Ljubljanski druainski list. Izhaja vsako sredo In soboto. Ured¬ ništvo in uprava: Kongresni trg 3/1. Naročnina Din 6-— četrtletno. Posa¬ mezna številka SO para. Inserati se računajo po ceniku. Poštnina pla¬ čana v gotovini. Telefon 970 Telefon 970 Leto II. Ljubljana, 14. februarja 1925. Štev. 29. Gledališče. Drama: Začetek ob 20. uri. Sobota, 14. februarja: Stričkove sanje. — C. Nedelja, 15. februarja, ob 3. uri popoldne: Pepeluh, mladinska predstava. — Izven. Pondeljek, 16. februarja: Magda. — Red B. Torek, 17. februarja: Zaprto. Sreda, 18. februarja: Cyrano de Bergerae. — Red A. Četrtek, 19. februarja: Pepeluh. — Red C. Petek, 20. februarja: Vdova Rošlinka, pre- mijera. — Izven. Opera: Začetek ob pol 20. Sobota, 14. februarja: Don Juan. — Red A. Nedelja, 15. februarja, ob 4. uri popoldne: Mnitna tarantula in karakteristični plesi, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 16. februarja: Zaprto. Torek, 17. februarja: Trubadur. — Red D. Sreda, 17. februarja: Smrtna tarantula in karakteristični plesi. — Red E. Četrtek, 18. februarja: Don Juan. — Red F. Petek, 19. februarja: Zaprto. Nedelja, 15. februarja, ob 3. uri popoldne in 6. uri zvečer: »Prolog« (dr. Iv. Lah). »Princ Roženovet in princesa Lilijana«. Predstave se vrše v ortopedieni dvorani Mladike. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. ure dopoldne v Mladiki. Kinoprogrami. 14. februarja: »Kino Ideal«: Sovražniki žensk. »Elitni kino Matica«: Skrivnostna črna maska (Fern Andra). »Kino Ljubljanski dvor«: Ciganska lju- bav je vroča. »Kino Tivoli«: Karolina, kraljica an¬ gleška. Szatmari Eugen. Kipi. Tudi ta povest je resnična. Natančno tako, kot moje druge povesti. Seveda se je dogo¬ dila še v onih lepih časih, ko je bilo še ime¬ nitno, biti Bohem. Tudi jaz sem bil Bohem. Stanovali smo — štirje — v ateljeju v Charlottenburgu: dva slikarja, en kipar in moja malenkost. Slikarja sta slikala, kipar je modeliral, jaz pa sem pisal. Toda — časi so bili slabi, zamanj smo .iskali mecenov — nihče se ni oglasil. Zastonj smo okrasili naše stanovanje z najčistejšimi umetninami, za¬ manj sem naskakoval redakcijo. Denarja nam je primanjkovalo in krediti so bili iz¬ črpani. V tej obupni situaciji smo imeli vojni posvet. Predlagal sem, da vso našo zalogo umetnin zastavimo, pa so me prevpili. Ne radi ponižanja, temveč z amotivacijo, da nam nihče na naše stvari ne da niti vinarja. Kot rečeno, položaj je bil sila kočljiv. Ves dan nismo okusili kaj toplega. In naš posvet se je moral vršiti v temi, ker v vseh naših žepih nismo imeli za luč. 15. februarja: »Kino Ideal«: Sovražniki žensk. »Elitni kino Matica«: Skrivnostna črna maska (Fern Andra). »Kino Ljubljanski dvor«: Ciganska lju- bav je vroča. »Kino Tivoli«: Karolina, kraljica an¬ gleška. 16. februarja: »Kino Ideal«: Ljubica in prijateljica. »Elitni kino Matica«: Skrivnostna črna maska (Fern Andra). »Kino Ljubljanski dvor«: Ciganska lju- bav je vroča. 17. februarja: »Kino Ideal«: Ljubica in prijateljica. »Elitni kino Matica«: Skrivnostna črna maska (Fern Andra). »Kino Ljubljanski dvor«: Ciganska lju- bav je vroča. Zabave. V Mladinskem domu na Kodeljevem jutri, v nedeljo zvečer ob pol 6., družinski ve¬ čer. Bogat zabaven program. Dva pev¬ ska zbora. Koncert godbe Mladinskega doma. Vsi prijatelji vljudno vabljeni! Orjuna Sv. Jakob - Trnovo priredi v nedeljo dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer pri Kav¬ čiču, Privoz 4 predpustno zabavo, na ka¬ tero vabi članstvo in naklonjeno občin¬ stvo. Vstop prost. Pustna nedelja, dne 22. t. m., bode izredna prireditev v veliki dvorani hotela Union in vseh stranskih prostorih. Vrši se »slavčeva« maškarada pod naslovom »Veliki pustni korzo«. Dvorana bo okra¬ šena z velikimi modernimi, novo slika¬ nimi dekoracijami. Za to prireditev, ki je najpriljubljenejša vsakoletna zabava, vlada veliko zanimanje in je že sedaj prijavljenih cela vrsta mask, med njimi prav originelne. Tudi razne narodne noše bodo zastopane. Za nemaskovane je obleka promenadna. Torej ne zamu¬ dite tudi vi posetiti to prireditev. Končno se dvigne naš prijatelj Jurij, slikar št. 1. »Dajte mi absolutno polnomočje in Franceta na razpolago, pa Vam tekom treh dni poskrbim 200 kron!« — reče su¬ hoparno. Splošni krohot je bil odgovor. Da bi bil rekel dvajset, bi še morda verjeli toda ... Gotovo je imel mrzlico. Kljub temu mu je bil prijatelj France takoj na razpolago. Od¬ šla sta ven ter se posvetovala dobrih de¬ set minut. Ko sta se vrnila, je France na¬ glasil, da je Jurij finančni genij. Verjel mu je. Sledili so trije, pričakovanja polni dnevi. Jurij se je vsako jutro najskrbnejše opravil, izginil ter se vračal šele pozno ponoči do¬ mov. France — naš kipar — pa se je zaprl v svojo sobo in delal. Tako vsaj je pripove¬ doval nam ... V jutru tretjega dne, katerega smo komaj že dočakali, je rekel France, da gre v me¬ sto in da moram jaz z njim, ker mora nesti več zavitkov, da bi mu pomagal. Izročil mi je štiri velike zavoje, ki so bili zaviti v pa¬ pir, in odšla sva. Bila je dolga pot. Šla sva v oddaljeni okraj Francesca Rertini. Priznana najboljša in najslavnejša italijan¬ ska kino-igralka, katero pozna tudi cela Ljubljana. Svojo dovršenost v igri dokaže nam zopet pri drami »Ljubica in prijatelji¬ ca«, katera drama se predvaja v kino »Idealu« od 16. do 18. t. m. Predavanja. Predavanje o Rusiji. V torek, dne 17. feb¬ ruarja ob 8. zvečer bo v veliki dvorani »Uniona« zanimivo predavanje: »Prega¬ njanje krščanstva v Rusiji« s 50 skiop- tičnimi slikami iz boljševiške Rusije. Sodeloval bo ruski pevski zbor, ki bo za¬ pel nekoliko vzhodnih cerkvenih pesmic. Vstopnice se prodajajo v Unionovi tra¬ fiki. peš, ker nisva imela niti za električno. Vendar France ni gubil poguma. Vso pot me je tolažil: »Nazaj se bodeva peljala z avtom.« Molčal sem, na tihem pa sem bil v skrbeh za njegovo pamet. Ustavila sva se pred ve¬ liko trgovino z umetninami. France mi je naložil od svojih štirih zavojev tri in odšel z besedami: »Počakaj me trenotek, takoj se vrnem ...« Glasno sem se zasmejal. »To je torej tvoja zvijača! sem zaklical. »Prodajaš svoje stvari. Saj ne bo nihče ni¬ česar kupil!« »To pot gotovo .-..« mi odgovori in izgine, s svojim zavojem v trgovino. Deset minut je prešlo. Po preteku teh se pojavi France na vratih, smejoč in žvižga¬ joč znano koračnico. Ne da me pogleda, pof migne najbližnjemu avtomobilu. Meni je zaf- stalo srce. »Ti vendar nisi!...« sem jecljal. »Seveda sem,« odgovori. Pokazal mi je dva dvajsetkronska ban¬ kovca. Vstopila sva v voz. France je bral na ne- Stran 2. 1’BOIJ K A M. Štev. 29. kem lističu napisan naslov. Peljala sva se tja. Tam je izstopil, vzel zopet enega izmed zavojev in vstopil v drugo trgovino z umet¬ ninami. Čakal sem ga. Točno po desetih minutah se France pojavi na ulici, vstopi v voz in da vozniku zopet nov naslov. »Ta falot mi je dal le 30 kron , je ren¬ tačil. Legendarno vsoto trideset kron je imenoval z »le« ... Bilo bi preveč našteti vse podrobnosti. Peljala sva se dalje in še v šestih trgovi¬ nah je prodal France po en skrivnosten pa¬ ket. Ob dveh popoldne sva se peljala z dve- stopetdeset kronami v žepu domov. Nadlegoval sem Franceta z vprašanji, toda odgovora nisem dobil. Šele doma naj se torej razjasni skrivnost... . Pri zakuski se je dvignil prijatelj France in pričel pripovedovati čudežno povest. »Jurij je odšel tisti dan v mesto — ter vstopil v veliko trgovino z umetninami, da bi kaj kupil. Punujali so mu slike, kipe v marmorju in mavcu — vendar on je le zmajal z glavo. »Povedati Vam moram. reče z zaupa¬ nje vzbujajočim naglasom polnokrvnega Amerikanca — »rad bi imel nekaj kot Something else . .. Yon knovv ... saj me ra¬ zumete, imam brata, ki rad mnogo pije, pa bi mu hotel nekaj prinesti, kar bi ga spo¬ minjalo nato, da ni lepo preveč piti.. . Kaj protialkohplenga...« Vse so preiskali. Razumljivo da zaman. »Škoda«, reče Jurij. »H’sapitz... toda mogoče se še kaj primernega najde. Osta¬ nem še tri dni tu in pridem v petek zopet. Denar je pri meni postranska stvar .. . To je bila pa tudi čista resnica. Denar je bil pri njem vendar postranska stvar, ker ni nikoli ničesar imel... Isto igro je ponovil nato pri ostalih sed¬ mih trgovcih z naslovu trgovin, katere je počastil s svojim obiskom. Naslednji dan je porabil kipar France v to, da je zmo- deliral osem kipov, ki so predstavljali elegantnega gospoda, ki ljubeznivo obje¬ ma cestno svetiljko. Tretjega dne pa je z mojo pomočjo razprodal vseh osem kipov. Kakor je priznal, je bil prav negotov, če se mu posreči ves načrt. Dobro se je obneslo. Vstopi v prvo trgovino in vpraša skromno: »Nekaj bi prodal.. .« »Jako nam je žal..., toda ne moremo rabiti.« Toda France se ni dal odpraviti. »Mogoče boste vseeno kaj potrebovali,« reče France, 'mam stvar, ki je zelo tendenč¬ na ... takorekoč protialkoholen kip.« Že je razvezal moža s svetilko. Uspeh ni izostal. Gledal i so, in v glavo jim pade smešni Amerikanec, pri katerem je bil denar postranska stvar. Pozvali so šefa. Ponudil mu je deset kron, zahteval pa je petdeset. Po kratkem mešetarenju sta se zedinila za 40 kron. In tako se je ponovilo še sedemkrat za¬ pored. Spomin na Amerikanca je delal po¬ vsod dobro nagnenje za moža pri svetilki. Prodal je vse kip.e V osmih trgovinah pa so čakali na povratek moža, ki mu je denar po¬ stranska stvar... in mogoče čakajo še danes. Prevel us. Vaš soprog bode vesel snežno belih srajc. Perite jih s pralnim Cii praškom jj Epohalna iznajdba domačina. V zadnjem času, ko vsi svetovni časopisi pišejo toliko o znanem nemškem iznajdite¬ lju^ Fletnerju in o njegovem rotorju, ki omo¬ goča hitro in sigurno vožnjo po morju na veter, se je posrečilo našemu skromnemu, a neumornemu pomorščaku ljubljančanu g. Škaranu iznajti nov način izrabljanja vetra za pogon ladje, ki postavlja Fletnerjev izum ob vsako vrednost. S pomočjo posebne na¬ prave, ki ne rabi več kot ene same konjske sile, se more premikati tudi največje oce¬ anske ladje z brzino do 30 km na uro in to tudi ob najneznatnejšemu valovanju zraka. Kot naš domoljuben Ljubljančan, se je gosp. Škarana odločil stopiti v javnost s svojo na¬ pravo najpreje v Ljubljani, kjer bode prin¬ cip, kakor tudi napravo samo razložil našim inženerjem in tudi drugemu občinstvu, ki se za izum zanima, 24. februarja ob osmi uri zvečer v Narodnem domu. G. Škarana bode dal ob tej priliki vsakemu interesentu tudi možnost, da sam vozi barko po novem na¬ činu, kot se to spodobi na pustni torek, ko se vrši v vseh prostorih Narodnega doma znana Sokolova maškerada. Nanuk. Ravnokar se je predvajal narodoznanski film v Ljubljani. Povsod, kjer so ga ka¬ zali, je dosegel veliko zanimanje. O nastanku tega filma čitamo v nekem časopisu sledeče: Neka amerikanska trgovina krzna je po¬ slala filmskega operaterja R. Flahertyja neko poletje na sever Kanade, da bi tam posnel reklamni film za trgovino s krznom, katero vršijo njeni zastopniki z Eskimi. Flaherty je kmalu izgotovil naročeni film. Prirodne zanimivosti in življenje Eskimov pa je učinkovalo nanj tako zelo, da je ostal pri teh napol divjih ljudeh vse leto ter fil- miral zanimivosti iz njihovega življenja. Film je bil posrečen. Senzacionalne zanimivosti in obenem velika kulturna vrednost. Operater pa je imel nesrečo. Zmrznila mu je desna noga, katero so mu kasneje morali odrezati. »Nanuk« (eskimski: medved) živi s svojo ženo, ki se rada smeji, in četvero otroki v večnem snegu in ledu. On je ime¬ niten lovec. Lovi tulnje, bele lisice in se¬ verne medvede. Film je poln krasnih slik iz elementarnega življenja Eskimov. Kolosalni uspeh filma je povzročil, da je tvornica Pathe, ki je film kupila od Flaher- tyja, dovedla simpatično rodbino v New York ter ji poklonila lepo vilo in zasigurala luksu- riozno življenje. Tu pa je Nauk, severni lovec, kot žrtev kulture obolel in umrl vsled želodčnega katarja. Colombo Ceylon čaj ni samo kvalitativno najboljši, temveč nudi tudi to ugodnost, da vsebuje vsaka dvajseta doza dobitni listek, na temelju katerega dobi stranka lep 60 cm visok kip popolnoma zastonj. O lutkah in o Gašperčku. Naše marijonetno gledališče otvori v ne¬ deljo 15. I. m. svojo peto sezono. Petič se nam torej otvarja oni bajni in pravljični svet, ki krije v sebi toli nezaslutene tajne, skrivnosti in lepote. Da se je otvorilo —- to je mnogo, ako si le predočimo ves kri¬ žev pot naše mlade umetniške institucije od nje ustanovitve sem. V današnji dobi, ki jo ožarja ples rdečih malikovalcev, v današnji splošni razrvanosti in razčehljanosti človeške družbe in duše in ko gledajo skozi vrata pošastno se režeče žene: beda, stiska in pomanjkanje, ti bo ob čarobni in skrivnostni igri teh malih lesenih robotov neskončno lepo in veselo pri duši. Tu se nasmeješ do solz iz vsega srca in vse duše. Ta smeh, ki se proži v tebi, se razliva po tvojem telesu, te pretresa in vzbuja k življenju in končni občutek, ki se kakor zaje v kri in telo — je neizmerno ugodje, ki mu ne veš imena. Naša mladina najde v tem malem zavetišču vse, kar je lepo in priklad¬ no za otrokovo sanjavo dušo, katero igra lutk oplemenituje. Igra marijonet je ena sama, večno lepa harmonija, vsak gibljaj in vsaka kretnja lutke se ti zdi obdana z neko neomadeževanostjo. Iz etičnega stališča je ta svet za naše drobne malčke gotovo zlate vrednosti. V otrokovo dušo pričarajo ta le¬ sena bitja bajen in pravljičen svet, koder se krečejo kralji in kraljeviči, kraljične in princeze, dobri in zli duhovi, dobra in zlo¬ česta bitja. In dobra bitja nadvladujejo zlo¬ česta ... Ce hočeš uživati v tem svetu, vrzi raz sebe vso puhlo oficijelnost, bodi iskren in priprost ter ne prosmatraj to iluzijsko torišče iz katerega visoko umteniškega pie¬ destala. Bodi otrok in doživel boš prenov- ljenje. Temu kraljestvu bajk ni pravljic, je duša Gašparček Larifari — burkež, star ko člo¬ veštvu. Smejal se je že onim očakom, ki so zidali babilonski stolp, in prav tako se sme¬ je današnjim krpačem evropskega stolpa. On, »skakavec prek prepadov«, neutrudljivo pla¬ vajoč nad vsemirjem, oplazi z bičem vsa člo¬ vekova brezumna početja, sproži besedo, udrihajoč z jedko ironijo po vsem filister- stvu in pokazuje blodnežu prav isto življe¬ nje, a tako kot je v resnici: neumno, nesmi¬ selno . . Sodim, da ima vzpričo naše dobe lutkovno gledališče — duhovno misijo. Po¬ glejte v indijski svet, v svet Rabindranata Tagoreja, ki vam govori s svojo govorico, drugačno kot je naša. Indijski narodi časte lutke kakor božja bitja. Pri nas poznate bolestno zvijanje Strindbergov, Ibsenov in Nietschejev, nemir, inskanje in odklanjanje resnice..., tam pa: kontemplaciia, mir, nir¬ vana, kajti drugače pojmujejo življenje in svet. »Morda je le Gašperček tisti, ki bo pre¬ budil zakleti grad našega časa.« Po tridesetletni vojni so se pojavili bi¬ čarji in skakači, njim na čelu je jezdil Gašperček. Šele po svetovni vojni se je Gašperček pojavil tudi pri nas. — O, da bi ga razumeli tolažnika, rešenika mrtvih duš!« M. Franzi S simi Feliks Franzi, Ljubljana, Privoz št. 10 . umili. . Poštni predal 44 Telefon št. 425 Ustanovljena leta 1888 Snaženje okenj in stanovanj VIKTOR TRAPEČ AR LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 3. TOČNA STROKOVNA IZVEDBA! Štev. 29. PROGRAM. Strmi it X X Samo še soboto 14. in nedeljo 15. februarja X Velika ruska družabna drama. Film največje razkošnosti letoš¬ nje sezije. Ruska revolucija in vzbuna. Naravni vojni posnetki. Dne 16., 17., 18. februarja f fiiiiniiniiiiiiiiiiiiniiifiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiii v družabni drami IGA in U X X iiiiimmiiiiiiiiMiiiiimiimmiiiimiimiiimiiimmmimi PREDNAZNANILO. Pričenši s četrtkom 19. t. m. JEDEH SMEHA" z nastopom vseh priznano naj¬ boljših kino-humoristov. Osemletni. Franček: »Ti Majda, jaz že vem kako se otroke dobi!« Devetletna Majda: »Jaz že vem, kako se jih ne dobi!« * Stokajoč pridrvi Frakeljc iz kavarne ter tišči roko na lice. Njegov prijatelj Literc ga vpraša sočutno po vzroku bolečin: »Popolnoma tuj možakar mi je tu notri primazal dve klofuti!« »Tega bova že poučila! le pojdi z menoj, povedal mu bom, kar mu gre!« Oba vstopita v kavarno. Literc gre k mu- skuloznemu gospodu ter ga izzivajoče vpraša: »Vi gospod, zakaj ste udarili mojega pri¬ jatelja?« V tem trenutku ga pogodi dobro merjen sunek pod brado. Tu pravi Literc k Frakeljcu: »Pojdiva! S tako neolikanim človekom sploh ne govorim!« v Človek z bombami. Tako je naslov pesniške zbirke Antona Podbevška, s katero je nastopil leta 1920. v ljubljanskem dramskem gledališču in leta 1921 . v mariborskem gledališču. Luksurioz- no opremljena izide te dni v Ljubljani. Tisk je oskrbela tiskarna »Mei;kur-, ki se je po¬ trudila, da izide knjiga v kar najbolj lični obliki. Pri tej priliki se spominjamo, koliko ogorčenja je vzbudil pred leti Podbevškov o unozavts 'j ni p v stop in obenem naravnost viharje navdušenja. Brezdvonmo se bodo sedaj, ko izide knjiga, že zopet razgibale lene vode Mrtvega morja, kakor je poudar¬ jal že leta 1920. dr. Alojzij Remec. Čajne mešanice u srebrnih zavitkih z znamko „BUDDHA“ so priznano najboljše. Dobe se povsod. Zahtevajte-navodila ! Ljubljanski dvor TELEFON 730 iiiiiitttiiiiiiiiiinii imiiimiimuimmiiiihuiiiniiiimmi Veliki pustolovski film: jali ji tla Ljubavna drama v 7 "dejanjih. V glavni vlogi lepotici BETTI BLVTrlE IN LIANE HAM). Ta film se je pred kratkim predvajal v »Royal Albert Hall« v Londonu z nepopisnim uspehom v dvorani, ki ima prostora za 10.000 oseb. Daljava od aparata do projekcijske stene je 80 m. Predstavi so prisostvovale oseb¬ nosti filmske stroke, režiserji, igralci, kinopodjetniki, novinarji vseh večjih časopisov, katerih kritika je bila naravnost triumfalna. Mladini vstop ni dovoljen! Predstave: ob delavnikih ob 4., l A 6., 'A 8. in 9. uri; ob nedeljah ob Ali., 3., AS., 6., A8. in 9. uri. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 2. ure naprej. Rezervirajte si vstopnice! FERN ANDRA priznano najlepša filmska zvezda, kreira svojo do sedaj najboljšo vlogo v ekskluzivnem filmu SKRIVNOSTNA ČRNA MASKA V tem filmu se s pravico vprašujemo, kako je mogoče, da se krije v tako krasnem telesu — tako črna duša. Krasna neodoljiva Fern Andra nam tu razkriva vse lepote in nelepe strani demonske žene. Ta film je umotvor svoje vrste, ki ga Ljubljana še ni videla. Všled velike dolžine filma se predvaja isti v dveh delih. Kolosalna režija. Izvrstni igralci. Izvanredni tipi. Predstave ob 14 4., 5., 7., A 9. Ob nedeljah in praznikih ob 3., A 5., 6, A 8., 9. Popoldanske predstave oh delavnikih pri znižanih cenah. Neskrajšani umeniški orkester svira pri vseh predstavah. ^ 13., 14., 15., 16. - 17, 18., 19., febr. K v ELITNI KINO MATICA X (Telefon 124) Xc: X X X II X X X X X X X- X X s David Srebrenič se je povzpel iz običajne¬ ga potnika do lastnika firme Srebrenič & Co. Toda, nekega dne je nekaj počilo in zve¬ delo se je za malo menično potvorbo. Sre- breniču so prisodili tri leta zapora. »Vi ste inteligenten mož!« mu pravi rav¬ natelj hranilnice pri oddaji, »izbirate si la¬ hko sami vaše delo: lahko lepite papirne vreče, rahljate žimo, pletete cekarje ali pa se učite knjigoveških del?« »Veste kaj, gospod ravnatelj?« pravi Sre- benič, »vidim, da imate tu najrazličnejše industrije. Stavim vam dober predlog: bil sem preje trgovski potnik — pošljite me na turo!« * »Moja dela,« pravi pesnik K—., »bodo brali še vedno takrat, ko bosta Goethe in Schiller že davno pozabljena!« »Brezdvonmo,« pripomni nagajivec — »toda preje ne!« Štev. 29. Poznati pisatelj B. prosi mecena P. za 100 dinarjev posojila. »Dragi prijatelj, vse kar imam pri sebi znaša komaj 100 Din — tu imate 50 Din!« B. se zahvali, gre, se pa čez 5 minut zopet vrne ter pravi: »Oprostite mi gospod, nisem na jasnem: Ali dolgujem jaz vam 50 Din, ali vi meni?« Stari Čohal, po poklicu prosjak, je bil zelo pobožen. Nekega dne, ko je bil v molitev prav zelo zatopljen, se mu prikaže arhangel Gabrijel: »Ljubi arhangel, povej koliko je lju¬ bemu Bogu doba stotisoč let?« »Trenotek!« mu odgovori angel. »In kaj je za gospoda stotisoč dinarjev?« »Samo ena para!« »Spoštovani gospod angelj, reci ljubemu Bogu, naj mi pošlje eno paro!« »Dobro,« pravi angelj, »počakaj trenotek!« * »Mama!« vpije mali Franček proti druge¬ mu nadstropju, »prosim vrzi mi eno banano skozi okno!« »Ali Franček, kje pa naj vzamem banano, saj je v celi hiši ne dobiš!« kara mati skozi okno. »Vem, mamica! hotel sem samo, da po¬ gledaš skozi okno! sosedov Zdravko ne ver¬ jame, da ti škiliš!« IV BRUNCIC & REBERNIK Ljubljana, K. Kotnikova ul. izvršujeta vsa pleskarska in ličarska dela. — Točno in po zmernih cenah Prašek za pecivo Nočno folograilranie. Nočno fotografiranje mask bo izvrševal po najnovejšem sistemu v dneh, ko se bodo vršile maskerade, -Sokolova, Slavčeva maskerada, skozi celo noč, v drugih no¬ čeh pa le proti naročilu Električni fo- toatelje »Vesna«, — Josip Pogačnik, Ljubljana, Gledališka ulica št. 8/11. — Dnevno fotografiranje pa se vrši vsaki dan od 8. do 12. ure in od 14 do 18. ure. — Člani gledališča imajo 30% popusta. V mesnico stopi precej obilen gospod: »Prosim, odrežite mi 30 funtov mesa!« »Govejega ali telečjega?« »Vseeno — samo da je 30 funtov mesa!« Z elegantnim zamahom izpolni mojster to željo in položi meso na tehtnico. Bilo je preveč. »Sme biti funt več? »Ne, točno trideset funtov!. Končno je prava teža dosežena in mesar vpraša, kam naj meso dostavi. »Dostaviti? Sploh ne! Jaz sem bil samo v toplicah, kjer sem shujšal za 30 funtov in sem hotel videti, kako velik kos mesa je to.« V malem provincialnem mestu živi mož po imenu Sreča, ki pa je sicer v življenju imel vedno smolo. Nekega dne ga obdari že¬ na z dvojčki — dvema deklicama. Naslednje jutro pa je stala v časopisu krat¬ ka vest: »Sreča ne pride nikdar sama.« Specijalno emajliranje dvokoles v ognju pleskarska, ličarska, sobo- in črkoslikarska dela Franc BOKAL lilllliiliiiiliiiiiiiiiiiiiinm Ljubljana Celovška cesta 65 Zgornja Šiška, poleg mitnice. Naj cenejši nakup potrebščin za čevljarje, krojače in šivilje, nogavice, toaletno blago, kravate, rokavice, srajce, JOSIP PETELIN C, (Ljubljana, - za Prešernovim spomenikom ob Ljubljanici. - Pozor, pekarji! DIASLAD in SLADNO MOKO (maltorin) najboljše sredstvo za pecivo ter 25% cenejše [od konkurence nudi Tovarna diaslad in slada M.Zalokard.zo.z., Ljubljana-VičI Dijaki so prav dobro poznali navade pro¬ fesorja naravoslovja Brskljavca. Vse svoje moči je posvetil raziskovanju črvov. Pred skušnjo so se pripravili vsi najbolj na to temo ter si osigurali uspeh že vnaprej. Glavna skušnja. Na vrsti so trije kandi¬ dati.. Prvega pokličejo v sobo in profesor začne: »Gospod kandidat, povejte nam kaj o čr¬ vih!« Kandidat: »Črvi spadajo v nižjo vrsto ži¬ vali itd....« zdrdra dobro naučeno melodijo do konca. Prihodnji pride na vrsto. »Gospod kandidat, povejte nam nekaj o ptičih pevcih!« Vprašani se neizrečeno prestraši, toda kmalu se pomiri ter začne: »Ptiči pevci se preživljajo največ s črvi. Črvi spadajo v nižjo ...« Kot voda je steklo naučeno iz ust. Tudi on je prestal skušnjo s prav dobrim uspe¬ hom. Ves poten pride iz sobe ter pove svojo nezgodo tretjemu kandidatu. Ko je poklican tretji, vstopi hitro in začne z veselim nasmehom, ne pusteč profesorja do besede: »Torej tukaj smo! Črvi spadajo v nižjo vrsto . ..« In skušnja je bila prestana. * •Vidite, gospod Šantovec, ono elegantno damo z onim debelim gospodom v avtomo¬ bilu? « »Vidim, vidim, gospa — kaj .. ?« »To je moja hčerkica!« »Ah, častitam, častitam vam! — Torej sta se poročila?« »On da — ona pa še ne!« Od Minist. za trg. in ind. konces. krojna šola Židovska 5. — Razpošiljanje in izdelovanje poljubnih damskih in moških krojev. Tečaji za krojače, šivilje in nešivilje. Efe. IVAN JELAČIN - LIUBUANA Veletrgovina kolonijalnega ln špecerijskega blaga Sveže pražena kava. — [Zaloga mineralnih vodd Solidna in hitra postrežba D R OETKER-jev n PRAŠEK ZA PECIVO Svetla glava Dobi se povsod ali pa v tovarni J0S. REICH - MARIBOR Odgovorni urednik: Miroslav Matelič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Izdaja konsorcij »Programa«