliaecl r. 24. febr. 1779 v Gorenčah, vasi duhovnije sv. Jakoba v Rožu, po rodovini Kometar, v šolah Ahacelnov, postal Matija Ahacel, bil učenik
matematike, naravopisja in kmetijstva v Celovcu, u. 23. nov. 1845. — Po njem zaslovel je Mihael Andrcai, r. tudi v Rožu na Bistrici 28. sept. 1762, tkalec, u. 27. maj. 1. 1821. — Popisal je oba Slomšek v Drobtincah 1. 1847 str. 117 — 131: »Matija Ahacel nekdajni ces. kralj, učenik sedme viši šole v Celovci, Slovencov imeniten rojak ino prijatel". — V Kresu 1. 1884. IV. 9—12 prof. J. Scheinigg. — V Ost und West 1841 J. G. Seidl . . Michael Andreasch, der Landweber u. Dichter itd.
Ahacel je pisaril v liste nemške na pr.: Blatter fiir Landwirthschaft u. Industrie; Mittheilungen iiber Gegenstande der Landw. u. Ind. Karntens; Carinthia etc. — Slovenski je priobčil:
Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane, enokoljko popravlene ino na novo zložene. Na svetlo dal Matija Ahacel, cesarsk kraljev vučenik v' Celovških viših šolah. I. Del. Posvetne p^sme. V Celovci 1833. 8°. XVI. 83 str. — Koroške ino Štajarske Pesme enokoljko popravljene . .Vse k veči časti božji . . Drugi natis pomnoženi. V Celovci 1838. 8. IV. 146. Pesme Lil. Resnice v pravlicah VIII. Nat. in naprod. J. Leon. — Koroške in Štajerske Pesmi. Enokoljko . . Na svetlo dal M. A. Tretji natis pomnoženi. V Celovcu 1852. 8. 162. Pesmi Lil. Resnice v pravlicah VIII. Nat. in naprod. J. Leon.
Prvega natisa je knjiga navadno najbolj zanimljiva. Predgovor ima nemški in slovenski. V onem se »Professor Achazel" opravičuje, zakaj je ravno on z nemškim predgovorom dal na svetlo slovenske pesmi z napevi in čemu. To pa na prospeh nravnosti ljudski nasproti pesmam zanikarnim, na prospeh slovenščini, duhovnikom in učiteljem v slovenskih krajih tolikanj potrebni, lepemu petju Slovencem priljubljenemu, pa v spomin rojaku Mihaelu Andreašu. Vrstijo se koroške s štajarskimi največ iz Celjskega okraja. Besedo in napeve so mi vravnali temu sposobni prijatelji. Za zvezkom prvim utegne priti na dan drugi s pesmami cerkvenimi in duhovskimi. — »Moge nun diese Liedersammlung besonders bei den eifrigen Herrn Seelsorgern und Schullehrern eine liebevolle Aufnahme finden, selbe zu gleichen Sammlungen und zu bruderlichen Mittheilungen anspornen, unter den Slovenen recht viel unschuldige Freude verbreiten, und zur Verdrangung unmoralischer Gesange mitwirken!" — Slovenski predgovor pa se glasi:
»Ljubi Slovenci ! Vem, de lepe pesme radi pojete, ino z' petjam sebi kratek čas, drugim veselje delate, Bogu pa čest ino hvalo dajate. Nate! tukaj se jih vam eno čedno zbranje nar lepših pesm poda, katere so polne lepih navkov, ino zalih, nedolžnih rožic pevske umnosti. Jes sem si svest, de jih bote z veseljam spevali.
Najdejo se v tih pesmih enekatere vam nenavadne in nezastopne besede; pa najdete tudi druge, morde po vašim bolj znane, spod postavlene, ino na vzgor z številkami (calami) zaznamvane, kamor de slišijo.
Zadi najdete tudi tih pesm enokoljko navadnih viž, v note postavlenih, ki vam jih vsaki godec, alj kdo drugi na note učen, posebno pa gospodi šolni vučeniki prav lehko zapojo, dokler si sami vižo zapomnite (v glavi obderžite).
Lepo vas prosim, ljubi bratri ino sestre slovenskiga rodu, posebno vas mladenče ino mladenčice (deklice)! opustite vse nesramne, vmazane, klafarske ino nespodobne pesmi, katerih je sama peklenska hudoba po svojih pomagavcih toljko na svet (kok ljulke v pšenico) zasjala. Skoz nje se le pošteni pohujšajo, nedolžni zapelajo, ino Bog se žali. Nikar gerdo, temuč le pošteno petje vam pravo ino stanovitno veselje daja. Pojte le pa pojte pošteno, ino najte, de se vaših bogaboječih ino nedolžnih pesm slavni glas po dolinah razlega, po hribih razdeva ino po gorah do nebes vzdiguje! To vam želi vaš perserčen perjatcl, ki vam te pesmi izroči".
Duh in slog v tem predgovoru je pač Slomšekov, kteri v Drobtincah 1847 str. 123 — 4 o svojem prijatelju piše: „Naš Matija bili so tudi iskren Slovenc, ki, so ljubili svoj matern jezik, ino po svoji moči skerbeli za olikanje svojiga ljudstva. Povabili so veliko prijatelov, de bi lepe domače besede naberali ino v bukve pisali, ki se jim besednik alj slovar pravi. Ni bilo slovenskih bukev natisnenih, de bi jih ne bili kupili; tudi Serbske pesni ino novice so brali, ter veliko veselje imeli, tudi Moškovitarsko razumeti. Znali so gerško, latinsko, nemško, francosko ino laško, pa matern jezik jim je nar ljubši bil, v katerim jih je mati Boga spoznati ino moliti učila, če niso drugi gospodje kakiga pisma brati znali, so gospod Ahacelnu poslali, ino učen mož so jim ga razkladali, naj bi bilo iz Rusije ali iz Hrovatije. Na novo so za Slovenšino naš Matija oživeli, ko se je v Celovški duhovšnici poduk domačiga jezika za mlade duhovne v leti 1822 začel ... Ko so se pred štirmi letmi v Ljublani Kmetiske ino rokodelske Novice začele, niso zamogli naš Matija tiga slavniga dela prehvaliti, ter so jih priporočali per vsaki priliki (cf. Novic. 1845 1. 53.) . . De bi se lepe stare pesmi ne po-gubile, ki jih je Ahacelnov nekdajni sosed ino star prijatel Mihael Andreaš, kme-tiški tikavc v Rožni dolini zložil ino pel, so jih dali Ahacel skerbno popisati, ino z pomočjo svojih prijatlev z Štajarskimi poročiti itd." — Pesniki v prvem natisu deloma ali čeloma zaznamnjani so: A. Slomšek, Mihael Andreaš, Jak. Strašek, Val. Orožen, Mat. Vodušek, And. Urek, U. Jarnik. — V drugem in tretjem s predgovorom slovenskim nekoliko popravljenim imenujejo se tudi: Fel. Globočnik, J. Hašnik, Jož. Lipold. — Leopold Volk-mer, Sevšek. — M. Andreaša, kteremu vzlasti velja ta spominek, pesmi so: Zdihvanje po miru. Kaj je vojske krivo. Francoska vojska. Večerna. Praznost sveta. Egiptovski Jožef. Nedelci. Veselo živlenje. — Na razgled bodi:
Francoska vojska.
1.	Kje ste lšta vi pokoja,
Mirne leta, kam ste sle? Odi žolda in' poboja
Sliši ino vidi se. Na Francoskim se začelo, Dobro ve to vsaki sam; Kdaj, kako bo konec vzelo, To je celo skrito nam.
2.	Oh! alj ni to dosti milo
Ti Pariz, mesto hud6! Svojga kralja si vmorilo,
Kakor volk jagne mladč. Nam in sebi ste storili
Mirniga živlenja kraj; Eden druziga morili,
Bog ve, kaj še bo naprej.
3.	Reve te ne obžaluje
Le Francosko ino mi, Vsa Evropa omaguje,
Ker se ji hudo godi. Večni mora se serditi,
Ker namesto nja česti Vidi greh na greh storiti, In pobolšanja nič ni.
4.	Radi bomo še spoznali
Svojih grehov hudo zlo; Dalej bomo v tistih spali, Hujši potlej za nas bo. Greh je bil, in bode tepen,
Saj to vsaki dobro ve; Z greham bode v pekel veržen Kdor se ne znebi ga prej.
1. Kdar bi ljudje v ljubezni vsi Keršansko prav živeli, Veselo že živlenje bi
Na timu svetu 'meli. Na sveti pa ljubezni ni, Kiro Bog hoče 'meti. Ljudje so zdaj tako hudi De ni mogoč' poved'ti! . .
Nedelci.
(Soprazniki, povdarjeni prazniki.) 3. Enk'ter nedelce še deržf, Si sejo posvečuje, Sosede za luterž derži,
In tiste zaničuje; H'keršanskim navkam ga pa ni,
Kjer bi se 'mel vučiti, Ker Bog in cerkuv nas vuči, Dcb' vedel prav živeti. . .
6. Nedele posvečujmo mi
Z molitv6 ino z navkam, Pa delavnik se naj česti
Le z delam inzopravkam! Delavnik enkrat bo nehal,
In večna bo nedelja, Plačilo Bog bo vsakmu dal Zasluženga veselja.
A ha cel je pričujočo pesensko zbirko dal na svetlo morebiti z ozirom na „Krajnsko čbelico" po nagibovanji Slomšekovem; a — kakor čelakovsky, tako jo graja tudi Ša-fafik, češ, pesni niso narodne itd. — Prešern zabavlja po sršenu Ahacelnovim pesni am: »Ne čudi se, neslane — De pesmi bodo brane, — Lej pure vabi: ,puri,. puri'! — In božje volke: ,šuri, muri'!« — Tudi Stanko Vraz piše, da „nemogu se medju narodne brojiti"; — vendar pristavlja: „Takov sud proiznese učeni Šafarik varhu ove knjige, nu sa svim tirne se je ona več po drugi put tiskalni, znamenje da je g. Ahacel. svoju svarhu postigo (Nar. pesn. ilirske 1839 str. XVI)." — Da je to istina, potrjuje ne le drugi, ampak še tretji pomnoženi natis, in to, da so se nektere jako prikupile ljudstvu ter se kaj rade popevajo tudi po Kranjskem na pr.: Večernica — Glejte! že sonce zahaja; Lehko noč; Zdravica — Slovenec Slovenca vabi; Vinska terta; Veseli hribček; Laudon; Kmetiški stan; Vino in voda itd* Na razgled bodi (iz III. nat. str. 52):
Kmetiški stan.
1.	Vsi stani na svetu	6.	Na zemljo človeškiga	28.	On vse opravila
	Potrebni so nam,		Serca je sjal		Bogu izroči,
	Posebno pa kmetstvo,		Zveličar besedo,		Si žvižga in poje;
	Gospostvo z maštvam.		In seme je djal.		Veselo živi.
2.	Gospostvo nas viža,	7.	Vsim drugim stanovam	29.	Zveličan prav lehko
	Pravico stori,		Kmet živež deli,		Vsak kmetič bi bil,
	In maštvo pa stezo		Sam sebe in svoje		Dab le ob nedelah
	V nebesa vuči.		Lepo oskerbi.		Tak zlo ne grešil ,
3.	Gospostvo in maštvo	8.	Kruh, vino perdela,	34.	0 kmetič! ohrani
	Zdaj z misli pustim,		Živino redi,		Pošteno serce,
	Izvoljeno kmetstvo		Perpravlja tud druge		Le varvaj krivice
	Naj v pesmi slovim.		Potrebne reči . . .		In pjanosti se . .
4.	Spoštvati se more	25.	Na večer se vleže,	36.	Per domu ostajaj,
	Lep kmetovski stan;		Na slami zaspi,		Po polji poglej,
	Sam Oče nebeški		Pred dnevam ga zopet		In roženkranc v rokah
	Je kmet imenvan.		Petelin zbudi.		0 praznikih mej!
5.	Bog kliče v vinograd	27.	Cel teden kmet dela	37.	Dolžnosti dopolni
	Na delo ljudi,		In se veseli,		In boj se Boga,
	In vsak'mu na večer		Da sebe in svoje		Tak bodeš ti vreden
	Plačilo^ delf.		Pošteno živi.		Sto oentov zlata;
Vino : Vino se na prodaj
Vozim križam svet. Mene vsaki hvali,
In me hoče met'. Hlapcam kakor gospodarjam, Kmetam, kraljam in cesarjam, Vsim na mizo nosim se.
Vino ino Voda.
Vino ino voda
Žlahtne dve rečf, Skoraj brez nobene
Bit mogoče ni. Vino hoče gospod biti, Voda se mu ne vkloniti; Hud prepir med jima je.
Vola: Voda jez pretečem
Mesta in vesi, Se predajat' nečem,
Vsak me tak dobi: Bod' za prati, alj za vmiti, Bod' za kuhat', alj za piti, Brez vode ne more bit'.
Vino: Res je to, alj vino
Hočem bit' gospod; K sveti maši služit?
Moram jez povsod. Tud per vsaki kompaniji, Na sedmini in gostiji Moram jez na mizo prit'.
Voda : Kaj pa prida storiš Pjancam vino ti? Kdor te preveč pije,
Pamet clo zgubi. Kedar pjanci obnorijo; „To ti delaš", te dolžijo; Kak pa hočeš bit' gospod!
Voda sem zapiti
Zdrava bolj ko ti, Tega, ki me pije, Glava ne bolf. Z vodo kerstjo otročiče, Gledat' tam božje obličje; Jez gospa, ti nis gospod
Voda jez sim stara
Per šest tavžent let, Vino Noe vsadil,
Ni te blo popred. Sonce te je hotlo spečti, Morla sim v pomoč pertečti; Kak gospod ti moreš bit'?
Meni saj ponujat' Se potreba ni, Kar na svetu raste,
Vse me poželi, Rože, trava ino žito, Sadje da je rodovito, Mora voda pomočit'.
Vino : Voda, da češ biti,
Bodi ti gospa; Kdor me hoče piti, Modro naj ravna; Mero ima naj to pravo; Z vodo mešat' me, je zdravo; Alj na mizi naj se stri!
Z ozirom na dobri namen in na ljudsko korist dajo se razumevati Slomšekove besede v Drobtincab 1. 1862: „Bil je mož v Gorotanu toliko preprost in ravnega serca, pa tudi toliko prebrisan in v vsih vednostih znajden, da ga niso imeli prednamci enakega, in ga ponamci bojo težko imeli. Izverstni učitelj, poln jasnega nauka na leči, iznajden kmet v sadjoreji in na polju bil je rajni Ahacel Matija draga igla Slo-vencov, dika učilišča Celovškega, pa tudi blagor cele Koroške dežele. Kdo je Ahacelna poznal, in ga ni ljubil; kdo Slovencov bere djanje, in ne hvali prijatla našega, mecena slovenskega I Poboljšati kmetom, svojim rojakom, gospodarstvo si je Ahacel prizadeval ne le z glavo, marveč tudi z rokami vse svoje žive dni. Poleg posvetnega dela pa tudi dušnega polja svoje ljube domovine pozabil ni, kakor priča lična zberka koroških in šta-jarskih pesmi. Prijatel svojega rodu in doma je naberal blaga slovenskega sam, je pa tudi druge rodoljube podperal in oživljal, naj bi domače polje čedili. Sosed starega pevca Andreaša Roža na, je ohranil drage iskrice prostega pevca, naj bi se ne po-gubile; pomagal pa tudi mladim duhovnim v Celovški duhovšnici, naj bi prirasli izobraženi slovenski učitelji. Ahacel je slovenščini v Koroškej dobro zemljo pripravil, ter zasluži, da se vsaki domoljub njegovemu spominu odkrije, in vsak Korošec hvaležno svojim vnukom naznanjuje Ahacelna slavno ime".
Franc Pire (v krstnih bukvah: Pierz) r. v Kamniku 20. nov. 1785, mašnik 1813, služboval v Kranjski Gori, pri Fužinah, fajmošter v Pečah 1. 1820, v Podbrezjah 1. 1830, misijonar v severni Ameriki 1. 1835, pokojnik na Kranjskem 1. 1873, u. v Ljubljani 22. jan. 1880. — Knjižice njegove so:
a) Krajnski Vertnar, ali Podučenje, v' kratkim veliko sadnih dreves zarediti, jih z ceplenjam požlahtniti, in lepe verte k velikim pridu zasaditi.
I. Del. Na svetlobo dala cesarska kraljeva družba kmetistva na Krajnskim. Spisal Franc Pire, Fajmašter per s. Jerneji v Pečah, in tovarš imenvane družbe kmetistva. V Ljublani, nat. žlahten Kleinmayr. 1830. 8. str. 88. — II. Del. Spisal Franc Pierc, Fajmašter v Podbrezju. 1834. 8. 39. — Pomnoženi II. natis. 1. 1845. 8. 125. — III. 1. 1863. 8. 112.
V I. delu v 6 razdelkih: od zrejenja sadnih drevesic, požlahtnenja z ceplenjam, od presajenja, oskerblenja rodovitnih dreves v sadnim vertu, od bolezni sadniga drevja; od živali ki so drevju škodlive. V II. delu. Od reje niskiga drevja ali pertlikovcov in po-sodovcov, in kako perdelano sadje k pridu obračati, de veliko zadene. — Predgovor I. delu se v reči in obliki glasi:
»Spoznati moremo Krajnci! de smo v' reji sadja še deleč zad od drugih dežel, ker dobička, kteriga bi nam dobro sadje perneslo ne porajtamo. Vidi se scer tudi na krajnskim že marskje žlahtno drevje, vender še veliko zemlje prazne leži, ktera bi lahko žlahtno sadje rodila, nam k živežu pomogla in nam perhodke zboljšala. Naši poglavarji in oblastniki, kir dobro vedo, koliko prida pernese deželam, če se veliko dobriga in žlahtniga sadja zasadi, perporočajo in zapovedujejo, drevesa saditi, jih cepiti in skerbeti debi veliko žlahtniga sadja dobili. Vender vse leto ne bo nič zdalo, dokler vi kmetiški gospodarji! ne bote prov spoznali, koliko dobička dobro sadje pernese, in dokler do vertov praviga veselja nimate.
Le pomislite koliko prida vam sadje pernese. Če ga sroviga ali kuhaniga vživate, vam veliko odrine. Če ga posušeniga perhranite, vas ob hudi letni pred lakoto varje. Ce ga v mesto predaste, ali mošt iz njega stlačite, ali pa žganje iz njega skuhate, vam bo veliko zaleglo, in vam bo perhodke povikšalo. Lepo dobro sadje nas tedaj razveseli, nam k živežu pomaga, nam premoženje povikša in nas v hudi letni lakote varje. Per-zadevajte si tedej kmetiški gospodarji! vse perpravne prostore z žlahtnim drevjam za-sajati, kir od tega boste sami velik dobiček vživali, in vaši otroci vam bodo hvaležni, in še po smerti bodo radi za vas molili."
b)	P o d v č e,j n e kako se morejo te škodlive gosence končati. Od Franc Pirca faimostra u Brezouci. Ljublana. Kleinmayr. 1834. 8. 16 (Belehrung uber den Schaden der Baumraupen).
c)	Fr. Pire misionar v polnočni Ameriki Podbrežanam svojim nekdajnim far-manam na Krajnskim iz Noviga Jorka v spomin. V Ljublani 1836. 12. (cf. Nektere Pesmi 1874 str. 16).
d)	Poročila njegova ali o njem donašala so Slovencem razna glasila na pr. Ulyr. BI.; Carniolia II. 1840; Leopoldova družba; Novice, Danica, Drobtince (1. 1850. 1856) itd. — Po c. k. kmetijski družbi prihajali so njegovi spisi največ v Novice na pr. 1843 str. 4. 15. — 1. 1844 str. 74 — 80 itd. — V Danici 1. 1853 št. 15 nahaja se njegova »Misionska pesem od Otčipve — Indijanov" (Ko sim svoje bil Indjane — V deželi Mihigan — Imenvane Otovane — Prav vterdil v vernim stan': — Se m' je želja v sercu vnela — K daljnim ajdam se podat', — Tam, kjer vera ni svetila, — K božji cedi jih peljat itd.).
e)	Die Indianer in Nord-Am erika, ihre Lebensweise, Sitten, Gebrauche u. s. w. bearb. v. Fra^iz Pierz, kath. Missionar. St. Louis. 1855. 8. 130.
f)	V Danici 1. 1873 str. 37 je brati: Iz Rič-Prerije v Minesoti pišejo mis. Fr. Pire : . . . »Tudi jest bi se bil rad z njim (s Čebuljem na Kranjsko) odpravil, si tam groba poiskat. Sepulchrum ultima missio. Le ena reč me je zaderževala. Moja pomenljiva »tem p e rane" knjiga še ni bila za tisk gotova. S pomočjo teh bukev, z Božjo milostjo in z enomiselnostjo svojih duhovskih tovaršev želimo v naši deržavi Minesoti napraviti treznostno družbo itd." — Oče Pire v Ljubljani (Dan. 1873 str. 323—331). — Po lastnih in nekterih dušic željah prišle so v posebni knjižici na dan:
g)	Nektere pesmi. Zložil in na svitlo dalFrančiškPirc, severno - amerikanski misijonar. I. in II. pomnoženi natis. V Ljubljani. Tisk. Klein in Kovač. 1874. 8. str. 44. So pa naslednje: Pesem od mojiga popotvanja v Ameriko. Pesem od nove fare svetiga Križa v Ameriki, Podbrežanom v spomin. Opomba. Pesem od ajdovske deklice v Lakroa. Pojasnilo. Pesmica od dobre ovčice. — Na razgled bodi iz pri-proste, nekdaj mnogo popevane, tu nekoliko popravljene od pervega popotvanja v Ameriko (1 — 76):
1.	Kdo bi bil mi to povedal,	2.	Pa Gospod, kter' serca viža
	Sam b' ne bil nikolj verjel,		In življenja tek meji,
	De Ameriko bom gledal,		Me ni pustil bit' brez križa,
	Tukej kranjsko pesem pel?		Mi na težko pot veli.
3.	Nič me ni doma žalilo,	4.	Bral duhovne sim novice
	Kes sim zadovoljen bil,		Iz dežel Amerike,
	Dost' ljudi me je ljubilo,		Božje oznan'vat resnice,
	Dosti dobriga sim vžil.		So vžigale v serce me . . .
34.	Sam sim skusil, kar popišem	35.	Kadar pridemo na barki
	Od viharja morskiga;		Še čez tavžent ur hoda,
	Vse premišljam in preišem,		Mirno svet'jo solnčni žarki,
	Ne dobim strašnejšiga.		Trinajst dni do sred' morja.
36.	Kar so se nam prikazale	37.	Kmalo so se pridervili
	Ribe kakor truma svinj,		Morski somi proti nam,
	So iz vode poskakvale		So po morju se vozili,
	Strah nam hodi na spomin.		Groza nam popotnikam.
38.	Zdaj začnejo morske tiče	39.	Barkar nam pripoveduje,
	Okrog barke nam ferfrat',		Kaj pomeni vse le to:
	Milo gledajo nam v lice,		Hud vihar nam prerokuje,
	Hoč'jo kaj na znanje dat'.		De si jasno je neb6.
40.	Komaj solnce gre za morje	41.	Kmalo prigerme valovi,
	In zvečer se omrači,		Vse šumeče je morje-,
	Pride velik piš od borje,		Silijo ga zdaj vetrovi
	Strašen veter pribučL		Delat' hribe in gore.
42.	Barka se začne gugati,	43.	Petkrat tavžent centov teže
	Se metati sem ter tje,		Ima barka kakor grad;
	Na vse kraje se sukati,		Zdaj pa lahko vetru streže,
	Vojskovat' z valovi se.		Kakor listje al' sušmad.
44.	Le jo veter privzdiguje,	45.	Barkar hlapcem glasno vpije,
	Zdaj od konca, zdaj s stranjo,		Jim hiti zapoved'vat,
	Semtertje jo premetuje		De morje nas ne zakrije,
	Iz doline na gor6.		Z elementi se vojsk'vat.
46.	Drugi v barki so zaperti,	47.	Upanje nas zapušalo
	Trepetamo od strahu,		Preživeti strašno noč;
	V brezno morja že požerti		De b' nam drug' dan solnce s'jalo,
	Se 'zročujemo Bogu.		Misliti skor ni b'lo moč.
48.	In od straha eden moli,	49.	Bog pa vstavi vse viharje,
	Križe delati hiti;		Divje umiri on morje,
	Drug' plašen sterml okoli,		Strašne smerti nas obvar'je,
	In ne ve, de še živi.		Spet nam solnce gori gre.
50. Mi v spominu bo ostala Vedno tista strašna noč; Bod' Gospodu čast in hvala, De je skazal nam pomoč! . . .
Da nekdanji amerikanski misijonar in častni ud c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem, kteri je skozi štirdeset let podučeval divje Indijane v krščanstvu in kmetijstvu, pridi-goval zdaj v j«ziku indijanskem in francoskem, zdaj v angleškem in nemškem, pisaril tudi kakor Baraga, naposled ni stradal, in da je dobil slovesen pogreb (Dan. 1880 str. 35) ter na grob dostojen spominek, poskrbel je z nekterimi dobrotniki vzlasti preč. g. kanonik A. Zamejic, kteremu bodi v prijetno tolažilo, da Fr. Pire v hvaležnem spominu živi ne le v Evropi, ampak tudi v Ameriki (Danic. 1885. 1. 36 - 38).
/
M
Juri Jonke r. 17. apr. 1777 v Srednji Vasi (Mitterdorf) na Kočevskem, mašnik 1. 1803, fajmošter v Čermošnjicah 1. 1813, zlatomašnik v pokoju bival v Kočevji, um. 12. maj. 1864 v Čermošnjicah. Njegov je:
KrajnskiČbelarčik, to je: kratko podučenje čbele rediti, in z' njimi prav ravnati. Iz lastnih skušinj spisal v nemškim, in tudi v krajnski jezik prestavit dal Juri Jonke, Čermošniški fajmašter na Koččvskim, in soud c. kr. krajnske kmetijske družbe. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik. 1836. 8. 94.
Nemški knjigi naslov je: „Anleitung zur praktischen Behandlung der Bienenzucht"-Laibach 1836. — Kakor je ta 1. 1844 drugič prišla na svetlo: »Theor. u. prakt. An-leitung zur Behandlung u. Pflege der Bienen"; tako je tudi „Krajnski Čbelarčik" pomnožen in popravljen tiskan bil 1. 1844. 8. 115 — prestavil L. P. to je: Lovro Pintar (Glej tudi: Slovenski Bučelarček, spisal Janez Sumper, 1. 1871 str. 53). — Po prvem natisu bodi v stvari in besedi na razgled:
Predgovor. »Veliko je že scer nemških bukev od čbelne reje, v' kterih je vse zapopadeno, kar se od čebel, kolikor je v stanu človeški um njih skrivnostno naturo zmodrovati, govoriti more, pa slovenskih tacih bukev je malo; in še tih, ktere so, se je, zlasti Krajncu, silno težko s pridam poslužiti.
Anton Jan>ša, Gorenic, iz Rodinske fare, čigar čbelnjak še dan današnji 60 stopinj od nove Brežniške farne cerkve stoji, je zavolj svoje čbelarske umetnosti tako slovil, de je bil od ranče Svitle Cesarice Marije Terezje na Dunaj poklican, de je tam čbe-larstvo v očitni šoli učil. Ker sam ni znal pisati, je dal svoj čbelarski uk na svitlobo po Blaži Kumerdeji, Celjskim kresijskim komisarji, ki jih je potlej v krajnsko prestavil, z nekterimi perstavki pomnožil, in v Celji leta 1792 natisniti dal Janez Go-ličnik, fajmašter v Griži na Štajerskim. Te bukvice, ktere so posebno imenitne zato, ko zvirajo od Janša, našiga domorodca, tega velciga vajvoda in očeta čbelarstva, se najdejo tu in tam še med kmetiškim ljudstvam, in bi bile prav dobre, pa so za kmeta malo predolge, in zavolj slabe pisarije grozno težko brati in umeti. Spet druge bukve od čbelne reje so bile dane na svitlo v Gradcu leta 1831; pa memo tega, de so za kmeta vse preobilne, tudi zavolj štajerskiga jezika, in novih čerk, s kterimi so natisnjene, za Krajnca že clo niso.
Druzih slovenskih, Krajncu umevnih bukev od čbelarije pa mende ni. Po tim tacim, mislim, bi nove bukvice, ktere vsakdanje ravnanje s čbelami, z ozoram na vse čase in kraje kažejo, ne bile odveč. Zato sim sklenil, in scer na vedno nagovarjanje svojih perjatlov, kteri so imeli perložnost od prida in speha moje čbelne reje prepričati se, svoje večletne skušnje, in svoje per čbelarskih opravilih nabrano sku-šeno znanje, z nasvitlodanjem pričijočih, na kratko, kar je mogoče po godu zdelanih, in v prav ljudskim, vsakimu umevnim krajnskim jeziku natisnjenih bukvic, tudi drugim manj skušenim čbelarjem razodeti, de bi tako tudi jest perpomogel kaj k reči, ktera se je do zdej premalo čislala, in ne le koristno in pridavno, ampak tudi perjetno in kratkočasilo čbelarstvo, ktero bi bilo lahko vsaj v naši, pod pohlevnim podnebjem ustvarjeni deželi, ne le veliko zboljšano, temuč k nar bogatijim perhodkam povzdignjeno, kolikor je v moji moči, budil in potiskal.
Dolzih in visoko pisanih bukev kmet nima časa, in se jih tudi naveliča prebirati, tudi ne more vsiga v glavi obderžati, ker je le ročniga dela vajen, ne pa študiranja in tuhtanja; in svoje kmetavsko delo vnemar pustiti, in se zgol branja in mišljenja vlotiti, tega ne more, in to ni njegov poklic. Glejte, ljubi kmetiči! zato se vam podajo tukaj prav kratke in umevne bukvice, ki jih lahko vsak v kratkim času prebčre, in vse v njih
Knjiga Slov.	10
zapopadeno, brez de bi si glavo lomil, lahko ume in v spominu ohrani. Desiravno so pa te bukvice kratke, vonder vse v sebi imajo, kar je potreba kmetiškiinu človeku vediti od čbelne reje, de bo gotov prid iz nje imel. Zato je vse modrovanje in preiskovanje učenih od čebel, in vse, kar le prazno radovednost pase, in v gospodarski prid ne bije, lelu izpušeno, in le to ob kratkim povedano, kar čbelar mora vediti, de per svojih čbelah ne bo zgube, ampak dobičik imel. In prav to je za kmeta.
Zato, ljubi čbelarji! berite radi te bukvice, in ravnajte se per svojih opravilih s čbelami zvesto po njih, in porok siin vam, de kmalo ne boste imeli uzroka, nad slabim speham svojiga čbelarstva pertožiti se, in ne bo tolikokrat slišati, de s čbelarijo nič ni".
Mihael Kastelic r. v Zatičini (Gorenji Vasi) 1. sept. 1796, služil v licejski bukvarnici pisar, bil naposled knjižničar, u. v pokoju 22. okt. 1868 v Ljubljani. — Slovensko pisariti je bil jel nekaj sam nekaj z dr. Jak. Zupanom v 111 yr. BI. in to
1) L. 1828 Nro 8: Pesem na god rojstva Svitliga Cesarja v sedmih raz-stavkih slovensko in nemško s podpisom: Lublana 12. dan Svičana 1828. M. K. — Na primer bodi:
1. Lepši zarje doživeli	Krain's Bewohnern hat die Sonne
Krajnci nismo še,	Holder nie gegliiht,
Slajši pesmi nismo peli	Wir empfanden nie die Wonne
Kar Azburg cvete.	Seit dem Habsburg bliiht.
Nam serce gori,	D'rum jubeln wir heut'
V' vesel' se topi! . .	Vom Herzen erfreut! . .
7. Se razlega po deželi,	Treuer Volker Dankesweihe Pros'mo milo vsi: Steigt gen Himmel zu —
Cesar Froncu Bog dodeli	Unserm Kaiser Franz verleihe Zdrave, srečne dni, Gott! Gesundheit, Ruh'! Azburgovi cvet Fur Habsburg wir gluh'n, Nam večno živet'! Lass ewig es bliih'n!
Illyr. BI. Nr. 14: Das Grab (von Salis) — Grob, poslovenila S. no K. t. j. Supan no Kastelic. — Tako tudi 1. 1829 Nro. 7: O godu rojstva našiga svitliga Cesarja Franca I. ino Karoline naše svitle Cesarice. — Nro. 35 je pa M. K. sam zložil slovensko in nemško v treh strokah: Pesem svitlimu Cesarju Francu I. našimu preljubeznivimu Očetu, peta v' Prulah per znamnju 17. velkiga Serpana 1829:
1. Vence Iblana spleta, raja,	2. Ta beseda Krajnce vname,
Šum veselja krog bobni,	Nove struge koplejo,
Danas srečen dan obhaja,	Posuše globoke jame
K' Cesar Prule poslavi!	Kesni Iblanci tok dado.
On močirje razgleduje,	Preden leto štirkrat mine,
K' ga noben vkrotit' ne vč;	Po močirju pelje pot,
Kir je znamnje, oznanuje:	Žito rase, voda zgine, Vstalo z' njega bo polje. Hiše vstajajo povsod.
3. To dobroto nezrečeno Zasekuje vekomej Znamnje, Tebi posvečeno,
Vnukam v serca globokej; Po Ilirji razodeva
Srečo svojo zvest' Iblanc, Večno, večno on prepeva Tvojo milost, Cesar Franc!
2)	Krajnska Čbelica. Na svitlobo dal M. Kastelic. I. Bukv. V Ljubljani, natis. J. Blaznik. 1830. 8. 101. — II. B. 1831. 100. — III. B. 1832. 110. — IV. b! 1833. 94. — V. 1848. 94. — O vredovanji in o naslovnici »Prijatlam Krajnšine" gl, Jezičnik XV. str. 3. — Na primer bodi (I. 26):
Vertnica.
Fantini, dekleta!	Sim bitja podoba
Cvetejo vam leta;	Od z'beli do groba;
Oči prevesele	Od zgorej dišeča,
Še bodo solzžle!	Od zdolej — bodeča!
Pa duh in lepoto kak' naglo zgubim!
Le ternje bodeče razširam — učim:
De slast in solze V en' kapljici spč, Veselje ko blisk ugasuje, In žalosti dolge vžiguje!
Sonet.
(IV. 69.)
1- 2.
Gromelo v paradiži je od nšba: —	Zat6 na zemlji nas pesti potreba!
Ker perve starše kača premotila,	Kdo pita trebuh brez potu močila,
Sad prepovedan jesti naučila -	Naj bode 'z zlate sklede, naj 'z torila?
„Brez pota jedla več ne bota hleba!"	Od perve ure rojstva do pogreba
3.	4.
Ne zgine pot iz našiga obraza,	Kaj počakujete tedej, preprosti!
Naj bo vročine, smertniga naj mraza;	De pišeta bi v gerlo perletele
Nastopek to pregrešne je sladkosti.	Pečene pitati — lenuhe zrele!
V vseh peterih Bukvicah nahaja se do 60 pesmic njegovih (brez epigramov), kterim se vsebina zna nekoliko vže iz naslova na pr.: Vezilo. Zadovoljna nedolžnost. Vince. Zdravica. — Zaterti. Pozimska. Nezvesti. Fantovskim. Zapertodurnik. — Blagor prostim. Zdihleji. — Natura. Pustno zdihovanje. Zapušeni. Zapeljana. — V petih Bukvicah je nekaj jih iz starejše dobe, nekaj pa novejših na pr.: O prihodu Cesarja Ferdinanda in Cesarice Marije Ane 1. 1844 v Ljubljano. Pesem za narodno stražo in Svojim pojdašem iz 1. 1848 itd. — Na koncu pritisnil je temu zvezku »Muhe", da jevz njimi potrdil popolnoma resničnost Prešernovega sršena (IU, 26):
Čebelarju.
Zakaj pač muhe moj lovi K***?
Prodajat' misli jih namest čebelic.
3)	Takih mušic — zaljubljenih napisov na sladkarije — je zložil do 92 različnih na posebni poli (založ. M. Grilc, tisk. Eger.), mej ktere sta — kdo ve kako —
vlezla le dva pobožna t. j. »Nikoli ne bo na zgubi, — Kdor Jezusa prav ljubi.--Jezusu
sim se obljubila, — Vekomej ga bom ljubila«.
4)	Ponosen s svojo Čbelico — v Novicah ni priobčil svoje pesmi: O veselimu prihodu presvitliga Cesarja Ferdinanda I. ino presvitle Cesarice Marije Ane, 1. Kimovca 1844 v Ljubljano (Kr. Čb. V. 84. 85); torej so Novice 1. 1845 ponatisnile iz Kr. Čbe-lice „Z a ter ti" (Tjekaj gori se ozrimo, — Kjer svetov nezmer oko itd.); 1. 1847 iz V. z v. Kr. Čb. »Nedolžnim" z laskavim pristavkom: »S to pesmico, ki sojo nam mnogo spoštovani izdatelj »Kr. Čb." za natis v Novice poslali, nam je tedej peti zvezek obljubljen, kteriga že davnej pričakujemo. Pridi, pridi, ljuba čbelica! — še več ko poprej boš
zdaj bravcov našla (1. 42)". — L. 1848 prineso Novice: Pesem Ljubljanske narodne straže (Bratje, ukajmo veseli! — Zdaj živeti smo začeli; — Svoboda objema nas — Špiceljne pa davi čas itd. — Kr. Čb. V. 47. 48.). — L. 1849 umre Dr. Prešern, kte-rega se je tu in tam trudil posnemati; torej mu zapoje M. Kastelic v Novicah 1. 7 pesem: Na grobu slavniga pesnika Franceta Prešerna, dohtarja pravic in c. k. pravdosrednika v Krajnji:
Milo glasijo se strune,	Slavnih Grekov in Rimljanov,
Britka žalost nas presune,	Albioncov, Italjanov,
Lica močjjo solzč!	Franc'je jezik bil Ti drag —
Mirne zemlje tamno krilo,	Nemške pesmi Tvoje gladke,
Oh — prezgodaj boš hladilo	In slovenske tako sladke Pesem prepoln6 sercč! Čerti le vohaški vrag! itd.
5) V Vodnikov Spomenik 1. 1859 se je M. Kastelic poslednjikrat oglasil ter
zložil Valentinu Vodniku o stoletnim	rojstnim godu 3. svečana 1858 tole pesmico (str. 116):
Kaj k' Žibertu hiti Ljubljana cela?	Kjer tebi zibelka je tekala,
O mraki se nad hišo zarja vnela?	Domače stara mati spevala,
Al Vodnikovi dom gori —	Zagledal tCi si beli dan,
Gasiti truma ga želi?	Bil z pevsko umnostjo navdan.
Pred ognjem slavno hišo Bog obvari! —	Zdaj godejo, pojo se pesmi mile,
Le svit veselih lučic tam se z&ri —	Ki tebi, dragi! vdihnjene so bile:
Stoletni, Vodnik! tvoj le god	Ti perve krajnske si nam pel,
Obhaja tu slovenski rod.	Slovenšini mah trebit' jel.
Kozarce torej, bratje! natočimo — Prijatlom slavšine okrog napimo: Dokler Veršac, Triglav stoji, Naj Vodnikov spomin živi!
Juri Kosmač r. v Ložu (Danah) 14. apr. 1799, bil knjižniški služnik in potem pisar, u. v Ljubljani 1. okt. 1872. — Prve slovenske poskušinje njegove priobčila je
a)	Krajnska Čbelica 1. 1830. I. Bukv.: Poletje (Petelin že poje: — Nedelko, ustan! — Pove ti po svoje: — Opočil je dan itd.). Zima (Hlad, burja perpiha, — Ne vpraša, al sme, — Rep v ajdo zaviha, — Nam žgance poje itd.). L. 1831. B. II: Spomlad (Ju! hopsasa! zimo — Premaga spomlad, — Voliče vklenimo! — Začnimo orat'! itd.), — Nato mu v III. B. Prešern pokloni sršena:
Pevcu letnih časov. Kdor govoriti kaj ne yš,	Kdor pevcov peti kaj ne vč,
Ureme hval' al' toži;	Od letnih časov kroži.
V ravno teh Bukvicah Kr. Čb. nahaja se s podpisom njegovim K. J. pesem: V Danah 12. maliga travna 1831 (Mravljinec že lazi, — Žerjav perleti, — Bnčelica pazi, — Al' roža medi itd.) in v Buk. IV. str. 29:
Prilika.
Fantiči so čmerljam enaki,	Od cvetke do cvetke brenčijo,
Devica, le vari se jih!	Želč ji poserkati med ;
V' spomladnim ti letajo zraki,	Ko rožice cvetje zgubijo,
Prijatli, loj! rožic so vsih;	Proč čmerljov nezvestih je sled!
b)	Ita Togenburska grafinja. Lepa ino nauka polna zgodba dvanajstiga stoletja, za vse pobožne kristjane popisana, posebno za tajiste, kateri v' nedolžnosti terpe.
Iz nemškiga prestavljena. V Ljublani 1831. 8. IV. 149. Natis. J. Sassenberg, naprod. J. Klemenz. — V predgovoru s podpisom J. K. pravi:
»Posebno vam, ljubi bravci! — kateri za voljo pravice preganjanje terpite, ali ste od.božje modre previdnosti z' grenkimi težavami obdani, te bukvice v roke podam, . . . katere so bile pervič od brumniga ino učeniga moža Petra Kaniza po imenu v leti 1590 popisane, ino od Fišinskiga Opata Krištofa v leti 1600 natisnjene itd."
c)	Vezilo, ali preganjana nedolžnost. Povest iz pisem Krištofa Šmida. V Ljnbiaui 1834. 8. 165. Nat. R. Eger, naprod. J. Klemenz. — V predgovoru pravi J. Kosmač mej drugimi rečmi:
„Vam, pobožni stariši, kateri vse dobro ino koristno čislate, kar naša sveta vera zapove; vam ino vašim ljubim otrokam, katere vedno k pobožnosti vabite, ino k nedolžnosti napeljujete, te bukvice v roke podam . . . Berite jih, ino poslušajte brati z takimi željami, s kakoršnimi so vam spisane; gotovo vam bodo veliko pomagale, ino kratke čase obrodile!"
d)	V Novice je dopisoval časih Danecki t. j. rojen v Danab, na pr.: V. Vodnikovo življenje 1. 1844 št. 35. — L. 1850 št. 23 — 26 je priobčil J. Kosmač v njih: C. k. lice al na bukvami ca v Ljubljani; posebej tudi nemški: Die k. k. Lycealbibliothek Laibach 1857. 8. — Franc Ant. žlahtni Steinberg itd. — L. 1863 št. 42. 43: France Malavašič; tudi nemški: Franz Malavašič. Biographische Skizze 1865. 8. — Sicer je dr. Bleivveisu prestavljal različne stvari, vredoval Oglasnik, oskrboval Novicam popravo itd. — Posebej bodi tukaj na primer:
»Ljubljanska bukvarnica šteje zdaj (1. 1850) 20727 knjig različniga zapo-padka, ktere so v 31943 terdih, in v 2010 mehkih zvezkih v bukvišu shranjene. Začetek bil je tale ... — Po ukazu dvorne pisarnice 23. sušca 1823 so tačasni cesar Franci, blagovolili baron Cojzovo bukvarnico za 7000 goldinarjev kupiti in zapovedati jo z Ljubljansko zjediniti; v imenovani bukvarnici je bilo 4394 zvezkov ... V letu 1845 je vodstvo Ljubljanske bukvarnice veliko nabero bukev rajnciga J. Kopitarja za 14000 gld. na se spravilo; — za ta zaklad grč tukajšnjimu c. k. licealnimu uradniku, gosp. M. Kaste licu nar veči zasluga . . Po njej se je lic. bukvarnica za 2105 terdo in za 1088 mehko vezanih knjig pomnožila, med kterimi so v pervi versti slovanske knjige, kakoršnih, razun Dunajske dvorne bukvarnice, morde nobena druga knjigarnica nima. Presvitli cesar Ferdinand I. so dovolili, de ima celi znesik (14000 gld.) za Kopitarjeve bukve naenkrat "plačan biti, brez de bi navadni letni zalogi c. k. licealne knji-garnice zavoljo tega potroška kej prikrajšaniga bilo. Rajnki Kopitar je bil Krajnc, torej je tudi prav, de je njegova zapuščina na Krajnskim ostala . .
S slavjanskimi bukvami se Ljubljanska bukvarnica do leta 1845 ni mogla bahati, po mačebje je bila ž njimi previdena; pa sej ni moglo tudi drugači biti. Kdo se je do leta 1848 s slavjanskim slovstvam ali pa z bukvami drugi pečal, kakor le posamezni prijatli slovenščine? Koliko Slovencov je bilo pri nas, de bi bili svoj domorodni jezik ali pa slovstvo čislali, ali po omenjenim slovstvu in bukvah segali? Več jih tacih poznamo, ki so se sramovali, de so slovenske kervi, ne pa de bi se bili s slovenščino ubijali. — Ravno tako se je tudi s slovenščino sploh godilo, in se žali bog še zdej godi. Komu je bilo mar, de bi bil slovenske bukve skupej zberal? Kteri bukvarničar Ljubljanske bukvarnice je bil za kej taciga vnet? Razun M. C op a se ni nobeden s slovenščino pečal. Kar je imela licealna bukvarnica do leta 1830 slavjanskih bukev, so bile večidel iz baron Cojzove knižnice pred ali potlej v licealno prišle. S Kopitarjevo nabero se je pa Ljubljanska bukvarnica jako opomogla, in sicer tako, de se zamore reči, de se,
razun dvorne Dunajske bukvarnice, morde nikjer po celim Avstrijanskim toliko in tacih slavjanskih bukev skupej ne najde, kakor v Ljubljani itd."
e)	Kakor Kastelic — je tudi Kosmač vVodnikovem Spomeniku 1. 1859 poklonil pesem: Spomin na Valentina Vodnika, slovenskega pevca v letu 1833 in povest: Kako je bil Idriski rudnik najden (str. 128— 132). Pesem se v prvih in zadnjih dveh kiticah glasi':
1.	Zarja je že zasvetila	9. Ozri se v pokopališče,
Čez visoke nam gore,	Bodeš vidil, bodeš bral:
Luč nam uma je vnetila;	Kje je njega mertvališče, —
Serca vsih se vesele.	Zadnjo čast mu bodeš dal!
2.	Strune mično so donele,	10. Tukaj vidiš kamen stati,
Vodnik jih ubiral je,	Pod katerem Vodnik spi,
In Slovenke zale pele	Kjer se zemlja, černa mati,
Sladko so od »Milice". ..	Vsem odprč —ter nas zdrobi! —
f)	Od 1. 1848 se je začelo slovstvo slovensko od dne do dne bolj razprostirati in na vse strani razvijati. K temu razvijanju so res veliko pripomogle slovenske igre, kakor: Županova Micka, Tat v mlinu in Dobro jutro . . .; posebno ste do-padli dve poslednji, ki sta ju bila dr. J. Kleman in J. Kosmač iz češkega pretolma-čila, piše sam v Glasniku Slovenskem 1. 1864 str. 283. — V zv. IX št. 10 — 12 1. 1863 nahaja se spis njegov: Rokopisi Ljubljanske bukvarnice, in v zv. X. št. 8 — 10 pa: Nektere čertice iz slovenskega slovstva (Namenjene za dr. J. Bleivveisov album). — Sicer opisuje književno delovanje obeh — M. Kastelica in J. Kosmača — deloma vže Jezičnik XV. 1. 1877 str. 4.
r, .	Ignacij Holcapfel r. 15. juL 1799 v Tržiču, mašnik 1. 1823, kaplan v Kam-
^^/^niku, Mengšu, pri sv. Jakobu v Ljubljani/dekan v Ribnici, u. 21. jan. 1868. — O njem /7	piše Kosraač v slov- Glasniku 1864 zv. X. št. 8 na pr.: »Enega jesenskega dne ob
/t*	velicih šolskih praznikih me g. Mih. Kastelic nagovori, da ga spremim v Mengeš,
'L^ jZ.^t. ker misli ondašnjega duhovnika g. J. Holcapfelna obiskati: on ima, kakor slišim, atrf.lepo zbirko slovenskih pesmic, bodem vidil, ali jih kaj prikoledujem za Krajnsko čbelico ! Rad se mu pridružim, in koj drugi dan jo odrineva v Mengeš. K njemu prišedša mu brez obotave razodeneva, po kakošnem poslu sva prišla. Najin predlog raz-3 v veseli že od mladih dni za slovenščino vnetega moža in pravi: Draga gospoda! jez nisem *zversten Pesnik, s pesništvom se nikdar nisem posebno ukvarjal, le včasih sem ktero pa le za kratek čas zakrožil. Menda jih imam še nekoliko zapisanih; v tem se /iU.>/ zasuče proti predalniku, in vzame iz njega precej obilen šopek raznih pesmic in jih jame nama eno za drugo brati, kakor: »Na posipu starega grada, Spomlad" in še več druzih, ter pravi, če vam bo ktera za namenjeno Čbelico všeč, rad vam dam, kar imam, pa ne danes, ampak čez nekoliko časa vara nektere pošljem, moram jih tu pa tam nekoliko popraviti in kar bo moč popiliti ... In tako je Kastelic raznih pesmic ... od Časa do časa toliko nakoledoval, da mu je Čbelica v 3 letih 4 roje dala itd." — In res ima
a) Krajnska čbelica v I. Bukvicah z znakom H. njegove pesmice: Spomlad. Na posipu hudiga grada (Tiha groza me sprehaja, — Al' ostanem, al' bežim? itd.). Pod slapam o povodnji. Vetricu na vertnici. — V II. Bukv. z znamenjem***:
Živlenje.
Bratje, čudne vence spleta	Ternja pod nogž nameče,
Tukej nam odmerjen čas !	Ped živlenja ogreni,
Srečo verhu sreč obeta;	Rožice lepo cveteče
Pa do groba stiska nas!	Na polzečo pot sadi.
Danas slast serce napaja,
Jutro jok pelini spet; Ogenj pali, strela zgraja,
Ko bi trenil piš pothine,
Sonce razvedri oko, Izpod strupa bolečine Kal veselja poženo.
Proč je slavnih domov sled!
Skerb, nadloge v novo žgejo,
Tu v slasti, grenkobe bori Ptujci vedno trud'mo se;
Ranijo britko serce, V tok skeleče oblijejo Lica vpadenim solze.
V gornjiga Očeta dvori Radost brez težav cvete!
Glede na njegovo poezijo poprašuje Prešern: „Kako bi neki sladke pel. Lesničnjek?"— Sostavil pa je Holcapfel knjigo:
b)	Venic nedolžnosti, ali molitve in nauki mlajšim kristjanam potrebni, de bi svojo nedolžnost ohranili. Jih je veči del iz Francozkiga spisal J. H. v Ljubljani. Blaznik. Klemenz. 1838. 12°. XII. 728 str. — Da se pokaže nevezana beseda njegova, bodi na primer iz predgovora: „Ljubi mladi kristjani! Veliko lepih molitevskih in naukovskih bukvic je zdaj ob kratkim času v našim krajnskim jeziku na svitlobo prišlo, ki so polne svetih molitev in naukov. Vender pa se še neke bukvice pogrešajo. Dobro namreč bi bilo, de bi bile molitve in nauki, zlasti za odrašene mlade kristjane, v enih bukvicfh skupej zbrane, de bi za majhine dnarje si jih mogli kupiti. Kadar koli torej sim tiste Francozke bukvice bral, ki so po Francozko napisane: „Instructions chrčtiennes pour les jeunes gens" — t. j. keršanski poduki za mlade ljudi, so se mi vselej te želje v sercu obudile, de bi kak umniši in bogaboječiši učenik te bukvice prestavil, in te nauke v krajnskim jeziku našim mladim kristjanam, ki svete resnice tako radi bero, v roke podal. Do zdaj pa jih še nismo dočakali. Sam, de si ravno se sla-biga zavem, sim jih torej začel prestavljati, in Bog mi je per vsih mojih obilnih opravilih še toliko časa dal, de sim jih prestavil, in z drugimi raznimi molitvami po vaših potrebah pomnožil, tako de, ker več bukvic ne morete lahko kupiti, v enih bukvicah molitve in nauke, svojo nedolžnost obvarvati in zveličanje ugotoviti, ob kratkim skupej najdete. — Venic nedolžnosti sim jih imenval, ker so nauki za vse čednosti vam potrebne v njih zapopadeni, de venic svoje nedolžnosti obvarvate, in krono nebeško za-dobite. — Nate jih, berite jih, in prosite Boga, de vaše serca z nebeško gnado porosi, de vam bodo lepe keršanske čednosti v vaših sercih dorasle v večno zveličanje itd." — Razun tega je v
c)	Zgodnji D~anici 1. 1858 št. 3 priobčena res lepa pesem »Posvetna neči-mernost" s pristavkom: To pesem je poleg latinske nekiga Jezuita: „Qui mundum probe noscit, de mundo niliil poscit", kakor smo slišali, poslovenil g. J. Holzapfel, v 11 razstavkih; na pr. bodita prva in zadnja dva:
1. Kdor svet, kar je spoznava, Ga svet ne zapeljava;
2. Al vender vse za svetam Jo dere, žge s trepetam;
Minljivo, trohljivo, Gerdobno, gnjusobno je vse, Kar dati zamore in je. Clo posvetnjaki zdihvaje Pripovedujejo, kaj je:
O šleve, o reve! Kam greste ? ne veste, kaj zna; Goljfati je šega sveta. Je svet od nebes vam drajši ? Vam strup od meda li slajši?
Le sanje, bahanje, Igrače, zvijače, le bliš, Le pisana senca in piš.
Pijani možgani, O bebci, o slepci ste vi; Kdo vas te postave uči? . .
10. Svetnjaki to spoznajte,	11. Presveti Bog spremili!
In svetu slovo dajte;	Le tebi smo grešili;
Storite, spolnite,	Častiti, ljubiti,
Kar Jezus veleva, le to	Hvaliti, moliti le te,
Vas pelje v sveto nebo.	To serčne so naše želje.
Tak vender zdaj se zdramite,	O, Oče naš ti preljubi!
Slepote te zapustite;	Nikar nas, nikar ne pogubi;
Le brumno in umno,	Greh zbriši, vsliši,
Živite, služite Bogu,	Zdihvanje, kesanje grenko,
In vest bode polna miru.	De pridemo k tebi v nebo.
Neutruden, skrben dušni pastir, iskren prijatelj mladosti in šol, poslavljen s Franc-Jožefovim zlatim križem, Novicam od začetka do danes naročnik, zapustil je veliko svoje premoženje gluhomuteem ali gluhonemim — 50.000 do 60.000 gld. —, da bode deželnemu zboru moč, resno poprijeti se te dobrodelne naprave — kranjske gluhomut-nice. Evo, kako se obrača denar mrtve roke, pravijo o tej priliki Novice 1. 1868 št. 6. — .
Jernej Levienik r. 15. avg. 1808 v Železnikih, latinskih in modroslovnih šol učil se v Ljubljani, bogoslovnih pa v Celovcu, mašnik 1. 1832, kaplan služil v Grabstanji, pri Gospč Sveti, v Bleibergu, bil kurat v Zgornji Plesi, kjer si je pridobil doktorstvo modroslovja v Gradcu, 1. 1852 postal dekan v Št. Mohorju, poslavljen z viteškim Franc-Jožefovim križem, u. v pokoju 9. maj. 1883. Za slovenščino vzbudil se je nekaj pri Metelku, nekaj pri Slomšeku, in pridružil Čbeličarjem, kajti
a)	Krajnska Čbelica priobčuje v II. Bukv. 1. 1831 pod znamnjem L —k znano njegovo pesmico: Iskana dežela (Kje med, kje vince nek' v' potokih teče? itd.); v III. Bukv.: Žal po prijatli v vojski; v IV. B.: Hrepenenje (Iz Schillerja) in
Sonet.
Lepo je viditi, kak v zelenjadi	Lepo je rože viditi pomladi,
Vodice od podnebja se plavijo,	Ki jutra pervi žarki jih zlatijo;
Al kak od solnca luči se blišijo	Al zvezde, ki očeta čast gorijo,
Predrazih biserov lepi zakladi;	Na neba potih o polnočnim hladi.
Pa vse še lepši vidit' je devico,	Nedolžnost njena otemni danico,
Kateri cvetja ni še odpihala	Očesa nje sta Kerubov zercala,
Strupena moč posvetniga viharja;	'Z lic njenih sveti se nebeška zarja.
b)	Carinthia podala je tudi nekaj njegovih poskušinj na pr.: Občutleji l.dan leta 1832. Nr. 1. — O prazniku 40letniga cesarstva Franca I. Nr. 9. — Zur Namensfeier . . Georg Mayr's . . Furstbisch. v. Gurk Nr. 16 itd. itd. — O poeziji njegovi dovtipno poprašuje Prešern: »Kako bi neki prave pel Levičnjek?" — Mnogo stvari njegovih pa nahaja se še v rokopisih. Poslovenil je že pred Koseskim Scbillerjevo: »Devico Orleansko", spisal je balado »Baron Turjaški Andrej", zložil epopejo »Katoliška Cerkev", junaško petje v petnajstih pesmih; zapustil je tudi 15 zvezkov nemški pisanega dnevnika. Vse te reči je izročil pred svojo smrtjo svojemu bratu g. Jos. Levičniku, učitelju in posestniku v Železnikih (Ljublj. Zvon 1883 1. III. št. 6).
Juri Grabnar r. 4. april. 1806 v Š. Jerneju na Dolenjskem, dovrši gimnazijo v Novomestu, modroslovni in dve bogoslovni leti v Ljubljani, pravništvo na Dunaju, vrne se 1. 1838 v bogoslovje, postane 1. 1839 mašnik, za pomočnika služi v Š. Vidu nad Ljubljano, za šolskega ravnatelja v Kranju, potem v Šmariji za kaplana, od 1. 1852 bil pristav in naposled vodja v Alojznici, u. 21. jul. 1862. — V slovenskih pesnih se je nekoliko poskušal pri Metelku v nalogah, nekaj pa jih je izročil »Krajnski Čbelici",
kjer se nahajajo z Gr. označene v II. Bukvicah 1. 1831: Domu me mika. Večer. Umirajoča. — V III. B. pa: Mina v molitvi. Iz nemškiga. Na primer bodi:
Pozdravil vender li enkrat
Bi, preden pride smert po mene, Še domovin*e selo rad, In travnike okol' zelene.
Domu me mika.
2.
3.
4.
Bolj mene germik osreči,
Kjer gnezdi spodej penca v travi, Ko kralja tron, tak' poln skerbi,
Al' venic viteza kervavi. Veselo mi poskoč' sercš,
K' otročjiga se spomnim plesa; Nedolžen pasel sim ovcč, Bil prost, ko tičik verh drevesa!
Perjeten mi je potok bil,
Krog njega sim otrok po leti Metulje pisane lovil;
V ozidji morem zdaj živeti!
Kakor sta prej opisana Čbeličarja M. Kastelic in J. Kosmač sodelovala pri A. A. Volfa Slovarju (Vorw. VIII); tako je J. Grabnar (prej Grabner) pri S. Pismu (Predg. XIV), kamor je po danih pravilih poslovenil knjigi »Pridigar in Visoka Pesem", ter deloma s pomočjo J. Bonačevo knjigo preroka »Baruha".
Bil je Grabnar mož vterjene učenosti v bogoslovji in vsestranske vednosti, resnične in res spodbudne pobožnosti, izvrsten domoljub v dejanji, ter mladini poseben dobrotnik (Vid. Zg. Danica 1862 1. 22 — 24).
V	tej dobi so delovali in to mej Čbeličarji Dr. Jakob Zupan (Jezičnik XV. 1877. cf. Ljublj. Zvon V. 1885); Matija Cop pa Dr. France Prešern (Jezič. XVIII. 1880); Jožef Zemlja (Jezič. XIX. 1881).
V	IV. Bukvicah je prirojil Dr. Mihael Tušek r. pri sv. Lenardu (Martinivrh) 1. 1803, služil v Ljubljani mestni zdravnik, u. 6. marca 1. 1843. Spisal je v Illyr. BI. 1833 S. 46 — 49: Die Wochein u. der Triglau. —V Kr. Čbelici pa se s praporcem Dr. T—k nahajate prestavi njegovi: Mladeneč per potoki (Iz Schillerja) pa Cesar in Opat (Iz Biirgerja). Na pr. bodite prvi dve kitici:
Mladeneč
Fant sedel per potoki,
V	vence si cvetlice vil, Vidil je, kako je druge
Val po vod' naprej podil. Kakor potok moji dnevi
V	eno mer naprej teko, In mladost mi obleduje,
Kakor venci ocveto!
per potoki.
Ne prašajte, kaj me žali,
Zlate leta mi greni! Vse se veseli in upa,
Ko se pomlad ponovi; Al glasovi vsi nature,
Ktera v' cvetje vnovič gre, Mi globoko v mojim serci Le težavno skerb bude...
Cesar in Opat.
(Jezič. XXin. str. 28.)
1. Pravlico povedal bom nove postave: Enkrat je bil cesar prebrisane glave; Opat je tud' bil, mož mogočen takrat, Al škoda, ovčar je bolj zvit bil k' opat
38.	„No, dobro zadel si prašanja ti moje,
Še lepši pokaže serce se mi tvoje; Jaz tvoj'mu gospodu odpustil že bom; Pa nesil mu bodeš to pismo na dom."
39.	U pismi cesarskim stoje te besede: Anže zanaprej ne bo pasel več čede; Opat naj mu streže, on zanj naj skerbi Do ure, ko srečen u Bogi zaspi.
Knjiga Slov.
11
Emauncl Jožef Kovačih r. 5. avg. 1808 v Čatežu (Malencah) pri Brežicah, mašnik 1. 1836, služil v Trstu, Žminju; 1. 1847 postal dekan v Dolini, 1. 1851 nadzornik ljudskih šol v Trstu, 1. 1854 kanonik, u. 23. jul. 1867. Dijak še se je oglasil mej Čbeličarji s praporcem E. J. K. najprej v
a) Krajnski Čb elici II. Bukv. 1831: Modri pivic (Po Felingerjovi pesmi). - Bukv. IV. 1. 1833 po pesmi
Solnce.
1.	O, pridi, ljubo solnce, spet	3. Naturo celo oživiš,
Iz jutrove dežele!	S prezlato lučjo svojo,
O, pridi moje serce vnet;	Kar spalo, zopet izbudiš,
Brez tebe žalosten je svet,	Veselje novo mi deliš,
Le v tebi moje žele.	Ozdravljaš dušo mojo.
2.	Jest sim in čutim, de sim res,	4. Te čaka vse, karkol' živi,
Hitrej' mi serce bije,	Vse bitje, vse zverine,
In bližej mislim se nebes,	Tvoj svit bolnika zveseli,
Olepža cvetje se dreves,	Bolezen, misli, se vkroti,
Kadar tvoj žark zašije.	Kadar noč černa zgine.
5. Kdor vidi te, časti Boga, Z hvaležnim sercam hvali Usako bitje stvarnika; Tud jest ga hvalil bom 'z serc&, Prid', pridi solnce kmali.
Vmes je bil zložil umetno čestitko: b) Vivat Supan, ktero so dijaci bogoslovci poklonili svojemu profesorju: Visoke časti vrednimu Gospodu Gospodu Zupan Jakopu, Doktarju S. P. itd. itd. Duhovšna mladost perviga leta. V Ljubljani, natisnil Jožef Blaznik, 1832 (Gl. Jezičnik XV. 1877. str. 50. 72). — Deloval je vrli duhovnik v škofiji Tržaški jako vspešno; pisaril slovenski, nemški, laški itd. — Na slovensko književno polje ga je vnovič, kakor se zdi, privabila stoletnica Vodnikova, kajti
c)	Vodnikov Spomenik 1.1859 ima str. 133 -4 pesmi, zložil E. J. Kovačič, in sicer: Tožba dijaka (Z ženskimi asonancami: Toži šolar sedme šole, — Govori besede take: — Šent je v moje starše vdihnil, — De so v šole me neslane — Enkrat reveža
poslali. — Šola ni za siromake---Ampak za bogate sine, — Kmetic zvit doma ostane!)
in: Nevesta (Po Vodnikovi meri: Sim sila vesela, — Bom eno zapela: — Nevesta sim kmal itd.). — Več njegovih čvrstih sostavkov, v vezani in nevezani besedi, priobčile so ljube
d)	Drobtinice; tako na pr. 1. 1858: Matevž Ravnikar, pervi Teržaško-Koperski škof. Zapisal Jož. Kovačič, njih nekdajni kaplan. Po geslu: „Vedi pa, de je škof v cerkvi in cerkev v škofu, in de tisti, ki ni s škofom, ni v cerkvi". Sv. Ciprian (str. 81 — 107). Pesem: Sveti Ceno in sveta Justina. Mučenika Ter-žaškega mesta (str. 327 — 334). — L. 1859 — 1860 pesem: Maria Pomočnica (Poleg sv. Janeza Zlatousta f 407 str. 229—231). Zlati Perstan, ali potop pod Čatežkim gričom (str. 261 — 267). Na primer bodi izmed 19 prva kitica:
Tamkaj, kder Kerka prebistri pridruži se Savi,
V	zavetje tovornik si ladjo postavi
In pa okoli po verli slovenski planjavi Bog ljudstvu v obilnosti kruha deli,
V	goricah slovesno pa vince rodi, Tamkaj, kder vsaki spomladni naravi Ptičikov truma prepeva po listni gošavi, Se je zgodilo, ko pravijo stari možje, Kar vam zdaj pesem pove itd.
V Drobtinicah 1. 1862 nahaja se pesem: Vitežki strunjar (Dolenska str. 257— 263). — L. 1863: Ivan Bajkard baron Valvazor, slavni krajopisec in zgodovinar kranjske vojvodine, je bil katoličan (str. 229 — 235). Pesem: Božja pot na Dobrovi (Ustno izročilo — str. 316 — 320).— L. 1864: Anton Klaj pobožni i stri -janski grajan (str. 143 — 162). Slike iz mestnega življenja in na kmetih, ali Slovenski Diogen. Kratkočasnica. Popisal Jož. Kovačič (str. 248—264). — L. 1865— 1866: Jožef Walland, goriški viši škof in ilirski metropolit (str. 107—128). Pesem: Leseni križ (Amerikanska liaitiškega otoka str. 290 — 294) itd. — Na primer o besedi in besedilu bodi iz spisa »Anton Klaj" po geslu: Od kudasi? od koje li zemlje? — Od koga li roda i plemena (Andre Kačič)?
„Ako ravno predrage Drobtinice! tudi po Istrii vas ne le samo poznamo, nego kar je več, tudi prav radi prebiramo in to zavolj zlatih naukov, za volj mičnih pesmic, ki nam jih od leta do leta zvesto prinašate, moramo vender le reči, da vaši živo topi si nam posebno v serce segajo. Tu najdemo v vaši zakladnici ne le samo sloveče cerkvene kneze, vojskovode, zveste služebnike gospodove in pa skerbne pastirje ker-šanskih ovčic, nego tudi pobožne starše in otroke, izglednje šolarje, pridne kmete in kmetice, vestne gostilničarje in že lep venec bogaboječih in zvestih poslov, tako da s svetim Avguštinom zavpiti moremo: „Tudi neučeni se vzdigujejo in vhitajo nebesa". Blagovolite pa, da vam v vašo vredno zakladnico tudi iz našega polotoka pošlemo kaki slovanski biser, od kterega se nadjamo, da ker je bil svetla luč blage kristjanske duše v svojem živlenji, da tudi po svoji srečni smerti zasluži, da v bližje znanstvo verlih čitateljev »Drobtiničnih" pride in v njih spominu živi.
Od kuda si? od koje li zemlje? ... — Od koga li roda i plemena? — Od plemena slovanskega . . — Izvirni, nepokvarjeni istrijanski Slovan je kakor skoraj vsi Slovenci pohleven, dobrodušen, miren, poterpežljiv in kakor že pred dvema stoletjema slavni Valvazor piše, do tujih postrežljiv, zvest Bogu in svojemu vladarju, poln spoštljivosti do svojega duhovnega pastirja, ubogljiv in podložen deželski gosposki, malomarčen za zabavljivosti svojega laškega soseda in domačih laškutarjev in njih puhlo ošabnost. Zadovoljen z doneskom svoje dedinske zemlje se kar za zvunajni svet ne zmeni, protivnik vsake rovarije, pa zmiraj pripravljen, za sveto vero, drago domovino in svojega cesarja se kervi in življenja tvegati. Jezik ima kaj prijeten, samo še premalo opiljen, pa temu se ni čuditi, ker se brežni sužnik dosihmal kar ganiti ni smel, nego zaničevan in psovan hiral pred obličjem laškega in pa nemškutarskega oseb-stva, ter le samo tisti, ki mu večna čast in slava bodi, je vselej milostljivo poslušal na mili slovanski glas tužne pa ognjene molitve. Nadjamo se pa, da ker je ravno našo dobo slovenskemu jeziku dolgo zaželjena zarja napočila, da bo kmalu svoj blagosloviti plod pognal, s svojim cvetom svet razveselil in svoj jederni sad serčno v tehtno torilo evropejskih bratov položil . . - Ljubimo se, i pomirimo se — Kao bratja i kristjani pravi. — Ako naše i pogine tilo, — Ne bi li nam duši bolje bilo (Drobt. 1864)." — „Mi dopisujemo tako Novicam, kakor tudi Danici. Kakiga duha de smo, nas oba časnika prav dobro poznata . . Očito spoved storimo, de smo skoz in skoz Slovenec, ne de bi zato kaki drugi narod zaničevali" — piše Kovačič v Danici (L 1861 str. 131) in vzlasti
e) Zgodnja Danica hrani mnogo njegovih lepih in j ako živih spisov; na pr. 1. 1860 št. 3: Sonetni venec za sedanjo dobo, kteremu Vir glasi:
Veselja vbožne primi pesmi nove, In jih prebiraj, verna duša mila! Vem, tudi ti se v solzah boš topila, Ak stopiš v Vatikanove zidove.
Tam mož sedi, poglej oči njegove Prijazne ko nebeška dva svetila; In te oči s solzami je zalila Utavenost politiške otrove.
Sovražna moč čoln svet'ga Petra bije, Nevihte strašne ga pode valovi, Ošabno ga na skrite skale vije.
Ncspamet vaša — vi sveta bogovi! Usmiljen' Bog: »zadosti je!" zavpije, Sovražni kar utihnejo vetrovi.
E. J. K.
Izmed drugih naj se nekteri tukaj ponatisnejo zarad notranje čvrstosti; tako na pr.: Od slovenskiga bitja v začetnih ljudskih šolah Teržaških, v kterih laški živelj kraljuje, nemški hira, od slovenskiga ni ne duha ne sluha. Pa od kod to izvira? Vzrokov je več; nad vsimi drugimi ti-le poglavitni: S) Pro-tivnost nekterih odbornikov mestne županije proti slovenščini, od strani takih, kterih dedi so bili Slovenci itd. — 2) Pomanjkanje pripravnih ali pristojnih šolskih oseb. A
1) Nemarnost in pa nespamet večiga dela tukajšnjih slovenskih staršev. Znano .je iz mitologije, de so pagani nekiga malika imeli, ki so ga Saturna zvali in od njega basnovali, de svoje lastne otroke požiral je. Kar je tam bilo basen, je pri teržaških Slovencih resnica; zakaj prav dostipot se tukaj zgodi, de se Slovenec s Slovenko poroči, ki pa toliko laškiga umeta, kolikor zajic na boben. »Njuni otroci bodo gotovo tako čivkali, kakor stare peti slišijo", bo si slehern mislil. Nič manj kot to! Z otroci se le laško lomi, in če se že drugač ne more dati umeti, pa kakor v gluho - mutiški šoli, jim rajši z znamnjem svojo voljo razodenejo, kakor pa de bi z njimi pošteni ma-terni jezik govorili, in še v čast si štejejo, de ga revčiki ne umejo. Se li to ne pravi, lastno kerv izdajati. Culi smo na lastne ušesa neke starše svojo hčerko vprašati: »Žiža! ti že ščiava?" (Lojzika, si ti Slovenka?) In otroče prav tako toškansko - laško odgovori. »Mi ne ščiava; papa e mama ščiava". (Jez nisim Slovenka; oča in mati sta Slovenka): K temu modrimu odgovoru so se pa presrečni starši na vse gerlo smejali. — In resnično hujših opic morebiti pod solncam dobiti ni, kakor so mnogi Slovani; soseski jezik ti bodo rajši lamali in dvečili, kakor pa materniga govorili, ki se tako sramujejo, ko tisti šolar, ki pripoveduje, de je na Dunaju na vprašanje, »če je Slovenec?" osramoten
odgovoril: »Jez---? kaj še? Nekdaj sim bil." — Ne le same ljubljanske hišne
in pa kuhinske živalice si očitajo: »Sim te grisala, pa mi nisi dankala", temveč tudi tukaj pri nas smo čuli kdej gorenskiga kočijaša k dolenskimu vertnarju reči: »Sior ortolan, odprite ta veliki porton, de bom karoco na kort potegnil". (Gospod vertnar, odprite velike vrata, de bom kočijo na dvoriše potegnil). Neki drugi pot pa v slovenski Istri kmeta, ki je svojiga soseda nekam nevtegama poslal: »Compare Štipa, studijajte žvelto ritornati." (Boter Štefan, pridite kmali nazaj.) In takih Slavov je čuda v Terstu. Zato pa tudi učeniki perviga reda ali klasa sploh tožijo, de otroci nižjiga stanu tako zmes govore, de jih kar ne umejo (Zg. Danic. 1861 str. 119)".
L. 1864 je v Zg. Danici jako živo opisal »Romanje na Tersat" 1. 8 — 16 in 1. 26—27: »Ivan Bajkard baron Val vazor, slavni krajopisec in zgodovinar kranjske vojvodine, je bil katoličan" z nekterimi pristavki kakor v Drobtinicah. Na primer naj se pokažejo nektere vzorne slike s Tersata: . . »Če se na obličje raznih mo-livcev oziramo, so nam gotovo zerkalo njihovih notranjih serčnih nagibov. Kajti, tu kleči siv mož naslonjen na svojo romarsko palico iu otožno gleda v čudodelno podobo.
Ubogi stari oče! nehvaležnost tvojih otrok ti serce tare, pritožil bi se čez nje, — pa misel: oh! pa so vender le moji otroci! ga prešine in — obmolkne. Globoko priklo-njena zdihuje tu bleda žena, ustnice se lahno gibljejo. Mati je, ki ima doma ali telesno bolnega, ali pa na posvetnem morju dušne nevarnosti plavajočega otroka. Poleg nje neka druga ženska oseba z ogerbenčenim čelom, temnimi očmi, upadenim obrazom, s suhima visoko sklenjenima rokama v Marijo stermi: — uboga vdova je. — Prišli so vsi trije k »Tolažnici žalostnih." — Tam v kotu, kot de bi se vsake človeške družbe bala, tiči vsa zgrudena podoba jeruzalemskega častnika v tempeljnu; — skeleča vest je prisilila v greh zabredenega se podati k „Pribežališu grešnikov." — Ves v molitev zamišljen moli na kolenih šibek mladeneč, hvali »Zgodnjo danico", ki mu je dosihmal na potu zemeljskega romanja svetila in se ji tudi za prihodnjost priporočuje. Cveteča devica, ki ji hvaležne solze v očeh igrajo, vsa zamaknjena v Mater Božjo gleda. „Zdravje bolnikov" je obvarovalo njene ljube starše ali sestro — ali pa tudi lastno — človeško — serce nemile smerti. Izmed druzih steguje proti Marii svoji roki ogorel mornar; njegova molitev je na pol glasna in ognjena. »Morska zvezda", ki se ji je bil zaobljubil, ga je čuvala, ko so njega z barko vred strašni valovi v morsko brezdno pogoltniti žugali. Še nekdo med množico kleči, usta se mu vedno gibljejo, pa blebeta, de sam ne ve kaj, ter okoli sebe zija: je neko navadno človeče, ki ga ni pobožnost, ampak le zgolj radovednost tje pripeljala, in ki torej ni na božjo pot, temuč Bogu na pot prišel (Dan. str. 103)."
L. 1866 je še bolj živo in goreče spisal Jož. Kovačič v Zg. Danici 1. 1—7: »Po odhodu ljute ptujke. En dan v Ljubljani leta 1836" — pa: Misel dolenskega Slovenca o preseljevanji rojakov v ptuje dežele (str. 42 — 44). Strahotno je opisovanje ljute ptujke — trinoginje, ki jo zovejo azijatiško kolero ali tudi černo smert (str. 11). — L. 1867 jel je priobčevati zgodovinski spis »Jezuiti" — načert zastran preklica njihovega reda po papežu Klemenu XIV in njih dalnje osode do sedanje dobe —, a ostal je nedovršen — v 14 oddelkih (1. 18 — 27), kajti že v 1. 22 naznanja Danica prežalostno novico, da »je umeri preč. gosp. korar Jožef Kovačič, preblagi mož, ki ga je res škoda, nezmerno škoda v zemljo zako-povati. Velika, prav velika je ta zguba za slovensko, zlasti cerkveno slovstvo. Pisal je veliko in čversto, ker bil je kaj lepo olikan gospod, posebno pa znan zgodovinar že od davno in biser katoličanstva, zraven tega pa pošten domorodec itd. (str. 175). — In str. 261 se piše Danici iz Tersta: Semeniška knjižnica v Terstu brani rokopis: »Zgodovina Terža'ške škofije", ktero je spisal ranjki preč. g. E. Jožef Kovačič. Obsega to delo zgodovino nekdanje škofije Teržaške in pridjanih škofij Koperske, Novo-graške in Pičanske. Oblika ji je bolj kronografična, ima mnogo izvirnega, utegnila bi tudi biti natančniši kakor ostale naše zgodovine v italijanskem jeziku pisane. Nadjati se smemo, da se bo delo pregledovalo in za natis odobrilo, ker tako se želja ranjcega gospoda spolni; kajti zelo pogrešamo zgodovinskih knjig v slovenskem jeziku, ktere bi nam razgrinjale temno meglo pretečenosti Istrijskega polotoka.
Znamenite so besede, s kterimi Kovačič začenja svoj spis o Jezuitih, češ, da taki, ki pišejo zgodovino, po navadi dvojni namen imajo: »Pervi je, da se zgodovinar čez vsakdanji svet povzdigne, in pa ne gleda in ne posluša tega, kaj in kako njegovi sočasniki po šegi svoje dobe zgodovino pišejo, temuč prost navadnih predsodkov pri-godbo le tako, kakor je sama na sebi, vestno in resnično popisuje. Možje, ki se tako vedejo, se čislajo po vsi pravici zgodovinski knezi ali pervaki. Ti so človeškemu rodu prav to kar svetilnik s svojo lučjo mornarju, ki v temoti po nezvestem morju jadra. Pa takih je malo. — Drugi pa imajo enostranski namen, in kteri se po njem ravnajo,
ne vprašajo: kdo? kaj? zakaj? in kako? temuč so enaki trohljivemu štremlju, ki s svojo trohljenino v temni noči berli in tako s svojo berlavostjo pozemeljske trape za nos vodi. Taki so ali puhli ali podmitljivi ali pa hudobni zgodovinski mazači, in njih število je neizrečeno. Možiceljni takega kopita so bili večjidel zgodopisci osemnajstega stoletja, ali prav za prav rečeno, zanikarne orodbe ali mašine nekdanjih brezvestnih in pa učeniki sedanjih bornih sovražnikov jezuiškega reda, in po tem takem vredni dediči tistega zarobljenega Atenca, ki je le zato Aristidovo ime na črepino zapisat dal in s tem za njegovo izgnanstvo naganjal, ker se mu je kadilo, da so Aristida sploh »Pravičnega" zvali. Pa pravično in dobro ima to osodo, da se ravno iz tega cil in konca sovraži, ker je dobro. To nam spričujejo na priliko pridne čebelice ... — Da so pa čebelice in njih smertni sovražniki zvesta podoba učenih in marnih jezuitov in njihovih raznih protiv-nikov, se bomo na dalje očitno prepričali . . .
Pripetiti se zna, da bi se komur koli poljubilo nas zastran tih verstic tako ali tako spirati, pa gotovo druzega nič čerhnili ne bomo, kot sledeče tri besedice: Bog blagoslovi kopel!" -- Razun teh je pošiljal Danici manjša poročila na pr. o cesarju Maksimilijanu, o njegovi sreči pa nesreči, kjer malo pred svojo smrtjo kliče: Bog mu daj mir in pokoj in večna luč naj mu sveti! Navadni pristavek: »Bodi mu žemljica lahka", tuhni, brez zamere rečeno, preveč po poganstvu (str. 170)."
Blaž Potočnik r. 31. jan. 1799 v Struževem, vasi duhovnije Nakelske, v šolo hodil v Kranju, v Ljubljani, posvečen 1. 1822, bil duhovni pomočnik v Šent - Jerneju, stolni kaplan v Šenklavžu, od 1. 1833 župnik v Šent-Vidu nad Ljubljano, kjer je u. 20. jun. 1872. — Za slovenščino seje vnel po Vodniku, Zupanu, Metelku, kteremu, je učenec prinašal naloge v vezani besedi na pr.: Jutro, Žetuv, Ogenj, Spomlad, Vjolica, SI a vin j a, ki bodi — šolska poskušinja — tu na razgled:
1. Zapoj zdaj veselo,	2. Čez krajnske snežnike	3. Prezoperne leta
Zavukaj Slovenc!	Naj petje gromi,	Slavinjo spode,
Nategni le strune	V ptujcov dežele	Postopa zdaj skrita
Slavinjni vučenc!	Naj glas perletf.	Otroc' jo skerbe.
4. Vihar je prejenjal	5. Slavinjni sinovi	6. Slavinja vesela
Oblake dajat,	Si oddahnejo spet,	Se hitro poda,
Prijazno je sonce	In zdihnejo: mati!	In že je per svojih
Začelo sijat.	Žel'mo te sprejet.	Sinovih doma.
7. Podaja prijazno,	8. Zatorej veselo
Ji Dunaj roko,	Zavukaj Slovčnc!
Slovenc jo podpera,	Nategni le strune,
Več padla ne bo.	Slavinjni vučenc!
Javno se je Potočnik oglasil spisavši
1) Premišlovanje za čas svetiga leta. Jakoba Benigna Bossueta nek-dajniga škofa v' Meaux na Francoskim. V' krajnsko prestavleno, z zraven perstavlenimi molitvami per obiskovanji štirih k' zadoblenju odpustika svetiga leta odločenih cerkva. V Lublani, Eger. 1826. 8. 112. — Druziga natisa, ib. eod. anno. — »Die 2te Aufl. ist sprachlich etwas besser. Man glaubte namlich Potočnik's Ubersetzung, die sich sprachlich rein zu sein bestrebte, vor dem Drucke der allgemeinen Verstandlichkeit wegen etwas andern, d. h. verschlechtern zu miissen. Bei der 2. Aufl. drang der Heraus-geber auf die Wiederherstellung seiner Ubersetzung, was man vvenigstens zum Theile geschehen liess (Šaf. 138)." — V dokaz bodi iz drugega natisa na pr. iz predgovora:
„Naš sveti oče rimski Papež Leo XII. so po oblasti, ki so jo od vsmileniga Boga dosegli, letašuo leto celimu keršanstvu za sveto leto oznanili. — . . De bi vsi pra-
voverni krajnske škofije k' zadoblenji odpustikov pričijočiga svetiga leta prav se per-praviti vedili, so gnadlivi in visoko vredni Firšt in Gospod Gospod Anton Aloiz Lub-Ianski Škof milostlivo zapovedali, bukvice imenovane: Premišlovanje za čas svetiga leta v krajnsko prestaviti. Lete bukvice je bil v letu 1702 Jakob Benign Bossuet, Škof v Meaux na Francoskim spisal, in jih je ob času svetiga leta vernim svoje škofije brati perporočil. Lepo in prav po duhu svete katolške cerkve so pisane in perpravne človeku, kter jih zamerklivo bere, pravi katolški nauk od svetih odpustikov dati. Izgledi spokornikov, v teh bukvicah v misel vzetih, de so odpustike zado-bili, tako živo k sercu grešnika govore, de slehern, kter z Bogam spravo želi, spoznati in reči more: »Zakaj bi tudi jest tega ne sturil, kar so pred mano že drugi sturili, sej tudi jest verjem v Jezusa, zaupam v njegovo vsmileno pomoč in želim v njegovi lubezni živeti in vmreti (str. 4. 5)" itd. — Drugo delo njegovo je
2)	Molituvne bukvice posebno za mlade ljudi, po nemškim prenaredil Blaž Potočnik. V Ljubljani 1827. 12. 190.
3)	Svete pesmi za vse velike praznike in godove med letam. Jih je nekaj zložil, nekaj zloženih perdjal Blaž Potočnik. V Ljubljani natisnil L. Eger 1827. 12. 139. V Metelčici. Pesmi so v razdelkih a) ob sploh perložnostih, b) ob godovih med letam, c) na čast Materi božji in drugim svetnikam. — Svete pesmi
—	pomnožene drugiga natisa v Bohoričici. V Ljubljani. J. Blaznik. 1837. 12. 139
—	Druge Bukvice. Zložil BI. Potočnik. Nat. Blaznik. 1843. 12. 94. — Perve Bukvice. Nabral in zložil BI. P. Popravljene, pomnožene, tretjiga natisa. 1845. 12. 142. - Svete pesmi. Nabral in zložil BI. P. Popravljene, pomnožene, ene bukvice iz dvojih četrtega natisa. Založil J. Giontini. V Ljubljani 1874. 12. 204. -- O drugih bukvicah pisale so Novice L 1843 str. 76:
»Krajnskih pesim gosp. fajmoštra B. Potočnika posebno perporočvati, treba ni. Pojejo jih po celi deželi: višji hvaliti jih ne moremo. Mislimo pa, de bodo Slovenci nad tem drugim delam Svetih pesim morebit še večji dopadajenje imeli, kakor nad pervim, kteri je bil v kratkim času že v drugič natisnjen... Vse so polne lepih misel in prave serčne vere; kar pa jezik utiče, je tako perjetin, de jih je veselje brati itd."
4)	V Kr. Čbelici Bukv. I. 1. 1830 nahajajo se njegove: Nebesa (Moj duh se povišuje, — Prot' Bogu plameni itd. gl. Svete pesmi I. Bukv. 1. 1845 str. 141—2); Vodniku per Savici 1829 (Mojstra pevcov si učila — V grobu glas njegov molči — Ga, Savica! boš slavila, — Njemu naj tvoj grom doni!); Ženjice; Slaba vinska letina; Zdravica; Dolenska (Pridi, Gorenc! — 'Z merzle planine, — Vabi Dolenc — V gorke doline itd.). — Prešern ga je 1. 1832 glede na njegovo homeopatijo (Vid. Jezičuik IX. 19) pa glede na to, da se v Čbelici ni več oglasil, pičil s sršenom:
Pred pevcu, zdaj homeopatu.
Popred si pel, zdaj pa homeopatiš;
Popred si čas, zdaj pa življenje kratiš.
A Čop ga hvali: »Reinheit und Correctheit der Sprache geben seinen scbriftstelle-rischen Erzeugnissen einen vorziiglichen Werth. An der krainischen Biene nahm er gleich vom Anfange thatigen Antheil, und seine Beitrage gehoren zu den ausgezeich-netsten in der Sammlung. Er trifft namentlich den eigentlichen Liederton gut, wie im Unterkrainerlied (Dolenska I. 32), im Lied der Schnitterinnen (S. 45) u. s. w. Er unter-zeichnete mit P. (Šafarik 42. cf. Jezičnik XV. 1877. str. 4).
5) Kolera. Potrebno podučenje za kmeta, kako naj sam sebe in svoje ljudi te strašne bolezni obvaruje. V vprašanjih in odgovorih. V Ljubljani. Eger. 1831. 8. 31.
6)	Slava Marije Device, od svetiga Alfonza Marije od Liguori, škofa pri sv. Agati in začetnika društva presvetiga Zveličarja. Iz italianskiga prestavil Blaž Potočnik, fajmošter v Šent-Vidu. V Ljubljani nat. J. Blaznik 1845. 8. 365. — Slava Marije I. Del. 1853. 8. 404. — II. Del. 1854. 8. 359.
7)	Novice priobčile so dokaj njegovih spisov v vezani in nevezani besedi na pr. 1. 1843 št. 5: Mlatiči (pesem). Cerkve na Krajnskim (št. 10 — 12). Češka predica Slovenskim (Pridno predete Krajnice — Lično, gladko in lep6, — Pa nerodno za predice — Vaše teško je kolo. — — Torej vam sestrice damo — Naš kolovrat itd. št. 24.). Novi zvonovi in Zvonikarjeva (Ko dan se zaznava, — Danica priplava, — Se sliši zvo-nenje — Čez hribe, čez plan itd. št. 26). — L. 1844 št. 42: Gornika up (pesem). — L. 1845 št. 17: Zvestiga Slovenca pesem (Cesarska). Hči ua grobu matere (Srota, srota! ne zaspim itd. št. 34). — L. 1846 št. 42 pesem iz Nemškiga poleg Šilerja: Besede vere (Besede tri duh imenuje, — Od ust do usti se glase. . . — Kar ne umejo umni v učenosti, — Nam v delih kažejo ljudje priprosti itd.). Sveti Martin (st. 45). Na razgled izmed desetih razstavkov bodita prvi in zadnji:
Na berzim konjiču do daljniga grada Dolžnost brez počitka junaka podi; Lep6 se mu sveti oklep in čelada, Še lepši se duša njegova svetli. Pokriva še sneg vse gore in doline,
Kot jeklo od sršža so pota terdš; Že dolgo hiti, pa ne vidi grajšine, Konj dirja, de podkve se daleč glase.
„S tem plajšem je mene mladeneč ogernil", Je rekel zdej trumam nebeškim Gospod — »Zatorej resnično mu to bom povernil,
Ker rad zveseluje uboge povsod. In kadar motoz mu življenja poteče,
Ga bom v veličastvo neskončno uzel, De tudi prihodnje se čase poreče:
Kdor reveža sprejme, bo mene sprejel!"
V Novicah 1. 1847 se kaže, da je pesem »Popotnik" ktero je 1. 1836 zložil bil Strel, dekan v Gorjah, Potočnik le nekoliko popravil ter nektere besede prestavil zavoljo boljšega soglasa (str. 32); priobčil pa je v onem tečaju sprelepe pesmi: Plani nar (Visoko verh planin stojim, — V veselji rajskim tu živim itd. št. 11); Prašanje, odgovor (št. 16); Prerokovanje vremena za vsako leto gotovo (št. 35). — Zarad notranje cene, vnanje čvrstosti pa spremilega napeva ponatisne naj se tukaj:
Prašanje, odgovor.
1. Povejte tovarši!
Mi kaj smo na sveti, Kaj naši nameni, In kaj nam početi? — Prijatli predragi! Popotniki smo, Iz ptuje dežele V domačo gremo.
3. Povejte, preljubi! Kaj čas nam pomeni, Ki naglo nam teče V hitrosti ognjeni? —
Čas voz je nemirni, Neneham derdra, Se nikdar ustavit', Obernit' ne da.
2. Povejte, kaj, ljubi! Je naše življenje, Zdaj dobro, zdaj slabo, In zgol spremenjenje ? — Življenje je cesta, Čez plan, čez gore, Ga naglo zapelje, Kdor pota ne ve.
4. Povejte, kaj strasti? Kaj pamet, kaj vera? Ki serca posesti Nam hoče vsaktera. — Nadležni vozniki Popotnih so to; Pa terdna le vera Voznik naš naj bo.
Na gradu začernelim
Glasi se per vi don; Pa v samostanu belim Odpeva drugi zvon.
Pa v samostanu druga
Prisego govori, Zvesto ljubiti spruga, Ki v nebu ji živi.
Žalostni glas zvonov.
(Novic. 1849 1. 13.)
Pojo, pojo zvonovi
Od daljnih dveh strani,
V	bel dan done glasovi, K ga zarija zlati.
Na gradu gospodična Je zapustila svet,
V	cveticah bledolična Leži, mladosti cvet.
Pojo, poj6 zvonovi: Dveh sere je mir otet;
Slovo jemlj6 glasovi: Bog te obvari svet! P.
V Novicah 1. 1850 se je v deloma negodnem sostavku Novooblikarski vihar oglasil Potočnik, češ, Slovenija je v 104. bila prinesla klic z Dunaja, kteri se začne: „Že spet vihar v ljubi Slovenii! — Kje je ta vihar, in kdo ga je napravil? ... Pred nekaj leti je nekim slovanskim rodoljubam, posebno v Zagrebu, željevredna, tode kakor se nam dozdeva, neizpeljiva misel v glavo prišla, vse Jugoslovane z vezjo edin i ga, iz serbskiga, horvaškiga in slovenskiga skovaniga jezika ali narečja zediniti. Osoda pa vender tem rodoljubam ni bila blagovoljna, ker so se povsod učeni in neučeni bravci in pisavci na serbskim kakor na slovenskim takimu počenjanju ustavili .. . Gosp. Maj ar in Macun pišeta, de je kaj, in poverh tega so začeli tudi Muroslovenci od ogerske burje v Slovenijo pihati, in naši Slovenci na Dunaji v njih rog trobijo. Vihar bo še veči; pa kdo ga dela? Tihe pa pridne, in čedalje lepši po slovensko obražene Novice gotovo ne. Festina len te, naj bo še zanaprej njih geslo! . . . Prosim vas, pravi na koncu, de le počasi hodite, da nam ne budete premnogo tudjega blaga črez medjo prenosili".
8) Prati ki dr. Bleiweisovi sestavljal je Potočnik navadno gesla na čelu, zastavice in uganke, kterih je mnogo njegovih mej ljudstvom, pa vremenstvo. Namestu druzih vzgledov bodi na primer dovtipna njegova pesem iz Pratike 1. 1847:
Prerokovanje vremena
za vsako leto gotovo.
2. Skoz plajše luknjaste Bo burja zlo pihala;
Za lačne stradovce Bo cel dan megla stala.
5. V zakonu semtertje Bo včasi tud gromelo,
Pa kdaj jezičnice Med gromam bo zadčlo.
7. Nedolžnim, dobrim bo Prijazno sonce sjalo;
Pa vreme tud hudo Ne bo jim dosti djalo.
9) Slovenski Cerkveni Časopis 1. 1848 in Zgodnja Danica 1. 1849 itd. hrani v sebi mnogo čvrstih spisov Potočnikovih. — Najprej so »Kratki premisli ki" iz sv. evangelija, ki jih je spisoval od 6. nedelje po binkoštih 1. 1848 do 5. ne-
Knjiga Slov.	12
1. Skoz strehe stergane Bo v hiše zlo dežvalo;
So njive zmolzene, Skoz kozelc sonce sjalo.
4. Vse žejne pjančike Bo suša zlo morila;
Pa moča jim bo še Skor nar več škode strila.
3. Za gerde ohernke Dobrota bo merzela;
Tati zasičene Bo leskovica grela.
6. Hude zapravljence Bo toča zlo zadela;
Dekleta fantovske, O joj! bo slana vzela.
delje po binkoštih 1. 1849 — torej za celo leto nekake ho mili je pri rani ali jutranji službi božji. — Izmed pesmi slovijo na pr. David in Golijat 1. 1848 št. 5; Marija, zgodnja Danica, tečaju 1849 načelu; Venec na grob visokoč. mašnika Silvestra Pegama 1. 1850 št. 5; Pred sv. rešnjim Telesam — pesem s. Alfonsa Li-guori — 1. 1851 št. 8 (Cvetice ve! ki noč in dan cvetete — Pred Jezusam, o trikrat blagor vam! itd.); Sedem žalost Marije Device 1852 št. 25 itd. — Na razgled služi:
David in Golijat.
1. Ošabno šopiri se tam velikan, Nad Davida Gol'jat lomasti, Gerdo zaničuje, mu žuga ta dan
Živalim ga v hrano poklasti; V železnim oklepu, in z mečem rožla, Pastirjevga pride poskusit Boga.
3. Hudoba nevere se usti tako, Nad cerkvijo sveto se nosi, Ji žuga, mogočno razgraja nad njo,
Laži neprenehama trosi, Ter pravi, de mora, in padel bo Rim; Pijan od veselja že vriska nad njim.
2. In zali pastirčik, ko mleko in kri, Rumenkasti lasci ob glavi, Ki v beli ročici le palco derži,
Prešernimu zoper se vstavi; En kamenček verže, in — zverne se hrust, K' mu zadnja beseda je — kletev iz ust.
4. Pa bliža se David naš, Kristus Gospod, K' je cerkev nevesto pridobil, Bo Gol'jata udaril in ves njegov rod,
Bo z dihljejem ust ga razdrobil; In v brezdno bo padla hudobe pošast, Ker cerkve ne zmaga peklenska oblast.
Marija, zgodnja Danica.
1.
8.
Marija, o zgodnja Danica!	2.
Prisveti, vsih milost Kraljica! Nam Jezusa, milosti Solnce znanuj: Nam grešnim, v tamnicah hudobe, Prižgi luč nebeške svetlobe, Luč vere katolške nad nami razsuj.
Tak blizo se Solnca sprehajaš,	4.
Se v morji radosti napajaš, Ter v ognji Njegove ljubezni goriš; Ti merzle nam serca ogrevaj, In prošnjo na prošnjo pridevaj, De dar nam goreče ljubezni dobiš.
Vihar po valovih nas meče, Z oblakov nam strele blišeče Razbiti čolnič, nas končati prete; De b' skoraj nam ti zasvetila! Prikaži obupnim se, mila! Nam z upanjem svetim umiri serce.
Nas grehi, krivice težijo, Pravične nam kazni pretijo, In cerkve katolške je žalostin stan; Dobrotljiva Mati se skaži, Serd Večniga ti potolaži, De milost in spravo doseže kristjan.
10) Grammatik der slowenischen Sprache. Verfasst und herausgegeben von Blasius Potočnik. Laibach. Blasnik. 1849. 8. VIII. 183. — Ko je 1. 1848 nagloma naukazana bila slovenščina v srednjih šolah in v novem pravopisu zato pripravne slovnice ni bilo, spisal jo je Potočnik naprošen, in učili smo se koj sproti po posamnih tiskanih polah. Naglica ni pridna, spoznava pisalec v predgovoru, češ: „Dass das Werk, welches ich hier an das Licht treten lasse, noch an manchen Unvollkommen-heiten leide , gebe ich sehr gerne zu. Jede verdiente Riige von Seite der slawischen Sprachforscher werde ich also mit Dank annehmen, und in einer allfalligen zweiten Auf-lage gewissenhaft beniitzen. Ubrigens geniigt es mir, wenn ich durch diese meine ob-wohl auf keine Vollkommenheit Anspruch machende Arbeit zur nahern Kenntniss und Vervollkommnung unserer Sprache auch nur ein Geringes beigetragen habe".
Po kratkem nauku o glasji razlaga se v I. delu besedno zlaganje, sklanjanje in pregibanje, v II. skladnja ali stavkoslovje z nekterimi posebnimi reki in prislovicami; v III. pa je za berilo Cvetnik (chrestomathie) in v njem Svet v obrazih, spisal Janez Am. Komenski (1—95), Povesti, Kerst per Savici in nekaj drugih pesmi Prešernovih Koseskovih in Vodnikovih, ter dve Potočnikovi (Planinar, Vprašanje in odgovor). —
Drugi, zboljšani natis je 1. 1858. 8. 184 brez predgovora s prvim naslovom: Gram-matik der slowenischen Sprache itd. Ker so dotlej sostavili lastna Berila za srednje šole, izpustil je prejšnji Cvetnik, a sprejel vendar „Svet v obrazih" in v do-stavkih „Lautlehre der slovvenischen Sprache, Bildungslehre der Nomina, Bildung der Adverbien nach Dr. Miklosich", kar knjigi mnogo povišuje vrednost. Ker je pa ravno takrat pripustila se slovenska beseda pri podučevanji slovenskega jezika in slovstva, dohitela je dokaj dobro nemški spisano slovnico nesrečna osoda, da so porabili papir v druge namene; koj potem so v nemško-slovenskih in slovensko-nemških šolah pač po-praševali po njej, a prekasno, in še zdaj se pogreša slovnica, ktera bi kratko pa krepko Nemcem razlagala lepo slovenščino. — Glede na »Orbis Pictus" P. Hipolita in Val. Vodnika v slovnici Kopitarjevi (vid. Jezičnik XXII. 1884. str. 2. 3) naj se tukaj poka-žeta odstavka 36. pa 90:
a) Sedmere dobe človeškiga življenja. Človek je narpred dete, potlej dečik (fant); na to mladenč, potem mlad mož; daljej mož, tedaj starčik, poslednjič dedec. Ravno tako pri ženskim spolu: hčerka, deklič; dekle, žena, stara žena, baba.
—	b) Učivnica. Učivnica ali šola je izobrazovavišče, kjer se mlade duše v učenosti in čednosti izredujejo, in je v redi razdeljena. Učenik sedi na sedališči, ali pa med učenci hodi, kteri v klopeh sede. On uči, oni se uče. Nektere reči se jim s krčdo na tablo zapisujejo. Nekteri bero iz kakih bukev. Nekteri sede in pišejo; učenik pa njih zmotke popravlja. Nekteri stoje in pravijo, kar so se iz glave naučili. Nekteri šeptajo in so neposajeni; take s šibo strahujejo, ali pa kako drugači kaznujejo.
11)	Bukev za glavne ali ljudske šole spisal ali vredil je na pr.: a) Napeljevanje v računstvo za drugi in tretji klas farnih in glavnih šol v c. kr. der-žavah. Na Dunaji. 1847. 8. 179. Za predrazumki se nauk daje v osmerih poglavjih p. Števila spod sto in njih stik; čvetere rajtve z nepriinkanimi in enoimnimi, z mnogoim-nimi števili; njih spreobračniki; drobljenje in debeljenje, soštevanje, odjemanje, množenje in deljenje; razdeljivost števil, nauk od razdelinov; sprimerki in sprilike; tristavka itd.
—	b) Praktična slovensko-nemška Gramatika. I. Del. Za II. in III. odred slovensko-nemških šol v c. k. avstrijanskih deželah. Na Dunaji, 1857. 8. 225. Na-tisnul L. Grund. Na stroške c. k. prodajavnice šolskih knjig. Pervi predelek. Goli stavki. Podsebek, orečenje; rečevniki, časovniki v pričnem, prešlem, prihodnem stavku itd. — Drugi predelek. Razširjeni stavki. Spolovniki, zaimki, prilogi, številniki, narečja; sklanjanje, pregibanje. — Pervi pristavek. Nemško pravopisje v pervi in drugi stopnji. Drugi pristavek. Naloge za vajo v pismenem stavkanji v pervem odstavku: Imena, lastnosti, djanje in stanje reči; v drugem: Bolj natančno določevanje reči; kratki popisi; pisma iz otročjiga življenja; nekteri opravilni spisi. — Sodeloval je tudi pri c) Slovenisch-deutsches Sprachbuch za IV. razred itd.
12)	Ljubljanski Časnik je prevzel z aprilom ter ga vredoval B. Potočnik do konca decembra 1. 1850 Nro. 1—79 v torik in v petik z Vradnim listam vred.
—	Sostavku: Novooblikarski vihar v Novicah dalje Podgorski, razloživši v Sloveniji 1. 1850 št. 2—4 tako zvane nove oblike, resno in dostojno v št. 11. 12 Odgovor, češ, kdor visoko leti, nizko sede. — Nato spiše v Slovenijo 1. 15 Potočnik „Še en prijazen odgovor": Težko nam dč, da ste nas, verli Dunajski Slovenci, napak umeli, ker ste sostavek »novooblikarski vihar" skoraj zgol nase obernili, ne pa veliko bolj na neslane iliromane in druge take dopisovavce v Slovenii, kteri naš slovenski jezik s potujčevavnimi zavijačami pačijo, in kterim je bil sostavek namenjen . . . Kar pa naše visoko letanje zadeva ... mi, morebiti malo preošabno, mislimo, de se bo še veliko vode uteklo, preden bote vi, ki ste še mladenči, toliko za omiko in obraže-
vanje slovenskiga jezika storili, kakor mi, ki smo se v preteklik letih med zasmehva-njem in tudi zaničevanjem od strani nemško učenih Slovencov za povzdigo slovenščine poganjali, in nekoliko prevzetno meuimo, de smo za to hvaležnost, ne pa zaničvanja zaslužili. Pa vse to brez zamere! Z Bogam! — Nato pristavlja tedanji vrednik Cegnar pametno: Pišite z novimi ali starimi oblikami, ako je kaj izverstnega, ne bomo Vam zabavljali, timveč brali in Vam pohvalo dali. Z Bogom!
Politični »Ljubljanski Časnik" je posebno z vradnim listom vredniku biva-jočemu v Šent-Vidu prizadeval dokaj dela in truda. — Spregovoril je Potočnik koj v 1. številki: Prijatlam slovenskiga ljudstva o časnikovih namenih; 1. 5 — 7: Kako je dandanašnje na kmetih šol treba; 1. 11: Mesto in rudarija vldrii; 1. 19. Blago-serčni pismar; 1. 27: Oprostenje zemljiš; 1. 29. Enakopravnost slovenskiga jezika v Kranjski in v njej sosednih kronovinah itd. — V listu lepoznanskem je zapel jo p. Mi smo bratje (1. 5 str. 20). Spomlad — O zaželjenem prihodu Njihoviga veličanstva Franca Jožefa, Avstrijanskiga Cesarja v Ljubljano (Gl. Letopis Matic. Slov. 1872 — 3. str. 142). Miklavž (Ljudska povedka 1. 20 str. 80). Tri želje (Ljudska pravljica 1. 21 str. 84) itd. Na razgled bodite:
Mi smo bratje.
2.
1. Ko je srečnim sad spoznanja Gad zavisti jesti dal, Ogenj čerta, razpadanja
V	sercih bratov je zažgal. Kje bo družbi Išk razklani ?
V	svetem geslu ga dobom: Mi smo bratje, avstrijani!
Avstrija naš slavni dom.
3. Plamen več se ne vzdvigule, Iskra le v perhavki tli; Naj jo sprava upihuje,
De v ljubezen splameni. Klic naj ljudstvam vsim oznani:
Spravi se! Ne prašaj: S kom ? Mi smo bratje, avstrijani! Avstrija naš slavni dom.
13) V Drobtincah 1. 1851 nahaja se avstrijanskih vojšakov v Lombardii str. 249 —
Boji se kervavi vneli:
Jaz sim Nemec! jaz Tal'jan! Ko Sirene sladko peli:
Jaz sim Madjar! jaz Slavjan! Kam? narodi obdivjani!
Meč, miruj! in topov grom! Mi smo bratje, avstrijani! Avstrija naš slavni dom.
4. Zunaj naših mej naj zgraja
Vstaje zmaj in vojsk vihar; Sej nam zvezda sreče vshaja,
Naš Franc Jožef, naš Vladar. Smo pod Njega vodstvam zbrani,
Nas ne straši vojsk polom; Mi smo bratje, avstrijani! Avstrija naš slavni dom.
s Potočnikovim podpisom Bojna pes m 250 napr.:
14) V Spomeniku Vodniku:
]. Pred tisoč spomladmi Slovencov rodu Slovenci so peli Že himne Bogu.
Na noge, bratje! bobni ropotajo,
Cesarstvo kliče svoje sine v boj; Bandera, zmage vajene, vihrajo, častiti vojvod pelje hrabrih broj; Ne begaj! stoj! sovražni plašni roj! Kupi serce, Na boj, možje! Strelu vihar Je slave žar! itd.
1. 1859 poklonil je Blaž Potočnik naslednjo pesmico
2. V širocih pokrajnah Slovenec vesel Je viteznm svojim Slavice že pel.
3. Al' hudih udarcov Omagala moč, Potihnejo pesmi, Nastala je noč.
4. In pevska Modrica Noč dolgo zaspi, Ter pesnika čaka, Da naj jo budi.
Zdaj pride naš Vodnik, G.
Zakliče: Bod' dan! Modrica slovenska
čas pozni je — vstan'!
i. In čujte veršenje! Lej zarije kras!
Kot Eola harpc Bližuje se glas!
7. Tak' Vila slovenska: Budnik kdo je moj? Vodnik moj! al' ti si?
Ti pervo zapoj!
8. Gre, pije Savico,
Živ pesemski vir; Napije zdravico, Ga uname požir.
9. In tam, kjer „Savica" Peneča bobni, In gor na „Veršacu" Se pesem glasi.
10. Zapoje »Rojakam" Prebuja jim um;
11. In »Milico" poje, Okrogle drobni', Tud »Anakreonta" Po vrednem slavi,
12. „Ne žvenka, ne plenka,
„Dovoljnimu Krajncu' Porašča pogum.
«
Pa bati se nič; Živi se brez cvenka O petji, ko tič."
13. In pevska Modrica
Zmlajšuje mu moč; In vredniga Sina Ovenča rekoč:
14. »Ne hčere, ne sina Po tebi ne bo; Dovolj je spomina, Te pesmi pojo!"
15)	Deutsch - slowenisches Worterbuch — A. A. Wolf — M. Cigale — t. j. slovar, pri kterem je sodeloval B. Potočnik od začetka do konca, kakor je povedano v predgovoru str. VIII (Laibach. 1860), in dostavki njegovi so naznanjeni s P. ali Pot.
16)	Das Officium in Nativitate Domini und Hebdomadae Sanctae et Resurrec-tionis Domini, in Choralnoten gesetzt. Mit vorausgeschickter theoretischer und prak-tischer Anleitung zum gregorianischen Choral - Gesange. Fiir Geistliche urid Cantoren. Zusammengestellt von Blasius Potočnik, Pfarrer. Laibach. 1859. Blasnik. I. 76. — Bil je ranjki pevec in pesnik. Pri stolni cerkvi dobil je službo tudi v ta namen, da vodi v njej petje, in mora se reči, da je z G. Riharjem vred oživil in hvalno povzdignil pravo cerkveno in posvetno petje. — »Potočnik trifft namentlich den eigentlichen Liederton gut" — pisal je o njem Čop. Skladal je pesmi in nape ve za cerkev in veselo a pošteno družbo. — „Takih pesem so nam pridni gospod Luka Dolin ar, ino pa naš slavni pesnik gospod Blaž Potočnik obilno in hvale vredno dali" pravi Slomšek (Zg. Danic. 1849 str. 12). — »Cerkveniga pesnika, ki to ime zares zasluži, imamo do zdaj samo eniga. Vsak bravec bo uganil, de g. Potočnika mislimo. Manjši vrednost imajo njegove zlo natančne prestave, pa o njegovih izvirnih pesmih velja, kar smo izgovorili, v popolni meri. Iz njih se vidi, de se pesniški duh tudi v pesmi vdihnuti da, ki ne govore o ljubezni in lepoti naravnih prikazen. Ko govorimo od svetih pesem, razumimo tu le tiste, ki se navadno v božjih vežah in po druzih pobožnih družbah prepevajo. V tacih pesmah je g. Potočnik mojster. Kdor se hoče tega bolj na tanko prepričati, naj gre h kakimu pevcu, ki mu bo med drugimi cerkvenicami kako Potočnikovo zapel. Tu bo vidil, kak razloček je med to in unimi, ne le kar besede, ampak še veliko bolj, kar duh, zapopadek in celo sostavo zadene (J. Terdina. Ljublj. Časnik 1850 str. 300)." — „Slavni gosp. fajmošter Blaž Potočnik je s svojimi prelepimi pesmimi in napevi (na pr. Dolenska, Zvonikarjeva, Planinar, Prašanje — odgovor, itd.) vsim znan; on je pravi pevski umetnik, ki je prav veliko storil k povzdignjenju petja na Slovenskem (Zg. Danic. R. Podratitovski. 1. 1862 str. 86)." — O nekem času so ljubljanski dijaki radi popevali nemške tirolske pesmi; gospod Potočnik jim podvrže sledečo napisano:
Kdor ima srce,
Zna za dom solze,
Za slovenske domovine raj;
Čvrst Slovencev rod čist prebiva tod; Oj prijaznost čista ti cvete.
Za njo rad živi, Za njo hrepeni, Njo, le njo bo ljubil vekomaj.
Vsak prijatla 'ma, Zvest objema ga, To navada stara tukaj je.
Od snežnih planin
Do trtic dolin
Mile pesmice povsod pojo.
Sloven'c je rad vesel: Kaj, da bi ne pel! Njemu pesmi iz srca teko.
17) Potočnik je pripomogel, da se je Catalogus Cleri — Imenik duhovenski času primerno jel tudi v slovenščini vredovati. — Vstanovil je v Šent-Vidu narodno Čitalnico 1. 1866 ter bil jej predsednik do smrti. — V rokopisih se nahaja mnogo pesmi, okoli sto pridig; sveti Angel varh, zvest voditelj v nebesa; Duhovna roža. — Blaže Potočnik je umel sirski, kaldejski, hebrejski, — po grški in latinski je govoril, italijanski mu je po domače šlo in po francosko je rad pel na glasoviru igraje. Slovanska narečja so mu bila prirojena in priljubljena. Pogostoma so mu bili presojevati učeni spisi, ki jih je kratko pa krepko ocenjal. Prislovic njegovih resnih in šaljivih je brez števila mej ljudstvom. — Spreten je bil v raznih umetni j ah; učil je podobarje in kamnarje Šentvidske. Ljubljanska zvonarna se je zboljševala po njegovem navodu. Posebno veselje je imel do zvezdoslovja. Pratiki 1. 1873 je napisal na čelo sledeče vošilo, ki je poslednja njegova pesmica in z malo besedami dobro slika našo dobo:
Naj bežijo dolge reve, Bog razjasni temne dneve!
Opisal je ranjkega J. Žan v Letopisu Matice Slovenske 1. 1872 — 3 str. 137—152, kjer kaže dokaj živo, da je Blaže Potočnik bil a) resnično pobožen duhovnik, b) zvest državljan avstrijanski, c) ljubeznjiv prijatelj in dober tovariš, in d) učen in moder Slovenec. — Truplo njegovo počiva za cerkvijo sv. Vida v kapelici sredi njive Božje, in na grobni plošči napisana mu je spomenica:
Bil je Cerkvi zvest, koristen sin, Blag prijatelj, skrben duš pastir; Drag Slovencem bo njegov spomin: Daj Gospod — o daj mu večni mir!