proletarec je
i) e A V S k I L 1 S T ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugoslav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvest
GLASILO PROSVETNE MATICE j. S. Z.
ST. — NO. 1676.
•«*m» mik,, »m 4. im?, m m »mi ant« at Ctfca*. mi .
m kf tt cinrm «f
ura
CHICAGO, ILL., 25. OKTOBRA (October 25), 1039 p-mum W-kl, .v 2301 i«. LavafeU Av«. a,,, LETO—VOL. XXXIV.
DELODAJALCI ZMAGUJEJO
Pakt z Nemčijo privedel Rusijo v imperializem
TUDI STALIN ZELI OSVAJATI BREZ VOJNE. — ROMANJA V MOSKVO. — FINCI TRD OREH ZA M0L0T0VA. — TURČIJA V VOJNI ZVEZI Z ANGLIJO IN FRANCIJO
S svojo sedanjo imperialistično oportunistično taktiko je Sovjetska Rusija, kar pomeni njen režim, dosegla posebno
dve stvari.
Kockanje sa Poljsko
Prva je, da ji ni bilo treba iti v vojno z agresorjem (Hitlerjem), katero je do avgusta to leto po Stalinovem navodilu propagirala kominterna. Tako je dobil Hitler svobodne roke za invazijo na Poljsko in jo pregazil. Ako bi Rusija sklenila zvezo proti agresorjem, ki jo je, dokler je bil še Litvinov njen komisar za vnanje zadeve, sama predlagala, je gotovo. da si Nemčija ne bi upala iti v vojno istočasno proti Rusiji na vzhodni in Franciji in Angliji na morju in na zapadni fronti.
Stalin je najbrže dolgo premišljeval, kaj naj stori, in se pogajal tedne in tedne z Anglijo. za njenim hrbtom pa tajno s Hitlerjem. Odločil se je za imperialistično taktiko . in zavrgel idealizem, ki ga je imel s pomočjo svoje kominterne vsaj na papirju. Pakt s Hitlerjem je dal v javnost z dramatično gesto in se (pustil fotografirati v raznih pozah, ko nadzoruje podpisovanje pogodbe med svojim zastopnikom Moloto-vom in firerjevim ministrom vnanjih zadev. Tisti moment je bila usoda Poljske zapečatena, kajti Stalin jo je izročil Hitlerju v milost in nemilost.
Povečanje brez vojne
Tako je ukanil Anglijo in Francijo, ki sta morali držati dano besedo Poljski, ob enem pa dal Hitlerju vso priložnost, da s svojim izbornim vojnim a-paratom Čimhitreje ipogazi revno, za obrambo slabo pripravljeno republiko.
To je Hitler storil, v nagrado za "pakt »prijateljstva" s Stalinom pa prepustil Rusiji blizu polovico poražene Poljske. Ruska armada Je ukoraka-la vanjo šele ko je Poljska, zajeta od dveh velesil, povsem odpovedala v svoji obrambi. Tako je Rusija povečala svoje ozemlje za približno 70,000 k v. milj in prebivalstvo pa za
NAŠE PRIREDBE
v	soboto tn. oktobra zabava kluba ftt. 114 JSZ in
pev. zbora "Svoboda"
v DETROITU, MICH. • • *
Komedija "ženitev
V CHICAGU
V	SEDEIJO tO. OKTOBRA.
• s ♦
Zabava kluba št. 180 JSZ
v WEST ALLISU
v soboto ti. Novembra • • •
Konferenca JSZ In Prosvetne matice
V WAUKEGANU
v nedeljo 19. nov.
okrog 11.000.000 z osvojitvijo tistega dela Poljske, ki ga je Hitler sporazumno prepusti1 nji. Po narodnosti »ploh ni spa dal Pilsudskijevi republiki, kajti večino prebivalstva teh krajev tvorijo Belorusi in U-krajinci. Ukrajinci na Poljskem se Rusiji prostovoljno ne bi pridružili, kajti zahtevali so le avtonomijo v tolikšni meri, da bi bili kot narod povsem samostojni od Poljske, in sanjali o veiiki Ukrajini, kadar se bi ruska ločila od Moskve. Sicer je Rusiia dobila najrevnejši dei Poljske, z izjemo oljnegs polja v Galiciji, toda strategi-Čno je veliko pridobila. Posebno napram Rumuniji, Madžarski, Litvinski in baltiškim deželam. A tudi napram Nemčiji.
Posneman/e Hitlerja
Stali;: je videl, kako z uspehom je Hitler pozival predstavnike Avstrije, čehoslova-ške, slovaškega politika Tiso, madžarske ministre itd. v Berlin, ali v svoje zatočišče na Bavarskem, in jim narekoval pogoje. Dali so mu, kar je zahteval, brez vojne. Le Poljaki se mu niso hoteli odzvati in izgubili več kot pa ako se bi mirno podali. Pa si je mislil Joeef Sta. lin: "Zdaj je priložnost!" Dobiti kar takole brez vojne veliko ozemlja in enajst milijonov ljudi, to ni malenkost. Pozval je najprvo predstavnike estonske vlade in jim rekel v bistvu: "Rusija je ogromna dežela. Vi ste na njeni strategični točki, zato ji ogrožate varnost. Vsled tega nam iprepustite svoje otoke, dalje te in te kraje za vzle-tatišča naših vojnih aeropla-nov, določena mesta In vaše lu-ke pa za naše vojaške posadke in naše vojne ladje. Vaš« železnice in ceste morajo postati del našega prometnega sistema, in vaše 4uke postanejo svobodne naši trgovini. V ostalem si lahko ohranite avtonomijo in svoj politični ter gospodarski sistem."
(Nadaljevanje na 5. strani.)
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETI)
Na Litvinskem so ipo sklenitvi vzajemnosti z Rusijo začeli preganjati "trockiste". Poročajo, da jih je dala vlada stotine aretirati in vreči v ječo. Taka gibanja, ki so imela v baltiških deželah dozdaj vsaj malo svobode, *o zatrta. Kajti Rusija ne tolerira nikogar razen poslušne pristaše. Druge likvidira. Za opozicionalce v baltiških deželah je nastopila temna ura.
Avtna industrija v Michiganu, Ohiu, VVisconsinu itd., ki se je poskušala iznebiti unije, je itprevidela, da to ne gre.
Beda med 2idi na Poljskem je nepopisna. Pomaga jim v begunskih taborih mednarodni Rdeči križ, enako t-udi drugim beguncem iz Poljske. Samo na Litvinskem je 250,000 Židov, ki potrebujejo pomoči. Ameriške židovske organizacije so zbrale v pomožni namen okrog *250,000.
Edgar Anse! Mowrer. poročevalec čikaških Daily News, piše iz Pariza, da je sedanjo vojno zakrivila Rusija s svojim paktom s Hitlerjem. Ako bi ga ne aklenila, pravi Mowrer, bi ai Nemčija ne upala podvzeti vojne.
Justični department zvezne vlade lahko odkrije, s čigavo pomočjo izdaja komunistična agtncija VVorld To ur ist v New Yorku ponarejene ameriške potne liste za potovanja v inozemstvo. Omenjeno agencijo vodi komunistični prvak Ale-xander Trachtenberg. Tudi tajnik komunistične stranke Earl Rrowder rajše potuje s ponarejenim kot s pravim potnim li-
stom. Diesovemu kongresnemu odboru ni hotel »pojasniti, čemu, moral pa bo povedati zvezni oblasti, četudi izgleda, da se ji s preiskavo nič ne mudi.
Češko ljudstvo Je s svobodo svoje dežele ogrotnno izgubilo. Trgovine in zaloge živil so izpraznili naciji in pobrali tudi mnogo živine iz hlevov, češki delavci morajo kopati v čeških premogovnikih premog, ki ga Nemčija pošilja y zameno za drugo blago v Italijo, Jugoala-vijo in v nemške kraje, dočim so mesta na češkem in Morav-akem brez kuriva. Do prihoda nacijev so bile trgovine polne jestvin. Zdaj so police večinoma prazne, meso pa se v njih le redkokdaj dobi. Prej so ga imeli v njih na izbiro.
V Nemčiji so zdaj ukazane krušne karte v mestih tudi za konje, perutnino in pse. Izvzeti od te določbe so le tisti gospodarji, ki krmo in drugo hrano sami pridelajo.
Volitve na Poljskem se niso vršile po demokratičnih pravilih, a vendar so bile volitve, dočim so pod Hitlerjem in Stalinom farsa. Taka farsa se je vršila ta teden v tistem delu Poljske, ki ga je vzela Ruaija. Kandidate je imenoval moskovski odbor — samo enega kandidata v vsakem okraju. Voliti so morali vsi. Nihče ni mogel glasovati drbgega kot z "da", ali pa prevrtati kandidatovo ime. To pa je nevarno. Zato so glasovali rajše "da". Naloga izvoljenih poslancev je, da odobre ali pa zavržejo aneksijo svojih krajev k Rusiji. Te vrste volitve so norčevanje iz ljudstva.
Svoboden po 23 letih
VVarren K. Billings, ki je bil cbsojen v dosmrtno ječo zaeno s Tom Mooneyjem, je po 23 letih zopet svoboden. Californij-ski guverner Culbert L. Olson ga je oprostil 16. oktobra, Mooneyja pa v pričetku januarja to leto.
Biliings in Mooney sta imela dolgo časa skupen obrambni odbor. Vodil ga je Mooney. Radi taktike v kampanji za njuno osvoboditev je med njima nastalo nesoglasje, kar je imelo za posledico, da je Moon-ey vodil svoj boj dalje samo zase, Billings pa je bil le redkokdaj omenjen. Mnogi so se mu ponujali organizirati kampanjo tudi zanj, pa je dejal, da se zadovoljuje s tem, kar store zanj unije na svojih konvencijah.
Tom Mooney, ki je obljubil na svojih shodih (propagirati osvoboditev Billingsa, je to kmalu opustil, bržkone na priporočilo Billingsa samega. Vedel je, da če je governer oprostil Mooneyja, mora prav gotovo tudi njega, ker je ravno tako nedolžen. To je storil. Billings je zdaj star 45 let.
Mconey, ki je bil prošle te-,dne na govorniški turi, je v Pittsburghu spet zbolel in moral shode preklicati, kajti bolezen, ki se mu je vrnila, ga je za dolgo oslabila.
S. P. ne bo preiskovana
Kongresnik Dies je dejal, da socialistična stranka ne bo preiskovana pred njegovim odborom, dasi so mu bili predloženi nekateri dokumenti socialističnega lokala v VVashingtonu, D. C., katere je izmaknila policija, ne da bi imela dovoljenje. Diesov odbor jih je imel tri dni, predno jih je vrnil.
OSMI TEDEN VOJNE
Dasi traja vojna, v katero so zapletene direktno tri velesile, ena pa neposredno (Sovjetska Rusija), in vrh teh angleški do-minjoni, zdaj že skoro dva meseca, se pričakovano rušenje mest in pobijanje civilnega prebivalstva z napadi letalcev Še ni dogodilo. Niti ni biio še velikih bitk na zapadni fronti.
Vojna minule tedne je bila zapopadena največ v piratstvu na morju, in pa kolikor časa je trajala na Poljskem. Očividno je namen Anglije oslabiti Hitlerjev tretji rajh z blokado, namesto a ofenzivo na suhem, v kateri bi bilo izgubljenih sto-tisoče Življenj. V Londonu
smatrajo, da bodo Nemce spravili na kolena z izstradanjem in hi to tudi dosegli, ako bi bila Rusija na zavezniški strani. Tako pa zalaga s potrebščinami Hitlerja. Da-li mu bo mogla dati dovolj česar potrebuje, pa je dvomljivo, posebno še, ker Nemčija že zdaj ne more plačevati obveznosti.
Angliji so nemške podmornice napravile že veliko škode s potapljanjem njenih trgovskih in vojnih ladij. Pa tudi parni-kov nevtralnih dežel je bilo že precej potopljenih. Med tem se vrše tipanja, kako bi to vojno, ki je vsem neljuba, končali sporazumno s pogodbo, ki bi bila "častna" za vse.
Dolg Nemčije
Dolg Nemčije Italiji znaša že dve milijardi lir ali približno $100,000,000 za blago, ki ga ji je predala, pa ga ji Hitlerjeva vlada nima s čem plačati. Tudi nemški dolg Jugoslaviji je tolikšen, da se trgovci branijo pošiljati tja svojo robo — večinoma živila — na upanje.
Težko pojasnilo
Fritz Kuhn, vodja ameriškega nacijskega Bunda, je bil pred Diesovo kongresno komisijo vprašan, če odobrava pakt med Hitlerjem in Stalinom. Odgovoril je pritrjevalno. Ko je bil dalje vprašan, naj pojasni, (čemu ga odobrava, je pa prišel ; v zadrego in dejal, da bi ga vzelo 15 minut, predno bi mogel navesti svoje razloga.
Desetletnica postanka sedanje ekonomske krize
Do oktobra 1929 je predsednik Herbert Hoover obljuboval avto ali dva v vsako garažo ki ccvrtega piščanca v vsaki ponvi. Ime rine, zapopadene v špekulacijah s delnicami, zemljišči in bondi, so rasle v milijarde. Ljudstvo je čitalo poleg fpertnih strani v dnevnem ča-tepisju s posebnim zanima-r jem tudi "finančno stran", kjer je seznam delnic in njih dnevni kura. Vsakdo je kotel kaj zaslužiti bres dela.
Industrialci, kot je bil na primer Samuel Insull, so bUi cglašani sa genije in prvake ameriškega naroda. Za delav-rko Riban ie se je le malokdo zanimal, čemu, ko pa lahko o-bogatiš, tmai delo s dobro plačo, špekuliraš s stavbišči in delnicami, in si lahko kupiš vsako leto novo karol
Dne 14. oktobra je minilo deset let, ko se je na newyor-ški borzi nekaj dogodilo. 12,-000,000 delnic je bilo vrženih na trg. Far dni pozneje so spet izgubile na vrednosti 14 milijard dolarjev in potem nadaljne milijarde.
StotisoČi so izgubili ne samo avte, ampak tudi garaie, stav* biiča. bile, delnice, farme — sploh nt, Nastala je panika, a predsednik Hoover je tolažil, da je najhujše prešlo in se ni deželi ničesar bati. kajti a en gospodarski sistem je sdra* in trden.
Armada breepoeelnih je aa* raičala v milijone. Relifa ni bilo. Najbednejši brezposelni, ki niso bili samo bres sredstev nego tudi bres strehe, so si u-stanavljali kolonije kje blizu smetišč Te naselbine so dobile ime "Heoverville".
Samomori so se množili. V družine brezposelnih se je use-Ijevala bolezen.
Kriza je divjala dalje. Banke so propadale druga za drugo; šerifi so bili zaposleni z izganjanjem družin is stanovanj, ker niso imele s čem plačati stanarino. Boben je pel v mestih in na farmah. V tej stiski se je ljudstvo začelo zanimati za politiko in nadomeetila Hoovra z Rooeeveltom s ogromno večino, ker je obljubil "new deal" in sagotovil, da pod njegovim predtednikova-njem ne bo nihče trpel gladu. Naval na banke je trajal dalje. Grozil j« kaos. Ljudstvo je govorilo o uporu. In v tem položaju je prišel na krmilo Roosevelt ter pričel krpati s izjemnimi naredbami bolni sistem, o katerem je Hoover trdil, da je zdrav in trden. ' Zaprl je
banke in borzo. Uvedel relif. Posojeval korporacijam milijarde in jih otel.
Ampak po desetih letih je kriza še tukaj. Problem brezposelnosti je tam kot je bil. Vs-roki sa polome so Še tu. Temeljni vzrok je sistem, ki funkcionira zaradi profita posameznikom namesto v korist splošne blaginje.
Gospodarska kriza, ki je nastala pred 10. leti, kakor vse druge, so nam nauk. da kapitalizem ni v stanju ustvariti socialne gotovosti za one, ki se preživljajo s delom. Zato je v interesu teh množic v tovarnah, rudnikih in na farmah, da prevzamejo produkcijo In distribucijo v svoje področje v t« mu ljudstvu v korist. Le to bo odpravilo vzroke sa kri so in s tem breepoeelnost m pomanjkanje.
ZAKONI ZA OVIRANJE STAVK IN ORGANIZATORIČNIH KAMPANJ SE KORPORACIJAM NISO OBNESLI
SPORI V DELAVSKEM GIBANJU ZARADI KOMUNISTOV. — UNIJA AVTNIH DELAVCEV V OFENZIVI. — KLAVNISKI DELAVCI SI UTRJUJEJO UNIJO. — BROVVDER V STISKI
Vsled vojnih poročil, dalje radi borbe v kongresu o obliki ameriške nevtralnosti ter žogo-metnega in drugega športa so vesti z ameriškega razrednega bojišča v dnevnem tisku zasenčena, ali pa jih sploh ne priob-čuje.
Mnogo stavk
čitatelj, ki v razrednem boju ni osebno prizadet, bi morda mislil, da je "vse mirno na ameriški fronti". Toda aktivnosti v uradih zveze industrial-cev, v stavkokaških agenturah, v trgovskih komorah, in v uradih unij dokazujejo, da se boj med privatnimi interesi in organiziranim delavstvom poo-struje. Dramatičnih stavkovnih bojev zdaj ni, in tudi če bi bili, jih bi zasenčila druga poročila. pred vsem ona o homatijah in intrigah v inozemstvu.
Boj avtnih delavcev
Najbolj v ospredju bojev z delodajalci so sedaj avtni delavci. Njihov namea je ne samo izboljšati svoj življenski položaj, nego si utrditi unijo. Korporacije so namreč pri volji ugoditi marsikateri njihovi zahtevi, toda tako, da bi unija kot taka s tem nič ne pridobila. Delodajalci si mislijo, da se bodo delavci za unijo s časoma o-hladili in tako bi v avtni industriji spet prevladala odprta delavnica. Vodstvo unije avtnih delavcev to nakano razume, zato hoče, da se ne samo ugodi zahtevam delavcev za izboljšanje njihovih življenskih in delovnih razmer, nego da se unijo absolutno prizna za njihovo zastopnico in obrate avt-ne industrije za unijsko delavnico.
Neuspeli zakoni
Delodajalci v Michiganu in v VVisconsinu 90 uspeli v zakonodajah spraviti skozi svoje načrte, ki bi ovirali unije v a-gitaciji za nove člane in v stavkah. Bili so sprejeti, toda unija avtnih delavcev v obema
državama jim je dokazala, da misli vztrajati, dokler ne zmaga na celi črti. Ker je avtna industrija ena najvažnejših v deželi in unija v nji že zelo mo* čna vzlic razkolu, ki ga je hotel v njo zanesti Homer Martin, je gotovo, da bo zmagala. Ravnatelji avtnih korporacij so do zdaj lahko izprevideli, da je boljše, če se z unijo »pogajajo, kakor pa da bi jo ignorirali in delavce izzivali v stavke, ki so draga stvar tudi za dražbe. Unija avtnih delavcev se je razvila v mogočno organizacijo, s postojankami po vseh Zed. državah, in je poleg unije premogarjev najjačja izmed vseh unij v CIO.
Boj klavniških delavcev
Delavci mesne industriio, katere središče je v Chicagu, so bili do nedavna najslabše organizirani. Unija se je skušala uveljaviti med njimi enkrat pred svetovno vojno, potem med vojno, a je bila vselej poražena. Zadnja leta vodi orga-nizatorično kampanjo med njimi CIO. Razne mesarske kom-ipanije so jo priznale v svojih posameznih delavnicah, toda unija hoče, da ee jo prizna v splosnev v vsi mesni industriji, ne le tu pa tam. To zahtevo je unija predložila v minulem poletju najprvo Armourjevi kom-paniji, ki pa jo je odklonila. Nato se je pričel boj med njo in unijo pred zveznim delavskim odborom, unija pa je pod-vzela še intenzivnejšo organizatork1 no kampanjo, da bo v slučaju potrebe dovolj pripravljena na stavkovni boj, ako se ravnatelji prej ne pobotajo z njo.
Komunistične zgage
V veliko škodo unijam so v teh okolščinah komunisti, kajti kar so storili na eni strani dobrega v agitaciji zanje, so na drugi <porabill v korist svoje stranke, neoziraje se na interese delavcev. Komunisti so se
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Apel na prijatelje "Proletarca"
V desetih letih velike gospodarske lurtze in brezposelnosti je Proletarec izgubil mnogo naročnikov. Precej naročnic ov in agitatorjev mu je pobrala smrt. Zmeda m boji v delavskem gibanju tudi ni bala zanj brez kvarnih posledic.
Tako je list zašel v finančne težave vzlic vsem naporom uprave, da se jim ubranimo.
Gotovo ste uverjeni, da je Proletarca potrebno obraniti. Ampak v ta namen mora imeti dovolj dohodkov za plačevanje svojih obveznosti. Iz sedanje njegove stiske mu lahko pomagamo na dva načina: s nabiranjem prispevkov v njegov tiskovni fond in s novimi naročniku Nujno je, da uporabimo oba v čimveč ji jmeri.
Poskusimo mu dobiti vsaj enega novega naročnika vsaki. Pri zbiranju prispevkov v tiskovni sklad se poslu-iimr vreh priložnosti, na primer na zabavah, po sejah in kjerkoli mogoče. Mnogi, ki ste že prispevali, lakko po-ms gate s tem, da skušate nabrati kaj tudi med drugimi, in pa s novimi naročninami.
Dolg Proletarca tiskarni moramo poravnati v čim krajšem času. To mu bo mogoče le s sodelovanjem vseh njegovih prijateljev, kajti sa malo skupino bi bile to pretežko breme.
Upamo, da bo odziv dober, in to tudi bo, ako vsakdo, ki iru je za ohranitev tega lista, stori sanj kolikor v danih r količinah največ more. — UPRAVA PROLETARCA.


' .....>• IV - ' ' I r ' ■	,
v •


Proletapee,
. - —
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSjCKGA LJUDSTVA.
* *r i ■ ■ ■ ■ i i ■ i 8 i ^ - '■
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja J«|MUvM«te D*kvtkA TU^vm Dražba. Ckicafo, III.
SLIKA KONTRASTOV NA POUSKEM
□EL"
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUSTICNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih driavah ia celo lato $3.00; sa po) 'ets $1.76,
sa dot rt leta $1.00. Inozemstvo: sa celo lato IS.frO; sa pol lota $8.00.
Vsi rokopisi
in uglasi morajo biti V nalgm ura^u najpomrj^ do »ondsijks popoldns sa priobči te v v številk. tak^ega tadna*
PROLETAREC
l*ubllsbed evsry Wsdnej»day by the Jaaaslav workwr»'» PufcUahlag op-.
Inc. Eatabliihed 1906
K d i t o*......... .........................h.........m...... Jfflm* M|||
Business Msaaatr.
Ctoarlat fpfforeUc.
Asst. Editor and Asst Business Manager.......Joseph Drasler
SUB3CRIPTI0N katb3:
United States: Ono Year $3.00; Six Months $1.75; Three lfonths $1.00. Foreign Countries, On« Yesr $3.50; Siz Months $8.00.
PROLETAKEC
2301 s. Lawnda)a Ava.	CHICAGO, ILL.
Tolepkonai ROCKWELL 2S€4.
Finska v strahu za svojo svobodo
Pod carizmom so bili Finci edini narod v ruskem cesarstvu, ki ai je priboril avtonomijo in nekaj civilnih svobodščin. To je doeegel vsled svojega velikega smisla za organizacijo, visoke stopnje izobrazbe in svoje vere v svobodo.
Fimfi, ki so se priselili v Zed. države, so si povsod takoj zgradili — ne cerkve — ampak društvene domove, ki ao bili sredidča njihovih kulturnih aktivnosti. Ustanovili ao zadruge, ki so izmed vseh v tej deželi najboljše uspevale. Med priseljenci nobenega naroda v tej deželi ni bilo toliko smisla za socialistične in unijske aktivnosti kakor med Finci. Med delavci nobenega naroda ni bilo proporčno toliko socialistov kakor med delavci finske narodnosti.
^Carizem so sovražili, Ruše pa smatrati Za" zaostal 7 nepismen narod. In ne po krivici, kajti kjer je bila poleg1 finske tudi ruska naselbina, je lahko vsakdo videl razliko med njima.
Po padcu carizma je Finska oklicala neodvisnost svoje deiele. Vse, kar je bilo v nji ostankov carizma, je pokončala. Toda v tem procesu so nastala za finsko ljudstvo tudi krvava poglavja. Reakcija se je polastila oblasti in s pomočjo kajzer-jeve Nemčije udarila po delavskem gibanju.Nastala je civilna vojna, v kateri je bilo poklanih tisoče radikalcev.
Ampak Finska je ta udarec prebolela in njeno ljudstvo si je priborilo nazaj demokracijo in jo uveljavilo. Social demokratska stranka, ki sodeluje v sedanji vladi, je največja stranka v finski republiki. Dežela prospeva. Življenski standard na Finskem je veliko vi^ji kakor v Sovjetski Uniji.
Najbolj je Finska navezana na Skandinavske dežele (Švedsko, Norvežko in Danako), s katero jo vežejo demokratične in politične tradicije ter sorodnost v kulturi.
Finska ima s Sovjetsko Unijo že dolgo nenaipadalni pakt. S sovjetsko vlado je v normalnih odnošajih. Finska ve, da pakti dandanes malo pomenijo, zato ni zanemarila svoje obrambe. Na bojišče lahko postavi armado pol milijona izveibanih mož, kar je za malo državo treh milijonov prebivalcev mnogo.
Finska ima važno strategično lego. Finski zaliv je morska cesta v Leningrad in v Rusijo. Moskva je sedanji sporazum prijateljstva s Hitlerjem porabila za ojačanje svoje moči v Baltiškem morju na stroške Estonije, Latve in Utvinske. Zahtevala je slične koncesije od Finske. Ako jih bi Finska apre-jela, bi nehala biti samostojna država. Postala bi vazalna in s časoma del Rusije, kakor je bila (pod carizmom.
Zato je Finska sovjetski predlog za "vzajemnost" odklonila. Z njo tesno čutijo vsi škandinavaki narodi.
Predsednik Roosevelt je brzojavil vladi v Moskvo, da naj ne oarroža Finske s pretiranimi zahtevami. Enako ao ji brzo-javili predsedniki drugih ameriških republik. Predstavniki Skandinavskih dežel so imeli nji v prid konferenco v Stock-holmu.
Majhen narod so Finci, toda velik v ljubezni do svobode — resnično demokratičen in kulturen narod! V prizadevanju, da se ubrani ponovnega ruskega podjarmljenja, ima simpatije vseh svobodo ljubečih ljudstev in vse«a delavskega gibanja ipo svetu, razen onega, kolikor ga je udinjanaga vnanji politiki Stalinovega režima.
Poljska ja podjarmljaaa ia raadajana. A ljudje morajo jesti. Milijoni stradajo, a kmetje aa mučijo ♦ pata tvojega okrasa, da obdelajo zemljo kakor da »a ai ničesar zgodilo. Na foraji »liki ja poljski orač, ki aa ja lotil zimske setve takoj ko »o bilo kitka končane. Toda oklopni tanki nemiko armada io rodno gibljejo »am in tja in na Poljskem ja oztalo več sto tisoč nemških voja-
Pomen Albanije za Italijo
V italijanski politiki za kon-j Prišla pa je svetovna trolo nad Balkanom je Albani-jin Albanija je postala ja njena najstrategičnejša to-1 polje.
vojna bojno
čka. Z njo je prišla za hrbet Jugoslavije, približala se je Bolgariji in dospela v zaledje Grčije. Tudi do Carigrada nima v"e?*daTeč7
Ta dežela, ki jo je vladal kralj Zog, je postala Mussolini jeva posest v prvi polovici tega leta. Vzel jo je takorekoč brez vojne. Kralj Zog in žena sta utekla, nad njegovo deželo pa vlada zdaj italijanski gia-var.
Albanija, njen postanek in
Albanija je dežela ob Jadranskem morju, ki meji na severu in zapadu na Jugoslavijo, na jugu pa na Qrčijo. Dežela obsega 10,629 kvadratnih milj površine in ima nekaj nad en milijon prebivalcev. Pokrajina je gorata in za razvoj poljedelstva le malo prikladna.
Albanija je bila sestaven del nekdanjega turškega cesarstva na Balkanu. Po zmagoviti vojni balkanskih držav sproti Turčiji so Srbija, Črna gora in Gr-
Preko Albanije se je umaknila tedaj poražena srbska vojska sredi najhujše zime proti obali Jadranskega morja in od tod na otok Krk. Po umiku srbske vojske je potekala fronta preko cele Albanije. Severni del so imeli v oblasti Avstrijci in Nemci, južni del pa Francozi in Italijani.
Po vojni, v kateri so bile centralne sile poražene, je zopet izgledalo, da bo Albanija razdeljena med balkanske države. Toda Italija je znala to preprečiti, ker je že takrat računala h tem, da mora ta dežela poetati njeno oporišče, kajti posest te dežele omogoča nadzorstvo nad Otrantsko o-žino, ki tvori vrata v Jadransko morje in galija je v stanu, da v slučaju potrebe to ožino tudi zapre.
Albanska narodna skupščina je dne 24. januarja 1925 oklicala republiko, dne 26. avgusta 1025 pa je iz republike postala monarhija in na prestol
Časopisje za nevtralnost
Chicago Tribune je silovito za nevtralnost. Ampak za pro-nemško nevtralnost in proti Angliji, katero lastniki "Tribune" mrze kolikor morejo. Nekateri časopisi pa se navdušujejo za tako nevtralnost Zed. držav, ki b t Angliji koristila.
Oboji trdijo, da so za obvarovanje te dežele pred zapletom v vojno, a v resnici ao po svojih nagnjenjih ie v nji, prvi za Hitlerja in drugi za Anglijo.
, Samoodlocevanje narodov
Hitler je lani zahteval samoodločevanje za nemško narodno manjAino na Češkem. Skupno z Mussolinijem sta ga zahtevala za Slovake. Hitler ga je ognjevito zahteval za Nemce in druge narodne manjšine na Poljskem.
Toda kdor izmed članov narodnih manjJin v Nemčiji, v Italiji, ali v Rusiji bi zahteval isto v teh detelah, bi bito po njemu. To bi vedeli povedati mnogi člani ukrajinske, karelijske in drugih sovjetskih republik, ki ao se (pregrešili 1« v tem, da ao pomotoma smatrali ustavo USSR za nekaj več kot pa dokument na papirju. Ampak to nam bi mogli pojasniti zdaj edino če bi prišel čudodebiik in jih obudil iz "likvidacije". Čudeži pa pe več ne gode.
Kdor v Italiji zahteva (pravice za narodne manjtine, dobi krogljo v hrbet, ali pa stanovanje na Uparskih otokih.
In v Nemčiji? Vprašajte Cehe, Slovake in Poljake? Samoodločevanje velja pod diktaturami samo in edino za diktatorje.
Čija računale s tom, da bo tudi je bil postavljen Albanec A li-
ta pokrajina pripadla njim in da si jo bodo razdelile med seboj. Toda velesile so odločile drugače. Ko je črnogorski s svojo vojsko oblegal Skacter, so prispele pred to mesto avstrijske, italijanske, nemške^-Crancoske in angleške vojne ladje in so hotele prisiliti Nikito, da prekine z obleganjem mesta. Črnogorska vojska po je Skader kljub temu zavzela. Velesile so nato naAle pota in sredstva, da ao Črnogorce vendarle prisilile, da so se iz Skadra umaknili. Albanija Je pod zaščito velesil postala samostojna država, na prestol pa je bil poklican nemški princ Wied. S tem je bilo rešeno vprašanje "evropskega ravnotežja".
med beg Zogu. Mož je živel dolgo časa v pregnanstvu v Jugoslaviji, kamor je bil svoj Čas zbežal pred svojimi protivniki. Od tu se je vrnil na albanski prestol. Cim je bil na prestolu, je postal prijatelj Italije. Z Italijo je sklenil L 1926. zavezniško pogodbo in 1. 1927. vojaško zvezo
Italijani so v tem Času posvetili izredno pažnjo Albaniji. Zgradili so albanska pristanišča, kolonizirali deželo in napravili ceste v notranjosti, ki drže prav do jugoslovanske meje na zapado, pa tudi na jugu od Tirane v Elbasan in dalje proti grški meji. Vsa ta dela je fodila italijanska družba "Svea", ki je investirala 50 milijonov zlatih frankov, odj>lač-
KOLIKO JE LJUDI PO SVETU IN KAKO GOSTO SO NASELJENI
Neovržena resnica
Vse, kar se v odnošajih med deželami dogaja po svetu, doku/rti je, da miru in sodelovanja ne bo, dokler sedanje uredbe
ne nadomesti socializem na temelju socialne demokracije.
Statistike o številu prebivalstva so že jako izpopolnjene, {oda večinoma so polog njih rabljene največ ugibajoče številke. Kajti razna štetja se v veČini dežel vrše le vsakih deset let Glede narodnih manjšin vsaka dežela slednje zniža V štetju kolikor le more, neka tere pa jih sploh utaje.
Naravno, da je nemogoče točno ugotoviti, koliko prebivalstva imajo posamezne dežele, toda glavne številke in ocenjevanja so znane.
Na podlagi teh cenitev prebiva na svetu 2116 milijonov ljudi.
Zanimivo je, kako so prebivalci razdeljeni po posameznih zemljinah in kako gosto so naseljeni po nekaterih deželah v primeri z nekaterimi drugimi deželami oziroma celinami.
Azija ima 1162 milijonov prebivalcev (torej okoli 56% vsega človeAtva), Evropa 626, Amerika, 266, Afrika 151, Av-
stralija z Oceanijo 11 milijonov.
Naseljenost je v Evropi naj-gostejša, kjer prebiva ipovpre-čno na kvadratnem kilometru 46 prebivalcev, kar pa še dale-ko ne pomeni splošne pretgoste naseljenosti. To nam pričajo dobro kultivirane dežele. V Belgiji je na enem kvadratnem kilometru 273 prebivalcev, na Holandskem 250, v Angliji in severni Irski 194, v Nemčiji 144, v Italiji 138, na Češkem 138, na Moravskem 134 itd. Mnogo redkejše so naseljeni drugi deli sveta. V Avstraliji in Oceaniji pride samo en (prebivalec na kvadratni kilometer.
Največje države na svetu so Anglija, s svojimi posestvi, Kitajska in Rusija. Prva ima 516, druga 437 in tretja nad 170 milijonov prebivalcev.
Ob pametni gospodarski politiki bi lahko vse Človeštvo in Še mnogo več dobro živelo socialno in kulturno. 4
gotovo nilfdar ne pride na misel, da bi nekega dne utegnilo zmanjkati naravnega oJja globoko v osrčju zemlje, brez ka-
I terega si danes ne zpamo pomagati napraj s svojimi motorji na gasolinski j>ogon. ln vendar to ni le domneva kakega sanjača ali pesimista, temveč znanstveno potrjeno dejšfvo. Na svetu ni stvari, katera ae ne bi nikdar izčrpala. To velja za vsako zalogo naravnih stirovin, ki so nam na razpolago, v prvi vrsti takih, ki so plod milijon-letnega presnavljanja, kakor naravno olje ali nafta in pre^ mog. Globoko pod zemeljsko povn&ino se je v davnih časih pod silnim pritiskom produci-■ ■	■= >ralo le toliko in nič več. narav-
Ijivih s 7 rn »pol odstotnimi ob- nega olja; ko bodo vse zaloge,
Kaj bo, kadar nam zmanjka
naravnega
Kadar se povprečni ameriški!tov gaaolina. Plutij, kajneda? avtomobilist (Slovenci vključe-1 Vzlic temu je p#j**{>n produk-ni) ustavi pred gasolinskc po- cije še predrag, kajti galon ataio, da "napoji" svojega me- i <olina, producift^ga po dan-haničnega "konjička", mu prav današnjem na<?rdJ fz mehkeg
kov, kar nočojo, da sa ki Poljaki organiairali aa upor in Nomci p« bili nepripravljeni, im manj pn anupajo Nomci svojemu zavezniku Stalinu. Zato jo neruska armada na Poljskem in namtki taaki, ki tlačijo semljo poljskim kmetom, namenjena kolj r "obrambo" proti saveaaici Rusiji kakor p« proti podjarraljenemu poljskemu narodu, ki ja ob vsa, rasen ob borbo aa krak.
restmi. Razen tega se je zavezala Italija dati deželi 100 milijonov zlatih frankov brezobrestnega posojila, od katerega naj bi dobila Albanija letno po 10 milijonov zlatih frankov. Toda Italija j* izplačala samo 12 milijonov frankov tega posojila. Preostanek pa ni bil nikdar .nakazan, ker so Albanci pokazali voljo, da postanejo v resnici samostojni in neodvisni. L. 1933. je namreč albanska vlada odpovedala službo vsem tujim inštruktorjem v armadi in tudi učiteljem, pri čemer so bili prizadeti Italijani. Izmed vseh inštruktorjev je ostal samo še angleški inštruktor za orožništvo.
Leta 1934. sta priredili tako Italija kot tudi Anglija demonstracije svojih brodovij vzdolž albanske obale. V Albaniji je pričelo prevladovati Angliji prijazno rszpoloženje. Ko se je ustanovila Balkanska zveza, je izgledalo, da se bo Al-banija^doeela odtujila ftaliji. Ker pa je bila Italija teilaj zaposlena v Abesiniji, je poskušala ipremostiti odtujen je na ta način, da je sklenila z Albanijo novo pogodbo, datirano od 19. marca 1936. Po tej pogodbi je bila Albanija oproščena plačila vseh dcigov Italiji. Primanjkljaj državnega proračuna za 1. 1934-35 v znesku 9 milijonov zlatih frankov je krila Italija. Nadalje je italijanska vlada dovolila albanski vladi nov kredit v znesku 50 milijonov zlatih frankov proti odplačilu v 50 letih in 1 odst. obre-stovanju. Posojilo je bilo iz-pUčljivo v petih letito. Tri četrtine (posojila jc bilo namenjeno za podporo poljedelstva, ena četrtina pa za nakup .strojev iz Italije. Razen tega je Italija prevzela albanski tobačnt monopol, za katerega je plača-la 3 milijone zlatih frankov, naslednje leto pa tudi monopol na ribolov, ki je prešel v last italijanske ribarske družbe "Pescalba" proti plačilu 800,-000 zlatih frankov in zagotovilu 50 odstotne udeležbe albanske države na čistem dobičku.
Najvažnejše za Italijo utegne biti nafta, ki jo pridobivajo v Albaniji v Devoli, od koder je napeljana 70 km daleč po ceveh do pristanišča v Va-loni. Koncesije za pridobivanje petroleja imajo v Albaniji tudi petrolejski koncerni: Standard Oil, An&lo persian in neka francosko-*albanska petrolej-ska družba. Toda albanski petrolej ni primeren za destilacijo bencina. Razen tega se nahaja v Albaniji najdišča bakra, pirlta, premoga in bauksita. Ker Albanija več uvaža kot izvaža (I. 1937. je znašal'uvoz 20.81 milijonov zlatih, frankov; izvoz pa samo za 10.17 milijo nov zlatih frankov), je navezana na investicije inozemskega kapitala.
L. 1987. je sklenila albanska vlada, da smejo uvažati v Albanijo samo tiste države, ki za svoj uvoz vzamejo za 70 odst. albanskih (proizvodov. Vlada se je trudila, da bi dvignila poljedelstvo vsaj tako daleč, da bl dežela ne bila prisiljena u-važati pšenice in koruze. Ker je za pokritje primanjkljaja
do katerih Človek lahko pride, izčrpane, tega dragocenega olja—ne bo več. In kaj potem? Kaj bi pomenilo, če bi da-
premoga, bi sftil t>e*deset centov. In to
preveč, ne res? Ampak dr. Store h, vodja 6irieWenega p* • vzetja. pove, da 'ni več daleč dan, kp bo trel>n/T>l'ičati tolik . za g:tsolin	'tak«!
mea tem n	<
gačin 7,a spreminjanje premoga v olje. Toda tfn in njegov
{
omočhik dr. IL. V: Hirat trdo delata dan za rfne^om baš na terp problemu — da se najde cenejši način za • produciranje premogovega	In potem,
ko ae njima in hjntiim pomočnikom — in drugim znanstvenikom, ki sodeldtejo — to posreči, bomo za dobo spet brez skrbi v tem p<!Pg!edu. Kot smo že povedali; fe izraruua-no, da imamo rttehkega premoga dovolj za štirf tfcoč let. Ta šas bo pa znanost ' iznašla druga gonilna sredstva.
Gernje nam ftidi daje razu-
nes nenadoma usahnili vsi oljni < meti, da je na potii nova velika
vrelci? Kakopak, gasoliha bi ne bjlo več. Avtomobili in aero-plani bi postali negibni. Vsi motorji, ki jih danes žene gaso-lin, bi obstali, da niti ne pomislimo na motorje, ki jih žene olje, pridobljeno iz iste nafte.
Industrija, ki se^bo začela razvijati v prihodnjih'letih, ko se bodo začeli sušiti» naši oljni vrelci. Stvar je pač ta; da je trelja gledati, da»ne postanemo odvisni za nara\iu»©tje od drugih dežel, ki ga"bodo morda .v
Kaj bi to pomenilo za Ameri-» imelt, ko bodo nttte zaloge že
ko, s tako visoko razvitim avtomobilskim in zračnim prometom kot ga imamo, si lahko vsak sam misli.
Ha, si misli povprečni avtomobilist, dokler bomo mi živeli, tega olja ne bo zmanjkalo; ko pa nas ne bo, je pa vse eno, če trava še raste ali ne; bodo že našli kak izhod. Toda počasi, prijatelj! Naši znanstveniki, ki se bavijo z raziskavanjem zemlje in njenih skritih zakladov, vedo povedati, da bodo naše zaloge nafte izčrpane v — desetih letihl — V desetih letih? -t- Tako pravijo..«** in če ao v; pravem? — Olja ne bo več iz zemlje? Kaj bodemo pa počeli potem z našimi avtomobili, letali itd.?
Tu nam prihaja na pomoč znanost. Premoga imamo dovolj še za štiri tisoč let, pravijo ti raziskovalci. In da bi se dalo pridobivati olje iz premoga, je že dolgo znano. Le pravega, cenenega načina za pridobivanje olja iz premoga še niso iznašli.
V Združenih državah imamo zvezni urad za rudnike. Ta urad se pa ne briga samo za obstoječe rudnike in kaj se godi v njih, temveč tudi skrbi za bodoče potrebe dežele. V njem je zaposlenih mnogo znanstvenikov; katerih delo ni[ samo preučevanje naravnih zifkla* dov dežele — koliko ali za kako dolgo imamo še te ali one naravfie surovine —, temveč tudi skrb, da najdejo padome-stilo za naravne surovine, katerih bi utegnilo zmanjkati.
In zdaj smo pri jedru naše razpravice. Omenjeni zvezni urad ima v Pittsburghu, Pa., tovarno, ki je edina te vrste v deželi. V nji delaio naravno olje — in iz olja gasolin in postranske produkte — iz — mehkega premoga. To se zgodi potom procesa, ki ga imenujejo "hidrogeneracija premoga", ker je treba premog združiti z vodikom (hidrogen), preden se ga more izpremeniti v olje. V tej tovarni delajo sami znanstveniki, v treh izmenah (šif-tah) po osem ur, kajti tovarna je v neprestanem obratu. V tej tovarni pridobe iz sto* funtov mehkega premoga od 70 do 75 funtot lahkega olja* Iz tega olja pa dobe, potom iaredno zamotanega procesa, Vf zahteva pritisk 3,000 funtov na kvadratni palec hi 850 stopinj Fahrenheita vročine okrog 60 fun-
porabljene. To je tzrok, da se vladni znanstveniki toliko trudijo, da pravočasno najdejo enako dobro in tudi ceneno nadomestilo. Skoda.bo le, če ne bo vodila te nove, industrije zvezna vlada sama, ki danes plačuje stroške razjskav in eksperimentov.	"
Povprečni avU>i#obilist vsekakor lahko še P4čaka, preden si bo začel delati'sive lase zaradi izsuševaojt* oljnih zalog. Znanost bo prekipela, . da ne bomo ostali pod ,kapom. Upati je, da J>o nekQ«*toicte poskrbela, da ne tK>do več tfodili usode narodov ljudje, katerim ne bi po-vprečni.človeR *aupal v popravilo niti samokolnice ali "šaj-trge", temveč ljudje, ki bodo vedeli, kaj delaio in za koga delajo. — I. J
as fm+* -
Francija kifmije plinske maske
Francoska vladjt je naročila v Italiji 27 milij^iv plinskih mask, ako jih jv^more oskrbeti po zmerni cenL , ; r;
Kaj stori Hitler s Poljsko?
■ (t	• *«• S
Hitlerjeva vlada je 19. oktobra Jporočila^^i bo pridružila llemčiji	kv.».milj bivše poljske republike. Ni pa MtoAl*, kajil tt&t 7 ostalimi 50,0A(f Kv: mTlflnfl Poljske, ki pod nemško komando, ljo, da bo Hitler ta kos držaj zafJqirt9 v.e^t^uaJuih mi-.
bodisi, da jo proglasi za svoj
ko.
neodvisnost", kakršno ima Slovaka.
ali pa ji da	1
Tole nii jfe gre vgbvo/;^
dobivala stalne podpore iz Italije, je Albanija imela zlato valuto in ni bilo trgovanje z valuto podvrženo nobenim omejitvam.
Zdaj Je Albanija potpolnoma italijanska provinca. Postala je trdnjava Italije na Balkanu gospodarsko, politično in v vojaškem oziru. ..	„
Ka) pravzapfaV ' je komunizem? Pakt med Nemčijo in Rusijo? i s t k)P?v Stakhanov-»tvo ? % Invazije ? Drnuncijaci-je? Boj aa hitlenVem? Grot
__Lii!_ u:«
nje? Pošiljanje polrcbicin Hit
„ lerju?

PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
(Nadaljevanje.)
Zvečer sta nama moji sestri predlagali izlet v Kalemegdan. Nekdaj je bila to mogočna trdnjava. Stoji na višini tik Donave blizu izliva Save. Nasproti je Zemun. Tu so v vojni leta 1914 zagrmeli prvi topovi. Zdaj je Kalemegdan spremenjen v krasen park. Trdnjav-«ka poslopja so popravljena, toda častitljiva starost in samo. zavednost jim je ohranjena. Beograd je ponosen na ta svoj del in njegovo zgodovinsko slavo.
Lep je razgled zvečer s Ka-lemegdana po Donavi in Savi, na Zemun in po okolici. Po klopeh. do katerih ne seže svit žarnic v parku, sede častniki v svojih ko sneg belih bluzah in objemajo dekleta. Malo prej mi je sestra pravila, kako stroga je diciplina v jugoslovanski armadi. Ob določeni uri, menda ob 9., morajo biti tudi častniki v vojašnicah, razen če imajo posebno dovoljenje, da smejo ostati dalj zirtiaj. Na moralo jako pazijo, je rekla.
"Izgleda, da imajo vsi tako 'posebno dovoljenje', pa tudi paznikov na moralo oficirjev ne vidim, nego samo nje in dekleta v tesnih objemih," sem se pošalil sestri. "Večere iprebiješ v Pančevu, namesto da bi šla včasi pogledati tudi življenje zunaj, pa misliš, da so vojaki in oficirji kot kaka fantovska Marijina družba."
Sli smo na višino Kalemeg-dana. Naslonil sem se ob ograjo in zrl po vodni gladini. Zdaj tu mirno šetamo, a leta 1914 — po atentatu v Sarajevu, so bili tam preko reke sproženi prvi topovi in Kalemegdan je ogenj vračal. Bitka ipred tem krajem je zaplamtela po vsi Evropi in iz Evrope se je raz-iiril vojni požar v vse druge kontinente. Tu po parku pa sede častniki in ne mislijo na take stvari. Zabavajo se z dekleti in one z njimi. Skrbi o pripravah za vojno in brigo, kako se vojne oteti, prepuščajo ministrom. Tako je povsod. Dol-inost vojaka je ubogati in izvr-iiti kakršnokoli povelje svojih višjih, tudi če jih poženo v neizogibno smrt.
"Si truden?" me je vprašala žena. Moja mlajša sestra pa je pričela praviti, da tpričakujejo rz Slovenije cel vlak romarjev.
Rada čita ljubljanske liste.
Starejša pa čita beogradskl dnevnik — največji in s poročili naj bolšje založen, je rekla. Oče pa se cirilici ne more privaditi in se je tudi učil ne bo, je g jdrnjal, ko smo v Pančevu govorili o takih stvareh.
"Siovenski romarji v Srbijo?" sem se začudil. "Kaj so tudi tu katoliška božja pota? Saj je ta dežela vendar povsem pravoslavna!"
"Ti romarji 'pridejo na povsem drugačno božjo pot," je pojasnjevala. Včasi se pripelje sem iz Slovenije vlak ali pa manjša skupina kmetov. To pot pridejo obrtniki in trgovci s štajerskega in Kranjskega, da na Oplenacu skupno poča-ste spomin na kralja Aleksandra Mučenika. Tja romajo posebno Srbi in muslimani iz Bosne in Hercegovine, Hrvati ter Macedonci pa jako malo."
Omenil sem že, da je cerkev na Oplenacu priznano lepa zgradba. Grobnica članov Ka-radžorževičeve dinastije v nji napravi na zveste državljane Jugoslavije mogočen vtis. Ob grobu kneza črnega Jurija, ki je ustanovitelj te dinastije, se Srbom dvigajo prsa od ponosa na junaštvo svojih prednikov. Pri grobu starega kralja Petra se zadrže s spoštovanjem, a pri grobu kralja Aleksandra jih preveva tuga in srd nad onimi, ki so mu vzeli Življenje.
Rekel sem že, da na Ople-nar nisva šla, dasi nama je pri-] jatelj v LJubljani priporočal, da naj greva tudi tja, češ, "stvar je mikavna iz mnogoterih stali«..."
Bilo je že ipozno, ko smo se vrnili v mesto. Po ulicah in v odprtih gostilnah, kjer so zabavale goste "pjevačice" in Rusi, je bilo še zmerom živahno. Toda sestri sta hoteli domov, midva pa sva še šetala po mestu in pogledala tu in tam.
Na Kalemegdanu je nekaj stvari, ki si jih more človek o-gledati samo podnevu. Na primer vojni muzej. Kaj bi s tem tratila čas, sva rekla. Zbirke orožja iz starih časov se nama zde vse enake. A tudi zanimive niso take stvari. Ampak sestri sta nama svetovali, da naj le pogiedava tudi v ta muzej in najini novi znanci v Beogradu so nama enako priporočali.
Za Srbe in za (prebivalce Jugoslavije ima ta vojni muzej res zanimivosti, bodisi iz bal-
!
KLUB ST. 1 CHICAGO,
J. S. ILL.
Z.
VPRIZORI
V NEDELJO 29. OKTOBRA 1939
v DVORANI SNPJ, 2657 SO. LAWNDALE AVE.
ti
99
KOMEDIJO V TREH DEJANJIH
■ŽENITE vi
Spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj
Pričetek sporeda ob 3. pop. i-
osebe J
AGATA POD LESNIK, trgovčeva hči, nevesta ....M«ry« Omak««
MARIJANA ZOBEC, njen« teta ...........................Mmrj Udovich
MARJETA KOVAČ, potovk« in lenltven«
posredovalk« ....................................................An««la Z«lts
ANTON KOK AM, dvorni svetnik..........................Jok* H«j««
IGNAC KAČAH, njegov prijatelj..........................Frank S. T««ck«r
JERNEJ JANČAR, ekaekutor..................................Filip Godi««
IVAN 8TRMDC, pehotni častnik v pokoju............U—ph Dr««l«r
fjANC JANC, blvii mornar....................................Fr—k Sodnik
strežnica pri Podlesnikovlh..........................Fr««««• Vročok
JTRFAN, Kokaljev sluga.........................................Vinko L«t«iik«r
&TARIHA, trgovec....................................................Fr««k Udovich
Vrti se v pedeielskem mestu.
Režiser FRANK ZAITZ. Masker FILIP GODINA.
Prvim m drugim dejanjem sapo je par pesmi mladinci odsek kluba št. 1 JSZ (JSF Junior Guild).
Vstopnice v predprodaji 35c; pri blagajni 40c.
predstavi plee v obeh dvoranah. V vrhnji igra GAY DONS orkester m v spodnji JOE PUCELJ
kanskih In ia svetovne vojne in pa posebno še zbirke iz uporniške vojne Srbov proti Turčiji. Napisi so vsi v cirilici, kot skoro po vsem Beogradu. Srbi bi lahko upoštevali, da prihaja sem mnogo ljudi, ki je ne razumejo, latinica pa jim bi le ^pomagala v marsikakšnem slučaju, tudi če ne znajo srbskega jezika.
V	(glavnem vojnem muzeju sta dve veliki sobi, v katerima so predmeti kralja Alekaan-dra. Pred vhodom v prvo sobo je pod kraljevim imenom njegov klic, "čuvajte Jugoslavijo!"
Trdijo, da ga je izrekel 9. oktobra 1934 v Mareeillesu v Franciji v trenotku, ko je izpraznil vanj in v francoakega ministra vnanjih zadev Bar-thoua svoj revolver atentator. Da-li je kralj Aleksander res utegnil vzklikniti "Čuvajte Jugoslavijo", predno je izgubil zavest in omahnil v krvi, je vprašanje, o katerem so se nekateri že prerekali, ampak ni važno. V Jugoslaviji velja za zgodovinsko resnico, da je kralj to res storil.
V	prvi sobi so razne Aleksandrove uniforme, odlikovanja, dokumenti in razni predmeti is njegove opreme. Tudi lovske obleke.
V	drugi je avto, v katerem je bil ubit, z neizpranimi krvavimi madeži. V stekleni omari, ki je položena kakor rakev, je Aleksandrova uniforma, oziroma vsa njegova obleka urejena tako, kakor da je mrlič še vedno v nji. Na zapestnicah srajce in par drugih krajih obleke so krvave lise. Samokres, s katerim je bil ubit, je tudi razstavljen v tej sobi, in sablja, s katero je presekal atentatorja eden izmed stražnikov kraljevega in Barthouovega spremstva.
Vse je urejeno dramatično.
Obe sobi sta bili polni obiskovalcev. Pravijo, da je tako vsak dan, posebno v poletju.
V	sobi, kjer je avto, s krvavimi lissml na sedežu in ob straneh, okrvavljena uniforma v stekleni omari, in revolver, s katerim je bil ubit "kralj Aleksander I., Ujedinjitelj", je bilo čuti samo šepetanje.
• "Si opazil, da nekateri ihte?" me je opozorila Angela.
**Ne. Zaverovan sem v razstavljene predmete, ljudi še nisem opazoval."
In res. Čehi so bili tu izredno resni. Aleksandra so smatrali za iskrenega zaveznika svoje republike. Nemci so ogledovali stvari zvedavo, češ, kaj zato? Znaka svastike na svojih gum-bnicah niso skrivali. Nekaj Francozov, ki sem jih videl, pa se mi je zdelo, kakor da motre vse to kot bi rekli: "To ni nič! Pridite k nam, ako hočete res videti zgodovinske zanimivosti."
Hrvati so se držali hladno in dostojno, marsikak Srb pa si je brisal oči — mladi in stari.
V	kotu, par korakov stran od uniforme z belimi zapestnica^ mi, ki so se videle iz njenih rokavov, s krvavimi madeži, je stala skupina dveh žensk in treh moških, ki se je vidoma mučila, da ne zalhti. "Kdo so oni?" sem skušal uganiti. "Rekla bi, da so Slovenci," je menila Angela.
Res, bili so Slovenci! Trije štajerski rojaki iz Cslja in dve rojakinji, ki sta se preselili tja kot begunki po italijanski okupaciji slovenskega Primorja.
Tako dober je bil Aleksander," je nama rekla prva, ko smo se seznanili. Eden izmed moških pa je dodal: "Težko, da bo Jugoslavija še kdaj imela takega kralja, če bo sploh še kdaj kdo njen kralj."
*$aj ga ima," je omenila Angela. Pa je nama druga rojakinja zelo potthoma zaupala, da mislijo Hrvati mladega kralja pokončati še predno bo polnoleten. Tako govore povsod, je rekla, dasi je prepovedano širiti slabe stvari. "Saj ima Peter menda še dva brata/* je spet povzela Angela. Tedaj pa je rekel tisti moški, ki je prvi izrekel svoj dvom, ds nibče ne ve, koliko časa bo ta država še ostala ena, kajti bil je v službi na Hrvatskem In vojak v jugoslovanskem delu Macedonije, pa ve, kako sodijo ljudje v teb krajih o Srbih in vladi v Beogradu, "če bi U II-! vel," in pokazal je na unifor-
"V VINU JE TUDI VESELJE!"
Pravijo. 4« v "vi«« j« rMaits". Ampak kar m vojakov I tta, manijo, 4m v vin« j« vv»alja, kajti ra« niča sanja niž mm pom««i. N« »liki »o francoski vojaki, ki s »lastjo tiftivajo ".lata kapljico". Kajti »anikdo »i niali: "C««« na I Mord« pij.« sadnjtč t"
mo, ki je ležala pred nami, "se nam ne bi bilo treba bati za Jugoslavijo. Tako pa nič ne vemo, kaj bo."
Na potovanju po slovenskih krajih in posebno v Ljubljani sva res opazila, da je med ljudstvom Aleksandrova družina ne le priljubljena, nego oboževana. Kraljici vdovi in njenim otrokom prirejajo ovacije kadar jih vidijo. Poletje prebijejo na Bledu in z obiski po Gorenjskem in v Ljubljani.
Med Srbi so Karadtorži čaščenj le kot junaški poveljniki, toda dinastije ne obožujejo.
Pogledala sva v še en muzej na Kalemegdanu, kjer je mnogo starega orožja, med njim orožje junakov, ki so opevani v srbskih narodnih pravljicah.
Po kalem egdanskem parku sva si ogledala še spomenike, nato pa odšla v muzej kneza Pavla v dvomi del mesta.
Pravijo, da se knez Pavle, ki je po Aleksandrovi smrti regent Jugoslavije, za umetnost resnično zanima. V muzeju, ki nosi njegovo ime, je mnogo slik, kipov, lesorezov itd. iz jugoslovanske likovne umetnosti, •pa tudi del drugih mojstrov, ki so bili muzeju poklonjena, ali kupljena, ali pa le posojena iz privatnih zbirk. Muzej kneza Pavla, ki je v Jugoslaviji zelo oglašan, seveda ni še enak stičnim ustanovam češkega naroda, a ga je vendar vredno obiskati. .
"Kaj misliš, da bi še pogledala danes?" je vprašala Angela. Domislil sem se jetnišni-ce, ki ji pravijo "glavnjača". Trdijo in opozicionalci dokazujejo, da je bilo v "glavnjači" po postanku Jugoslavije, posebno v času Aleksandrove diktature od leta 1929, pa do njegove smrti, in tudi pozneje, mučenih do smrti mnogo hrvatskih nacionalcev, komunistov, macedonskih upornikov, in drugih nasprotnikov režima.
šla sva v restavracijo, da se odpočijeva in kaj zaužijeva, predno nadaljujeva z najinimi raziskovanji po mestu, ki mi je bilo vsled njegove živahne stav-binske industrije kar všeč. U-služen natakar je bil takoj pred nama in ponudil jedilni list. Bil je (pisan v cirilici. Angela je ne čita, jaz le za silo. A ta list je bil na pomnoževal-niku jako slabo tiskan. Natakar je vjel nekaj najinih slovenskih dovtipov na račun njegovega jedilnega lista> pa je vprašal po slovensko, če nama sme pomagati v čitanju. Da, tudi on je Slovenec, iz tržaške okolice! Prišel je v Slovenijo s starši med vojno, po vojni so ga vzeli v novo srbsko armado, in tako se je privadil tej deželi in jstal v nji. Služba, ki jo ima, ni kaj prida, a garati mu tudi ni treba in jesti ima dovolj.
Ko je odnesel (posodo z mize. sem rekel Angeli: "Reci mu, da želiva pogledati glavnjačo. Naj pove, kako se pride do nje itd."
"čemu ne vprašaš rajše ti?" je odvrnila. Natakar se je vrnil in začela svs spet pomenek z njim. Vprašala ga je mimogrede za glavnjačo, kakor sva se domenila.
Ko je izgovorila "'glavnjačo," se je natakar osupnjeno ozrl okrog. Videl je, da nihče
ne prisluškuje. "Ne viprašujta za 'glavnjačo'. To ime je nedovoljeno." Nato je nama povedal njeno uradno ime, kakor se jo mora označevati, ako bova še vpraševala zanjo.
(Dalje prihodnjič.)
L//
Kako so sprejeli "pakt Moskve in Berlina Čehi?
Listi na češJcem so urejevani pod nadzorstvom Hitlerjeve diktature. Zato jih more pravilno razumeti le tisti, ki jih zna čitati med vrsticami. "Delavska Politika" je priobčila pod naslovom "praški listi o nemško-ruskem paktu" sledeče:
"Ceps" prinaša v najnovejši izdaji celo vrsto člankov iz čeških listov o današnji situaciji v mednarodni ipolitiki. I« poročil je videti, da so vsi Češki listi enotno usmerjeni. "Narodni Prace" poroča glasom "Cepsa" o ciljih nemškega naroda: "Nemški narod in njegov Ftth-rer sta v zunanjepolitičnem pogledu prekosila samega sebe. Nemško-ruski pakt je bil gotovo genijalna poteza. Temu paktu se lahko nemški narod zahvali, da more biti popolnoma miren. Vojaški položaj Nemčije se je s tem korakom silno poboljšal. Ta pakt bo gotovo zgodovinski in bo pomenil v bodočnosti najvažnejši dogodek nemške zgodovine."
Hrane primanjkuje
Ne le v Nemčiji, tudi v Angliji je začelo primanjkovati hrane. To je posledica militarizma in vojne.
DRAMA IN GLASBA
TISKOVNI FOND PROLETARCA
XIX. IZKAZ
Clavaland, O.—član "Zarje" $6; Joaeph Jauch |2; Frank Hribar 26c, skupaj $7.25.
Ckic«««. III. Fred A. Vider $1.00; Frank Peterlin 26c, skupaj $1.26.
Patadena, Calif. Mike J. Reading $2.00.
P«i«kl«, Colo. Fr«nk Boltesar $1; Mike Pogorelec 45c, skupaj $1.45.
Ar m«. Kan«. Po 2&c: J. Podboj, P. Kumer, J. Shular, A. Shular, Wm. Strah, J. Bratkovich, J. Golob, Fr. Rugelj, L. Karlinger, St DudaA; po lOc: M. Kruiič, Fr. Krajsel, M. fteti-na, Fr. štrukel, Fr. Zakar in J. Do-lanc, skupaj $3.10. (Nabrala na seji Kansa&ke federacije SNPJ Anna Bratkovich, poslal Anton Shular.)
E vala t k, Minn. Minnesotska federacija SNPJ $6.00. (Poslal Anton J. Sterle.)
Bon Aair, Pa. Peter Bukovec 75c; Ignac Grosnik 50c, skupaj $1.25.
Delroit, Mick. Jos. Klarich $1.80.
Ely, Min«. Tajnik 268 SNPJ 26c.
Baar Rivar, Colo. Anton Dolln«r SOc.
Moon R«n, P«. Jacob Ambrosich $1.00.
PitUkvrfk, P«. Jos. Hrvatin 50c.
Skaron. P«. Joseph Cvelber 90c.
W«si Nf>wton, P«. Po 50c: Joseph Zorko In J. Pevc. skupaj $1.00. (Poslal Joseph Zorko.)	\
Clavaland. O. John Fillpič $1.00; po 50c: Frank česen, L. Medveftek, Milan Medveiek in John Hrovat; po 26c: Joe Lever, Frank Gustinčič, Anton Gustinčič, Prijateljica, L. Kaferle, Matt Petrovich, Louis Zorko, Paul Sluga, Anton Peruiek, Joseph Durn, Frank čern«, Jennie Dagarin In Ivan Jontet; Frank Vrček 15c; po lOc: Anton ielesnik, Prijatelj, skupaj $6.60. (Nabrala v SDD na slavju 85-letnice SNPJ Jennie Dagarin.)
Skupaj v tem Itkatu $34.M, prej-ftnjl iskas $893.18, skupaj $928.03.
OPOMBA.—V XV. itkatu pomotoma preveč itkatano pri prispevku A Colariča 16c, prispeval j« lOc, končna pravilna vaota v današnjem Is-kstu j« $927.88.
Zadnje vabilo na predstavo 'Ženitev'
Chicago, 111.—V nedeljo popoldne 29. oktobra bo dan smeha. Kje? V dvorani SNPJ, 2657 So. Lavvndale Ave., kjer vprizori dramski odsek kluba št. 1 Gogoljevo komedijo v treh dejanjih "Ženitev". Predstava se prične ob 3. pop. (či-tajte oglas o nji v tej številki.)
S to predstavo je dana našemu občinstvu v Chicagu in sosednih naselbinah prilika videti dobro komedijo, kakršne na našem odru že dolgo ni bilo. Komedija "Ženitev" bo zdaj v Chicagu prvič igrana.
člani, članice in prijatelji, ki razprodajajo vstopnice, pravijo, da bomo imeli na predstavi zelo veliko udeležbo. Mary Udovich je zadnji teden omenila, da je prodala že nad 40 vstopnic. V So. Chicagu jih ima tajnik društva št. 8 SNPJ Joe Kosich. Po predprodajni ceni jih lahko dobite tudi v Slov. delavskem centru.
Med dejanji bo zapel par pesmi mladinski odsek kluba št. 1 (JSF Junior Guild), med njimi "beer barrel polko", po predstavi pa bomo imeli plesno zabavo v obeh dvoranah. V vrhnji bo igral Gay Dons orkester, v spodnji pa Joe Pucelj in njegov drug.
Vstopnice v predprodaji so samo po 35c, torej toliko kot stanejo če greste na navadno plesno zabavo. Tu pa boste imeli poleg zabave tudi mnogo duševnega užitka.
Zagotavljamo, da ne bo nikomur žal, ki se udeleži te predstave. Smejali se boste kot že dolgo ne, in neprisiljen smeh je v teh časih redka stvar.
Vsem prijateljem naše dramatike priporočamo, da agiti-rajo med znanci in prijatelj; rs čim obilnejši poset, kajti to je edino priznanje, ki ga dobe za svoj trud igralci in igralke, dramskemu odseku pa bo v vzpodbudo, da bo nadaljeval s svojim delom.
Upamo, da nas posetijo tudi naši rojaki iz North Chicaga, Waukegana in Milvvaukeeja, katerih že dolgo ni bilo na naši prireditvi.
Občinstvo prosimo, da naj pride v dvorano točno ob določenem času, kajti bilo bi škoda, če bi kaj predstave zamudili. Torej na svidenje v nedeljo 29. oktobra ob 3. pop. v dvorani SNPJ na predstavi "Ženitve". — Odbor.
H
Jesenski koncert "Zarje
Cleveland, O. — Ker se svet zavrti v letu dni enkrat okrog sonca, nas je spet prineslo na točko, na kateri smo bili ob istem času prejšnje leto. In to je doba koncertov, dramskih predstav, (plesnih in drugih zabav. Vsaka organizacija se trudi, da nekaj ustvari in s tem pokaže občinstvu, da živi in hoče živeti. Za delavce so najvažnejše organizacije tiste, ki imajo principe in delujejo zanje, v namenu, da pomagajo delovnemu ljudstvu doseči to, za kar se bori.
V	tem smislu se udejstvuje tudi soc. pevski zbor ''Zarja", ki ima, kakor običajno, tudi letos svoj jesenski koncert na Zahvalni dan v Četrtek 23. novembra. Vršil se bo v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prične se ob 8. popoldne.
V	koncertnem sporedu bodo lepe nove pesmi, o katerih ve-
mo, da bodo zadovoljile avdi-jenco. Za vesel nameček, ki bo gotovo magnetično vplival na vse navzoče, pa bo predvajana spevoigra "Ponočnjaki". Po predstavi bo plesna zabava, na kateri bo igral Jankovičev orkester. Vstopnice v predprodaji so tpo 40c, pri blagajni pa 50c. Zvečer za ples je vstopnina SOc. Vstopnice dobite pri pevcih in pevkah "Zarje" in v slaščičarni Mrs. Makovec v S. N. D, O drugih podrobnostih koncerta bo poročano pozneje.
Soc. pevski zbor 'Zarja" vas vabi že sedaj na obilno udeležbo, ker želi, da se ta dan vsi skupno zabavamo. Vabimo na to prireditev tudi naše napredne Girardčane, Barbertonča-ne in druge v naselbinah okrog Clevelanda. — John Krabel.
O prireditvi federacije JSKJ
Chicago. — Spored na prireditvi federacije JSKJ prošlo nedeljo je bil pester in večinoma dobro predvajan. Tomaž Cukale je nastopil dvakrat, prvič v klasičnih skladbah, ki jih je pel angleško, v drugem nastopu pa slovenske narodne. Dalje so nastopili v glasbenem delu zbor "Prešeren" in njegov kvartet, sestri Korenčan v due-tu, Angeline Pluth, ki je ipela, in njena sestra Josephine, ki jo je spremljevala na harmoniko, kuplet sta predvajala Joseph Fajfar in Anton Krapenc, Josip Gomilar pa ju je spremljal s harmoniko, Pluthovi trojčki iz Pullmana pa so igrali na svoje instrumente. Zadnja točka je bila šaljiva burka "Junaki", v kateri so igrali J. Ziherl, J.. Fajfar, Joseph Oblak, A. Krapenc in John Gottlieb. Udeležba je bila precejšnja.
Poročevalec.
Presojanje dogodkov doma in po svetu
Indija je izrabila sedanjo si-tuacjio z zahtevo na Anglijo, naj ji da samoupravo in jo proglasi za dominjon, če želi, da bo sodelovala v njeni vojni z Nemčijo. Ako bi bila angleška vlada dovolj dalekovidna, bi ne pomišljala predolgo, a izgleda, da je ne mika ugodit! indijskemu narodnemu kongresu, ki ga v tej zahtevi podpira tudi Gandhi.
V Varšavi je bilo ubitih v času nemškega bombardiranja od 20,000 do 40,000 ljudi. Tako trdi švedski vojaški ataše, ki je bil v onih kritičnih dneh nemškega obleganja v Varšavi in sam videl grozote.
Nemška propaganda vztrajno trdi, da so angleški potniški parnik "Athenio" potopili Angleži sami, v namenu, da bi ta zločin naprtili Nemčiji in pognali v vojno proti nji tudi Ze-dinjene države. Mnogo ljudi v nevtralnih deželah verjame tej trditvi. Anglija obdolžitev odločno zanikava.
USTNICA UREDNIŠTVA
Ročk Springs.— Poslano poročilo iz starega kraja bomo priobčili v prihodnji številki.
MILLER'S CAFE
S20S SI. Clair A v«., Clavaland. O.
Fino pivo, vino in ftganjs. Vsak p«, tek ribja večerja, ob sobotah ko-koija. — Fina postreftba. Dobra godba.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
I NAROČITE SI DNEVNIK ;
| ••PBOS VET A" j
Si««« ma ««l« l«l« $6 OO. p.\ lata $1.00
| Ustanavljajte nova društva. > Deset članov (le) j« treba sa ! novo drultvo. Naalov ta liat la sa tajništvo jet
; 2687 S. Lavradale Ave. CHICAGO, ILL.
iMIHIIIIIIIIIMIMMMIMIIIMIIIItlilHmim"»
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, DLL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC 9E TISKA PRI NAS
■
K«ktam 04MUr 20, 1939 v

• •
MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
V	"	" -...............«..#»	- •	M	* » ■ .4 ,#••«»
KOMENTARJI
PIRATSTVO V MODERNI DOBI
V. mnogih krajih se prepirajo, ii)i uuj ostane pravnik Zahvalnega dne četrti četrtek novembra, ali pti teden dai prej, kot aele trgovske komore in jih v tem podpira Roosevelt. V spor so ae vmešale cerkve, župani, guvernerji itd. Nekateri governer ji ic javlja jo, da če Roosevelt hoče drug datum za zahvalni dan, bodo oni proglasili tradicionalni četrti četrtek novembra vseeno za zahvalni praznik.
Ampak čemu naj se zahvaljujemo? In če tega ne vemo, zakaj je nam treba kar dveh zahvalnih praznikov v enem mesecu?
*
Kako je mogoče, da tiskarna Radničkog Glasnika, ki lastuje Naipreja, noče tiskati Napreja, razen če naprejevci v naprej plačajo? Je to komunistično sodružništvo? : *
"Ameriška Domovina" ima članek o "nemškem narodnem socializjnu". Komunistični listi pišejo o "komunizmu Sovjetske Unije'*, J£/"itiki pravijo, da prvi ni nič podoben socializmu, in drugi prav tako malo podoben komunizmu. Torej kaj? So izmi Italije, Nemčije in Rusije res le fašizem, vsaki pod drugo označbo?
*
Napredujemo. "Glas Naroda" prinaša velik ogla*-; kar na prvi strani, v katerem ponuja rojakom v nakup za proslavitev premirja veliko ameriško
zastavo po jako zmerni ceni.
★
"Naprej" je v izdaji z dne 12. oktobra pisal obširno o fmrti pittsburškega rojaka Antona Bari tar ja, ne pa o smrti ureunika Pavla Schifrerja, o kateri so poročali ameriški in nekateri tujejezični listi v PitU-burghu. Mož v Proletarcu, ki stavi vprašanja, naj tudi to da pod svoj naslov, "Ali ni to čudno?"
, ★
Krwin Beal je izjavil Dieso-vemu kongresnemu odseku, da mu je silno neljubo biti v ječi v Carolini, pred katero je pobegnil v Rusijo. A tam se mu je svoboda tako malo dopadla, da se je rajše vrnil v ječo v Carolini. čudne reči se gode ... Ampak ta Slučaj ni prav nič čudnega. Mnogo drugih se je enako vrnilo.
★
Iščemo propagatorje ljudske fronte, ki so pod okriljem Moskve klicali v obrambo demokracije. Izginili so in jih ne moremo najti. Kdor kaj ve o njih, naj sporoči prijateljem demokracije v Prago in v druga mesta, kjer demokracija potrebuje resno oporo. Za vsa sporočila vam bomo iskreno hvaležni.
★
Torej Turčije ni še konec I In ie celo papež je vesel njenega sporazuma oziroma zveze z
Anglijo in Fraucijo!
★
"»ledini jugoslovenskl radio sat" y Chicagu je slavil proslo nedeljo 22. oktobra svojo Šesto obletnico. Lastnik tog sata, Geo. Marchan, se v vseh teh
i šestih letih ni naučil Čitati niti hrvatski, kaj . šele slovensko, kajti s slovenskimi oglasi ga lomi da kaj. Vseeno. George, o-bilo sreče 1 (V učenju in v izbirati ju sporedov).
★
"Naprej" pravi, da izhaja četrto leto. Kako to, da naročniki "Napreja", ki so oglašani za lastnike "Napreja", ne morejo dognati, kdo je urednik njihovega lista? In ne, kdo je upravnik? Ali imajo naročniki rei kaj besede, ali pa samo tiskarna, ki lastuje "Napreja", a ga vzlic temu noče tipkati, ako ne plača?
★
Kakih dvajset tisoč dolarjev je stalo Diesovo kongresno komisijo dognati, da je International Labor Defense komunistična ustanova. Niti niklja bi ji ne bilo treba potrositi v ta namen.
Os Berlin-Moskva jc napravila prilično Škode tudi delavski stranki v New Yorku. Ali vsaj komunistom. liouis Wuld-man, "starogardist", ni miroval, dokler ni primoral ekseku-tive, da se določno izreče o temnic vprašanju: Odobravate pakt med Stalinom in Hitlerjem?
Pilo je mnogo razbitih sej, a "starogardUti" so zmagali, kar priznava tudi "Naprej">pod naslovom "Stara garda naredila
spor v Ameriški Labor Par-
ty".
*
"Naprej" z dne 20. oktobra je v uredniškem "članku" pojasnil zagonetni samomor Pau-la Schiffrerja s tem, da je priobčil mnogo besed, a ničesar pojasnil. Ako W it kovic h pred koronerjem (mrliškim oglednikom) ni govoril tako kot ga citira Pittsburgh Post-Gazette, čemu ne priobči svojih pojasnil po stenografičnem zapisni-( ku? Mar se je Post-Gazette izmislil, da je bil pokojni urednik "Napreja", ko niti vedel, ni, da sploh izhaja kak tak list? Nekdo je torej koronerju to moral povedati, morda vsled strahu, zdaj pa taje, da je bil pri njih upo*ien. Prizna pa, da imajo sotrudnika, "ki je prihajal in ob prvi priložnosti bo spet prišel iz Kanade in bo spet pomagal pri listu na čisto legalen in pravilen način, ker je kanadski državljan ..."
V isti številki "Naprej" tudi oznanja, da z njegovo revijo ne bo nič. Trgovce, ki so dali v njo oglase in jih v naprej plačali, prosi, da naj jih dovolijo rajše priobčiti v "Napreju".
V*
i i ' k '
AiflHka admirali!«!« m hvali, da ja od potfetko sedanj« vaja« i Nem-i i jo ugrabila s« reč »to tisoč toa "kontrabantnega blaga" ki i« bilo name-nj«no v nemške luk«. Nemčija vrača • potapljanj«m "kontrabanta", bi jo namenjen v Anglijo, bor na morja ni dovolj močna, da bi ga mogla aa-pleniti. Na sliki je ladja, naložena s kavo, plačano v naprej, in naslovljena osebno Hitlerja. Toda Angleii so ladjo vjell iir lovor' npUnlll. KaVo i*la-gajo v angleškem pristanišču na Hitlerjeve strosk«.
"Peter Veliki"
Hitler v svoji knjigi "Mein Kampf" sanja o mogočnem imperiju. Njegova poželjivost je sla v deželo, ki je zdaj njegova zaveznica — dokler pač bo —- v Rusijo. A tudi Stalin je zasanjal o večanju svoje dežele. To pričata posebno dva sovjetska filma, ki sta bila Vprizorjena na njegovo pobudo — "Peter I.", in "Osvajanja Petra Velikega".
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O.—Zadnja seja natega kluba je bila spet po-
volj nor obiskana. Sklenili smo vsi pomagati v kampanji za Bi-gellowo pokojninsko predlogo, ki ipride v nasi državi na splošno glasovanje v torek 7. novembra.
Propaganda proti tej predlogi je ogromna. Tisti, ki jo financirajo, bodo potrosili v namenu, da se jo porazi, stotlso-čake. Boj, ki ga vodijo proti nji, je enak onemu, ki so ga dvignili pred leti proti penzij-ski predlogi, ki je zdaj v veljavi. Opozicija je bila tako m?č!ia, da je predlogo pri pr^ vem glasovanju porazila, ampak pri drugem je zmagal predloženi načrt r veliko večino.
★
Malo nas je v klubu, ampak od te male »peščice odvise v teh krajih vse naše akcije, ki »o pod v zete v korist delavstva in napredka.
Upamo, da nam bodo ostale za naloge, ki jih imamo, vsaj vse sedanje moči, dasi jih potrebujemo mnogo več.
V soboto 28. oktobra bo v društveni dvorani na Boydsvil-lu slavje 35-letnice SNPJ. Prirejati ga društvi Št. 13 in 640 SNPJ. Kot izgleda iz priprav, bo to ena največjih prireditev, kar smo jih imeli v tem kraju. V sporedu bo nastopil Vadnalov kvartet iz Clevelanda, in z njim bo za ples igral tudi John Slej ko. Poleg teh nastopijo v programu tudi naši domači talenti. Prične se ob 7:80 zvečer.
TAKO JE ŠE DANES
KALANDER— V naših krajih je malo moi pa ie tisti to le a težavo; se naa je Bog najprvo babo ustvaril, dedca pa iz njenega rebra.
JERMAN — Koliko ae jih je potuhnilo? KALANDER — Do malega vsi. Ta pravi, da je prestar, de ae ne briga več sa teke reči, de misli ne smrt. • . lani ie ni mialil na imrt, Drugi pravi, da bomo že brez nje-ga opravili, on da ima posla v iaobilici ... . in poseda v krčmi 4o polnoči. Najhujii so tisti, ki pravijo, da ao v tvojem srcu taki in taki, ampak zdražbe in razprtije ne mara jo. Malo manj aem zameril tiftim, ki ao mi kratkam^lo salu-
C- lili vrata pred nosom... ni v njih leži in hinavičine: "eh jtii/l pat "eh, družino imam •.pas "eh, rad bi v miru živel.. .'*
Cankar: ''Hlapci" — tretje dejanje.
V	nedeljo 6. nov. bo v tukajšnji slov. društveni dvorani pod pokroviteljstvom Slov. n. delavske in progresivne izobraževalne lige za okraj Bel-mont javen shod v korist kampanje za Bigellow penzijski zakon. Govorniki bodo dokazali,
je propaganda »proti pokojninam starim ljudem, kot jo določa omenjena predloga, financirana od privatnih interesov, pred vsem od trgovske in iTjdustrialne zbornice ter slanih skupin imovitih slojev. Pridite, da čujete argumente v prid te predloge. Prične se ob 3. pup. Ker je ta shod v korist ljudstva, agitirajte, da bo čim-večja udeležba.
V	Prosveti smo čitali, da si je urednik "Napreja", Sifrer po imenu, sam vzel življenje. Mislil sem, da je VVitkovich u-rednlk. In čudno, nihče izmed njih, ki imajo besedo pri "Napreju", ni vedel, kje je stanoval urednik. Zares zagonetka, kakor so pisali pittshurški angleški listi. — "Naprejevci" so
nas hoteli uničiti, in kaj so dosegli?
Ali je beseda "socialist" res iz mode. Glasilo socialistične stranke "Socialist Call" jo je odstranilo. Zdaj se imenujejo "Call". O besedi socialist smo že mnogokrat raz motriva 1 i tudi na naših sejah in konferencah. Agitatorji so pripovedovali, da bi dosegli več pod kako drugo označbo, kajti ko hitro izrečejo besedo "socialist", zavlada predsodek in agitatorjev trud jt zaman. Posebno med maso, ki ni slišala drugega kakor le slabo o socialistih in socialističnem programu. Imam skušnje, da če ljudem razlagaš naš program brea označbe, da je socialističen, se navdušujejo zanj, a ko hitro bi rekel, to predlagamo socialisti, pa se o-hlade, ker so sistematično na-
hujskani proti nam.
*
Moja hčerka je še v bolnišnici. Omot iz mavca so ji četrtič premenili. Radi vročice je izgubila tudi vse lase. Zdaj ji gre na bolje, dasi počasi. Leži sa-1 mo na hrbtu. Vsem, ki so jo obiskali in poslali rož, ali voščila, hvala. Zelo so jo razveselili.
Zame je letošnje leto kar nekam tmjeva pot in ne vem, kdaj je bo konec. Udarci padajo name z vseh strani, a nič ne de, da bi le hčerka ozdravila, pa bomo vse drugo lahko pre-bredli.
★
Delavske razmere, kar se tiče zaposljevanja delavcev, so se nekoliko izboljšale. Tovarna tukaj, o kateri sem lani pisal, da jo bodo zaprli, je popravljena, oziroma predelana in je pričela z obratom ta mesec. Poročali so, da bo najela kakih 100 moških in žensk, toda le v njenih strokah že izvež-bane delavce. Tudi rovi nekam boljše obratujejo, nekateri pa so še zaprti. Brezposelnih je še vedno veliko. — Joseph Snoy.
sem izjavil, da radevolje prestopim drugam. To še vedno veija %
Glavno je, da se klubu JSZ v Cojlinvvoodu pomaga k uspevali ju. Jaz sem pripravljen storiti vse v moji moči, da se to zgodi. Tako #em delal tudi pred 11. leti. <N» bi rekel, ta ni meni po godu, in drugi ter tretji, bi me ne bilo zraven. Tako pa smo klub ohranili, ko je bil najbolj v opasnosti.
Ko je bil tu 15. oktobra Pr. Zaitz, je vtpraševal, čemu kdo kaj ne poroča in komentira o zadnjih volitvah za koncilma-ne. A izgleda, da metropola nima poročevalca, 'da bi si to upal. Ima pa na ducate "naprednih", ki ti pripovedujejo, kaj si, kakšen bi moral riti, kako piši dopise itd. Ampak da bi to sami storili, to ne. Ni časa. A za kritike proti Barbiču jim ga ne zmanjka.
a
Nekaj le še lahko poročam, ker menda ni še zamujeno. V 32. wardi imamo demokratični klub. Namreč zaradi politike, ne pa v korist demokracije. Povedali so mi, da sta šla pred volitvami za k<yicilmane k tajniku okrajne demokratske stranke člana demokratskega kluba John Rožanc in Mrs. Smrekar. Ko sta prišla v sprejemno sobo, sta začula za njima znan glas. Bil je John "Lindy" Lokar, ki je pogovarjal a tajnikom Gellipsijem. "Ali veš, kdo bo izvoljen 7. novembra?"
Tajnik: "Kdo, menda Veho-vec?"
'Ne, ampak Anna Dorring-ton! Vedi, da sem svojega brata zato pripravil kandidirati, da bo zmešal slovenske glasove."
Ko sta to slišala Rožanc in Mrs. Smrekar, sta o tem poročala kot dobra člana demokratskega kluba na ujihni seji. Klub je nominirai za svojega kandidata Mr. Poznika, ki je prejel nad tisoč članov, Rudy Lokar pa le 295, dasi je 'Enakopravnost' poročala, da je bilo na shodu in na plesni zabavi Ru-dyja,Lokarja nad tisoč ljudi. Res, fprecej jih je bilo, kakor vselej, če se dobi kaj zastonj. Največ mladina in le dva starejša človeka.
Rudy je v oglašanju svoje kandidature za koncilmana u-porabil tudi Slovensko dobrodelno zvezo, češ, da je urednik angleške sekcije njenega glasila itd. Tudi Poznik in Veho-vec sta člana iste organizacije, a je v kampanji nista izrablja-] ia. Zdi se mi, da če ae bi Rudy oglašal kot član društva sv. Jožefa KSKJ, v katerega spada, kot sem to čital enkrat na angleški strani "Enakopravnosti", bi mu k večjemu številu glasov bolj pomagalo,«
Frank Barbič.
TO IN ONO
Cleveland, O. — Včasi mislim, da se bi kot dopisnik likvidiral, ker bi mi potem ne bilo treba poslušati zbadljivk. Ampak ko dobim Proletarca, in če ni v njemu ničesar iz naše metropole, si mislim, da ee ia največje slovenske naselbine le spodobi, da kdo kaj poroča o nji. Tako se vsedem k svojemu pisalnemu stroju 4RoyaT ter natipkam po nekaj strani o tem In onem.
V zadnjem dopisu sem pisal o našem klubu it. 49 v Collin-woodu. Omenil sem, da je tu nekaj sodrugov, ki bi • lahko pristopili sem, in če tega ne store zato, ker sem jaz zraven,
Važen list v zgodovini pueblskih Slovencev
Pueblo, Colo. — Kot veste, jet bila ta naselbina nazivana za slovenske metropolo na zapadu. To je bilo posebno v onih letih, ko je tukajšnja jeklarna obratovala s polno paro in poleg nje tudi rudotopilnice ter železniške delavnice.
Kriza leta 1907 pa je bila za naše mesto težak udarec, kajti rudotopilniška industrija, v kateri je bila uposlena večina Slovencev, ie izumrla, ostala fpa je le ie jeklarna z omejenim obratovanjem. Kdor je mogpel, si je poiskal delo kje v mestu, ali pa šel za njim drugam, če ga tu ni mogel dobiti*
Tukajšnji slovenski župnik benediktinec Ciril Zupan pa je ostal na svojem mestu na Grovu in napredoval proti Bessemer-ju, kjer si je postavil na zemljišču nekdanje "šmelce", ki so ji Slovenci rekli "farovi", resničen farovž in Šolo.
Celih 48 let je bil U duhovnik "pastir" slovenske Črede ovac v Pueblu. Doma je z Gorenjskega, star 77 let. Pravijo, da ja imel težave, a v resnici je imel srečo vseskozi. Industri-alne razmere tukaj so bile take, da je svobodomiaelstvo med Slovenci imelo česdalje hujše
ovire. Kadar gospodinja zazna, djt ima "gospod" besedo pri de* lodajalcih, pri katerih lahko o tebi namigne kaj slabega, in o onemu' kaj pohvalnega, boš ti odslovljen in drugi, ki je "boljši" (bolj poslušen in cerkven) pride na tvoje mesto, ti bo zabi-čila, da se mu nikakor ne smeš zameriti
Rev. Ciril Zupan je to svojo moč oprezno uporabljal, da mu nasprotniki niso mogli prav do živega. Sicer pa nasprotnikov v pravem pomenu besede ni imel, kajti skupina svobodomi-slecev se je pred njim ogradila in se gibala izolirano sama zase.
Župnik je bil končno poslan v pokoj pod označbo povišanja za važno delo v zavodu benediktincev v bližnjem Canon Ci-tyju, njegov naslednik pa je postal član istega reda, v Pueblu rojen Slovenec Anton Roje (Roitz).
Odhajajočemu župniku so njegovi župljani priredili 15. okt. poslovilni večer, ki ga je vodil John Germ.
O Zupanu bi lahko rekel le še to, da je storil za katoliško stvar več pot povprečen župnik. Kajti držal je veliko naselbino skozi skoro vsa leta župni-kovanja popolnoma v svojih kleščah. Opozicije že dolgo tet več ne pozna, ker je, kot sem omenil, zaradi tukajšnjih razmer postala skupina sama zase, tako da njega ni nihče več motil. Poslavljali so se se od njega kot od Človeka neprecenljivih zaslug, dasi nima nikakih ne za napredek, ne za kulturo, ne za podvig našega naroda v splošnem- V tem oziru so storili svoje delo, kolikor so ga pač mogli, drugi slovenski pionirji, ki so rlskirali svoj kruh in še marsikaj v Širjenju svobodomisel-stva in zavednosti med tukajšnjim delavstvom. — Pika.
Za Progresivne Slovenke
Conemaugh, Pa. — Ko sem
se udeležila konvencije Progresivnih Slovenk septembra to leto v Clevelandu, so mi članice priporočale, da naj kaj pišem v korist te organizacije, ker je med rojakinjami v Penn-sylvaniji še jako malo znana.
"Dobro, bom pisala," sem rekla, "samo če mi ne bo urednik vrgel dopisa v koš."
Progresivne Slovenke je organizacija naprednih žensk, ki ima svoj glavni urad v Clevelandu. Zelo bi bile me Članice hvaležne, ako se bi naše rojakinje na bližnjem Tire Hillu spet zedinile in si ustanovile krožek št 4. Res, da povsod se pripeti kak nesporazum, ampak z dobro voljo se premaga vse ovire. Me smatramo, da bi bilo zelo dobro, če bi imela organizacija "Progresivne Slovenke" podružnice v vseh naselbinah. In to se tudi lahko doseže, če le naše napredne rojakinje hočejo.
V	tej okolici so vabljene v naš krožek. Vse ste nam dobrodošle. Seje obdržujemo v dvorani društva sv. Alojzija JSKJ v Conemaughu vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
V	soboto 28. oktobra priredimo zabavo pri Članici Mary Ule na 5th St. v Conemaughu, kamor ste vabljene vse. Ob tej priliki se boste lahko seznanile z nameni te organizacije. Postregle vam bomo kolikor mogoče najboljše in se tudi fino zabavali.
Glede pristopa. Ako nova Članica plača $1, ima s tem plačano članarino ne samo za Miri nego za pet meaecev. Nekaj žensk na Moxhamu nam je obljubilo, da pristopijo, pa ne vem, ali se jim zdi predaleč, ali kaj. Zagotovim jim ponovno,
RAD ni v
Kdo je rešil v sedanji krizi
Hitlerja in njegov nacijski tretji rajh pred propadom?
Ongav onga je proti cenzuri, a ob enem zahteva, da se cenzurira vse, kar mu ni po godu. Kaj je tov cenzura ali svoboda tiska?
če pridejo da so dobrodošle.
Na zabavi, ki jo omenjam, bo postrežba brezplačna. Imele bomo dosti za jesti in piti. Pa tudi godba bo izborna.
Hvala vsem, ki ste se udeležili naše veselice 12. sept., to je *'Friendly City" in "Ženska Zveza",
Pozdrav vsem članicam organizacije "Progresivne Slovenke". —r- Angela Mele.
O konferenci soc. stranke v Ohiu
Cleveland, O. — Ohijska socialistična stranka je imula konferenco 14. in 15. oktobra v Massillonu, O. katere se je udeležilo kakih 20 delegatov. Več strankinih postojank ni poslalo zastopnikov. Navzoč je bil tudi tajnik ameriške socialistične straiike Travers element. Konferenca je razpravljala o raznih važnih problemih in o agitaciji za svoje po-jačanje. Program, ki ga ima za snovanega, bi bii zelo koristen za delavstvo, a škoda, ker soc. stranka nima dovolj gmotnih sredstev, da bi ga mogla razglasiti med maso.
Dnevni red konference je vključeval med drugimi problemi državne organizacije bo-cialistične stranke v Ohiu vprašanj-} vzdrževanja in agitacije za Socialist Call, 4Bigellow Bili', o katerem bomo glasovali v državnih volitvah 7. nov. (ta določa, da se poveča starostno pokojnino za sanice na $50 mesečno in na $80 za moža in ženo, ako Živita skupaj). Deležni jo bodo, če bo predlog sprejet, vsi, ki so stari več kot 60 let.
To ipredlogo je naša konferenca indorsirala in sklenila, da bo soc. organizacija v Ohiu agitirala zanjo z vsemi svojimi močmi.
Razpravljalo se je tudi o problemih farmarjev, o unijah, o sporih med njiesi, o Rusiji, o vojni in propagandi proti vojni, o agitaciji za ubranitev Ze-dinjenih držav pred zapletom v vojno, o Rusiji in njenimi novimi pakti, o brezposelnosti in o volilni kampanji v letu 1940.
Delegacija je sklenila, da se ohijska soc. organizacija udeleži volilnega boja prihodnje leto v tej državi s svojo listo kandidatov, ako socialistična stranka sklene iti v volilno kampanjo s svojim predsedniškim kandidatom. Ako se to zgodi, bo ohijska S. P. skušala dobiti potrebna gmotna sredstva in pomagala v borbi za svojo ln za splošno listo socialističnih kandidatov na celi črti. Ako pa socialistična stranka ne bo imela ipredsedniskejra kandidata, bo /ohijska organizacija S. P. porabila vse svoje energije za organizatorično delo in v širjenju glasila Socialist Call.
Po izčrpanju agende smo izvolili odbor. Za tajnika ohijske S. P. je bil ponovno izvoljen Ben Parker. V eksekutivo je bilo izvoljenih pet Članov in ravno toliko namestnikov.
Po dvodnevnih razpravah smo uvideli, da so|pred nami velike teikoče. Kako dobiti v stranko novih članov v današnjih dneh, je težko Vprašanje, kajti delavci so od raznih demagogov, ki obljubujejo vse mogoče in nemogoče, čisto zmedeni, ali pa so vrh tega še brezbrižni in nočejo misliti.
Poslušajo take demagoge, ki ponujajo delavcem nebesa in druge dobrote brez kakršnegakoli (programa. Treba je le njim na vlado, pa bo raj v Zed. državah 1 Ne povedo pa, da če ai hoče delavstvo kaj pridobiti, ae mora samo učiti boja in si pomagati brez "firarjev", ki gledajo le, kako bi splezali po delavskih hrbtih do krmila.
John K rebel.
Zapovedani posti v Franci|i V Franciji se ob pondeli-kih ne sme prodajati v trgovinah nikako meso in ne v restavracijah in gof^ilnah. oh torkih pa je prepovedano samo goveje meso, druga so dovoljena.
MARTIN JUDNICH:
Spomin na pot v Rusijo
Novi poglavar Poljske
Sedem let je tega kar sem bil j vai."
v Kusiji. Svoje potovanje sem samo -površno opisal in slovenji komunisti in njih simpatija rji bi me bili naj rajše Un» taii. Mislili so, da sem iz ma-.■tVvalnciti lagal, ker so mi v Rusiji pisalni stroj zaplenili. Zaplenili so mi več, ne samo strvj. Kože za podplate in sicer najboljše vrste. En ducat takšnih podplatov je mene stal .:.-><>. ln *e več vsakojakih reji. Nad sto dolarjev vrednosti prav gotovo. .Vtki Bolgar iz VVaukegana prodal dve hiSi, kupil je moderno marino za obrezavati dr \esa in vse priprave za vrt-nar>ivo. Ko je vse to "pripor-tai' v Moskvo, so ga zaprli, mu p ali 4e ostale dolarje in ga izdali z ženo vred iz Rusije. Vrniti se je mogel sem le s po-nuH-jo prijateljev, čez sedem ltt pride vse na dan. Če je še ti ksna tajnost. To je že star pregovor.
\mpak takrat sem mislil tudi ji : drugače, namreč, da sovjet-.»ka vlada in Stalin gotovo ne vesta, kaj se vse godi po veliki državi. čel, krukov je ipovaod in tudi v Rusiji jih ne manjka. Kako naj vlada ve za vsako malenkost! Naiven človek! Kako bi vladni vohuni ne vedeli, da so špekulantje prodajali rublje za tujo valijto? Namreč, od 15 do 75 rubljev za en dolu r. dočim jc vlada dal* mino 1.94 (en rubelj 94 kopejk) za cn dolar! Od 15 do 25 rubljev no računali v restavraciji za en obed. sladoled brez "fleverja" pa 6 rubljev. In to v državnih restavracijah! Kajti privatnih ni. Potemtakem stane Amerikama en obed v Rusiji od $7.50 do $12.50, sladoled pa $3.00. čevlji novi, od 35 do 300 rub-jev. Delavec pa zasluži 8 rub-jev za 7-urno delo na dan. Potemtakem so špekulantje poštenjaki in vlada je kruk! Ali
di kabina je bila čedna, toda daleč od one na "Bremenu" v tretjem razredu.
Ko sem pohajkoval po ulicah v Odesi, sem videl in slišal marsikaj značilnega o splošni nezadovoljnosti naroda. Neki dan sem obstal zunaj na vogalu ulice pri stojnici, opazoval ljudi in poslušal njih pogovore. (Tu prodajajo mehko pijačo, cigarete, vžigalice, časopise itd. Toda ne sadja, ne kruha ali jeatvin kakoršnih koli.) Naslonjen ob deblo drevesa, si zapa-lim cigareto "troiko". Kadim in navidezno se ne brigam kaj se godi okrog mene. Pa pride nenadoma k meni mož kakšnih 35 let. "Dajte mi eno. prosim." Pokaže na mojo cigareto. Dam mu cigareto in on mi ponudi svojo v povračilo za mojo, Čei, pa ti poskusi kakšna je ta.
"Vi ste inostranec? Saj vem. Vidite, take cigarete kadimo mi, ki delamo!" Mi kaže dlan vso žuljavo, kakor da pri Mc-Cormicku premetava železne plošče. "Takšne kot vi kadite, je pa vlada naročila špekulan-, kade pri nas samo birokratje!" tom, naj prodajajo rublje oai- mj je poudaril.
"O, ja! Pa kje ste jih kupili?"
"V Torksinu." (Torkain je vMna trgovina z mešanim blagom in prodajajo samo za tujo valuto.)
"V Torksinu ne prodajajo rubljev!" Spogleda se z drugimi uradniki, češ, kaj ga hudi? moti. da mi *ar naravnost v obraz pove. Toda nič hujšeg* se ni pripetilo. Vzeli so rublje, ki sem jih kupil od juda v Torksinu za $4.00 in si tako prihranil $41.00.
Neka Američanka pa je pla-, čala $75.00 za tretji razred., Spala je v nekakšni luknji, čisto odspredaj na krovu. Hrana, je rekla, da ni užitna, zato je
hodila k nam jesti, a morala je Hitl#«' «»n*aov*i po»«bn««« •douni-
vsak obrok posebej plačati in 1	d#U
> ^	f.,	J , ... __ , puMik«, ki j«	pod naciitko okw-
sicer v ameriških dolarjih. Pn p,cijo. Nad d¥.jt#t TttUaaai ij*di j, nas je bila hrana izvrstna in tu- pod nj««ovo oblastjo. Glava« Fraako-! Stene otrake, ki delajo le za
HANS FRANK Na »liki ja Han« Frank, ki ga ja
-tr— .
Pa lisa de, Colorodo
Palisade in vsa druga okolica Grand Jdi^ction^ v Qolorp-Uu, kar ie namakane (irlgira-
ne), je raj v poletju. Milje in milje je tu samih *adnih vrtov. Slovtncl imajo v tem kraju več podpornih društev, ki ao sicer majhna, vendar pa njihove edine organizacije. Le redkokdaj pridejo vsi člani skupaj, ker so njihovi vrtovi večinoma daleč drug od drugega. Za Slovence in njihove aktivnosti drugod se zanimajo, toda le kot čitatelji, v kolikor sploh Čitajo slovenske liste. Mnogo je takih, ki so se asimilirali in postali Američani svoje sorte.
Na ta kraj sem se domislil, ko mi je nedavno pisal prijatelj Jacob Trojar, kako zelo so lani obrodile breskve, pa tudi leto.s jih je Dridelal 2200 zabojev, dasi je bila letina slaba, in za vse (o je dobil samo $449. Kdor se hoče v tem kraju preživljati s sadjerejo, mora imeti vsaj kakih 20 akrov zemlje in odra-
potrebščine. Naši rojaki imajo večinoma If po par akrov, toda
va naloga j« ocUtili "nemška" kraja aa Poljtkam Poljakov, in naselili v
njo "prava" Nemca. Poljaka pa »tla-	. J ii Ji . . , 4 » , .
*iti cae no x iidi v činimanjii teritorij.	TOO llill III DI lUHI KmJ pri
------- --------------nesli, če bi imelo sadje tam
,	kakšno ceno. Toda ceno cjobi V pipah kade večinoma * W i4eie kadar ga prekupci razpro-
horko , ki je slab&l "tobak od	dftjo v me^tih. Sadjerejci v Pa-
rov in ne težko boril aa nj| kruh. Kajti mučila ga je že bu^zeiij, ki je premogarjem z na pa. Preje je Kovač delal v južnem Koloradu in veliko dopisoval v naše liate.
Pri Jacobu Trojarju na verandi «mo imeli tudi mal sestanek in pred tem se je vršila seja društva SNPJ. Zanimiva družba je bila — družba ljudi, ki so pustili svoje najboljše moči v premogovnikih in kovinskih rudnikih. Med njimi sta bili omenjeni Martin Kovač in naS somišljenik Peter Zmerzlikqr, ki je tudi že umrl.
Lep je Trojarjev dom. Tik pod njim se pomika v ve|ikem ovinku reka Colorado, ki daleč proti zapadu polni umetno Boulder/ko jezero (Boulder Dam).
Jacob Trojar mi piše, da ao
PAKT Z NEMČIJO PRIVEDEL RUSIJO V IMPERIALIZEM
(Nadaljevanje s 1, strani.)
PretaaeČMii državniki
Estonski ministri so strmeli! Komaj nekaj tednov prej ao Angliji in Franciji odločno ra-kli, da nočejo jamstva sovjetske Rusije za svojo neodvh-nost, a zdaj je tu ored njimi Molctov
Vai no* t Dardanel
Rusija je Turčiji predlagala, da s« bo delila z njo kontrolo nad dard&nelsko ožino, ki je edini i<chod iz črnega morja v Sredozemsko morje. Ampak Turčija Dardanele utrjuje in ie odbila sovjetski predlog. Rusija pod carizmom je vedno želela dobiti to ožino in z njo
in jim pravi nekako
takole: "2ivljenski intere. Ru-1 Čarigra"d "(zdaj HUnJl)' pod »ue je, da pridete pod njen ,vojo oblav, 'ZA.i 'k "l,,
ndke,igVaj!^o0.bS!cijft^/s^"!
ti je godilo Poljakom ki so tel|f da idejo J[}rčij , k bilij primer, * vami vele« a. j in Iran d suvj€Uki ^ Torej ^mu bi nikirali življe- jnjihna 0fjna poljJa( ki Z(/aj slu. n a .vojih ljudi! Podpišite!" žij0 najbJolj Angliji, pod so-Toda niso podpisali nego ae ne- vjetsko kontrolo mudpma vrnili v svoje glavno Pakt Aruriije jn Francije s se njegove hčere večinoma po-	»e posvetovali z drugimi ! Turčijo jj raVnotežje v Evropi
možile, sin je dorastel, njegova ministri ,n predstavniki strank in Mali Aziji jako gpremen,i.
žena, ki je sllpo rada prepeva-1 ,nu zak jucih; da, R1. brez	1 Stalin je s svojim paktom s
la, dela kot ponavadi, on PH 1 ^ranijo vsaj nekaj, z vojno pa Hitlerjem prišel v položai, ki služi kruh v premogovnikih - «	Vrmh 8e ga tira nuditi nacijem več in
posebnu pozimi, kjer že dobi	Enak procaa ja vpri- več pomoči. S tem pa je strmo-
priliko, največkrat kje daleč v	v Moskvi z Utvo, lg!avil 8Voje prejdnje ideaii,ti.
sosedni državi Utah, p*r sto1"/'. ntkoUkm milejii obliki zjdno stalile — četudi je bilo milj od doma. Tako je življe- "tvw»ko. kateri je ponudila Iz?o)j navidezno, ob tla, kakor
starokrajskega ,4firarja", še dokler je bila Avstrija. V Torksinu se dobi za 15 do 60c po dvajset komadov jako dobrjh cigaret. Ampak samo v tuji valuti. Delavci jih kupijo za ruski denar na stojnici zunaj ali v zadrugi in sicer dvajset komadov za 30 kopejk. Te so zelo slabe za kaditi in tudi izdelane so slabo. Cigareta ti raapade predno more* vso pokaditi. Ampak tudi ako ostane cela, nimaš u-žitka. Ustnik je dvakrat daljši
Usadu so se sice{ organizirali, toaa predno bi take zadruge mogle res znatno koristiti, bi morale imeti centralno organizacijo s postojankami po vseh Zed. državah in kontrolirati tudi distribucijo sadja v mestih
Jacob Trojar omenja, da če dobi za svoj glavni pridelek le nekaj nad $400 na jeto, ae razume, da mora delati v sadovnjaku on in njegova družina zastonj, kajti treba je plačevati
kot je cigareta. Dvakrat dobro vodo 2a namakanje <kjer je ni potegneš m cigareta je zgorela. nKe,ar no raste)> tn?ba je ku_
piti zaboje, plačevati članari-
r. .na kupujejo tujo valuto. Saj papir, na katerem je rubelj tiskan, je slabši kot papir čika-ške Tribune.
Vse to mi je prišlo na um, ko *em čital A. Gard nov prevod Krivickega.
Ko sem se odipravljal iz Ru-ije. sem vprašal koliko stane ožnj-	rfiorju do
:*tambu!a (Carigrada). "200 rubljev," odgovori blagajnik. "Toda vi kot turist boste plačali samo $85.00 in imeli boste sobe postrežbo prvega razreda Naučili so me v kratkem času kako se špekulira pa sem rekel, da bom rajše plačal v rubl.iih.
"0, nam je vseeno," pravi blagajnik. "En rubelj in štiri-indevetdeset kopejk za en dolar dobite pri nas."
Hvala I Imam več rubljev
kot dolarjev," mu odvrnem. Mi jih ni treba kupovati od
Prodajalec za »tojnico, ki je šel vidoma nalašč mimo naju, ga dregne, češ, naj bo previden. On pa, kakor da ni nič, še nadalje toži. Ljudi se je vedno več nabiralo, ki »o poslušali. Vsi so mrko gledali, a nihče ni hotel seči v besedo. Naenkrat pa je ta človek izginil, da nisem videl kdaj, ne kod ne kam. On je že vedel zakaj!
Upravitelj hotela za turiste je pri meni opazil škatuijo Vel-vet tobaka. "No, pokažite mi to!" Jo ogleduje od vseh strani in maje z glavo. Voha tobak, kakor da bi hotel dognati, kakšna je kvaliteta. "Ko boste tobak pokadili, ali boste dali prazno meni?" Dal sem mu jo takoj s tobakom vred. Kazal jo je vsem uradnikom. Zvijali so si cigarete in basali pipe. Pokušali so in slišati je bilo v gostobesednih hvalah njih običajni: "Da, da, da, da!"
To so malenkosti. Ampak na tisoče takih malenkosti naredi ljudi nezadovoljne. In posebno, ako se država imenuje "socialistična". Morala bi pač skrbeti v prvi vrsti za tiste, ki producira-jo. Zdaj večkrat argumentiram s komunisti o njihovi novi "liniji". Pa pravijo, da je že Lenin rekel, da bodo za dosego cilja linije različne. In Še Karla Marža «>o začeli vleči po svoji "novi liniji". Popolnoma po jezuitsko: Namen posvečuje sredstvo!
ne, društva in skrbeti za preživljanje. Zato morajo moški vsaj polovico leta delati drugje, da je za žive*.
Pri Jacobu Trojarju sva se z ženo ustavila pred nekaj leti, ko sem zbiral podatke o Slovencih v Coloradu. Tako sva obiskala v onih kra>th domale-ga vse Slovence in ae divila njihovi podjetnosti. Nekaj jih ni več med Živimi, na primer rojaka Kovača, ki je tam blizu z ženo in sinom obratoval mal
za njeno prijateljsko nagi,je- Ka je tr6ičil Hitler ko je j nje do Rusije v nagrado Vilno, j med ,taro ^ ,voj protikomu.
ki so jo do Hitlerjeve invazije , nh[itni pakt. Nacizem in kih
munizem sta se zlila v taktiki in v vnanji politiki v eno.
nje, kaj se hoče! Ko sva bila z ženo pri njemu, je imel imenitno naučenega kužka, ki je znal . loviti poljske miši boljše kot |vUdali PolJaki. maček, in konja, ki je bil izvež- j r.^ii i • ban za vsakovrstna oraška de-' Tudl L,tVlnc'
la v sadovnjakih. Jacob mi po- Litvinska je vze:a to moskov- T .. . . L roča, da je oba že pokopal tam	nekam nezaupno/ 1 udl v JWQO$lavi|l kontrolo
kjer sta izgarala. "Kjer sta 07ick>nalne stranke na Lit-	Had pridelki
delala, naj tudi počivata", se v*nhke™ Pa 80 demonstrirale V Zed. državah se z vladnimi sali v pismu.	Proti Vendar je vlada mo- dekreti omejuje pridelek bom-
.. Njegov JUrat 4phn Trctjjtr v ] s|cov«ki predlog sprejela in oaza, žita itd. V Jugoslaviji
Glenvvood Springsu, Colo., mu je letos tudi umri. Bil je že dolgo vdovec brez otrok. Z ženo
sva bila pri njemu teden dni na vPJ**ke komande obvestilo, stanovanju leta predno sva se k(i*i s€ umaknejo ruske čete.
Sporočila, da bodo njene čete sm* Dalmacija usaditi samo
vkorakale v Vilno in deželo o- tretjino toliko tobakovih ata-nje čim dobe od sovjetske bel kot pred vojno. Na njo odpade sedaj 30 milijonov toba-
ogla>ila pri Jacobu v Palisadu. "Pcčlaril" se je in sam upravljal veliko hišo, v kateri je imel precej *ob za ljudi, ki so prihajali v toplice v Glenwood
Ampak ko so si Rusi Vilno ogledali, njene nove tovarne in stroje, zaloge vojaških in drugih potrebščin, so začeli vse to
kovih stebel, pred vojno pa 85 milijonov.
Nevtrolnost
t	. -. V Jugoslaviji, kot v drugih
izvažati v — Rusijo. Stroje, j nevtralnih deželah, je prepove-Sprinas. Poleg gospodinjstva je opremo — še celo pohištvo — dano nabirati prostovoljce v ar-delal v poletju v napr.ivah 1 živila itd. Opozicija na Litvin- made vojskujočih se dežel ali
ZAKONI ZA OVIRANJE STAVK IN 0RGANIZAT0RIČNIH KAMPANJ SE K0RP0RACUAM NISO OBNESLI
mestnega vodovoda, pozimi pa akem pa je spet zagrmela, da je bil grobar.	j bo oskubljena Vilna s svojim
Takrat je bil še član SNPJ in podeželjem, v katerem je pol Zed. države.
gmotne prispevke njim v korist. Tako prepoved imajo tudi
pristopajte k
C l
\ USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET ^ CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
! 'PROSVETA
N«ro**iB« sa Z4raioaa rfriara (iavaa CMca«a) ia Kaaa4o $«.00 l«»oj $3.00 aa pal lata) $1.90 aa tatrt latat aa CKleaffo la Clearo $7.6« aa calo lato; $J.7S aa pol latat aa iao«aat»tva $t.00.

t Nadaljevanje s 1. strani.)
urinili v službe *a organizatorje unij in na plačana Zborniška mesta večinoma z zatajevanjem svojega "komunizma". Socialisti in mnogi drugi, ki poznajo trike Browderjeve stranke, so svarili pred posledicami, a člani se niso zanimali zato, pa tudi voditelj CIO John L. Lewis je mižal. Javnost je postala bolj pozorna na komuniste šele ko so drug drugega denuncira-li pred Diesovim kongresnim odborom, in pa vsled njihovega navduševanja za zvezo med Hitlerjem in Stalinom. Zdaj ao disk red iti ran i toliko, da jih tu di John L. Lewis odstranjuje z najodgovornejših mest. Kar jih bo ostalo v službi unij, bodo morali delati pod njegovim nadzorstvom, glavni paznik nad njimi pa bo Allan Hay-wood iz New Yorka, ki ga je eksekutiva CIO uposlila v ta namen v svojem glavnem uradu v Wasingtonu.
tom komuniste več kot toleri-rala, raano zanimati, kako in čemu lahko potujejo po svetu s ponarejenimi ameriškimi potnimi listi, in čemu jim je treba
mislim, da tudi ob svoji smrti. Ugonobil ga je rak. Jacob Trojar pravi, da jim smrt člane društev pridno pobira.
Piše tudi, da bi radi poslušali slovensko petje in slovensko godbo ter govore v radiu. Želim, naj mu navedem postaje, s katerih so oddajani slovenski, oziroma jugoslovanski programi. V Palisade in v druge kraje zapadnih prerij ter v globeli v Skalnatem gorovju ne se
milijona ljudi, Litvinski nič drugega kot breme, ker bo morala preživljati to maso do prihodnje letine, ki je še daleč. Ampak v Rusiji takega blaga manjka in ni čudno, Če si ga je
Slovito božja pot, |ci ni Poljakom nič pomagala
Oenstohovska božja pot na Poljskem je dobila svetoven Homanda njene armade' pože-1s,oves pred v°jno ,eta 1914— lela in ga odpeljala. Civilizira- toda ne «aradi čudežev, ampaic no to ni, a v vojnah — posebno v *vezi 2 britjem velikih tat-na vzhodni fronti, se ne ukvar- v,n dr**ocenosti, ki so jih po-jajo s humanitarnimi problemi. klonili čudodelni sliki številni
romarji. Kot tatove so razkrin-
Moakva v dveh odporih
Veliko manj sreče kot z bal-
žejo. Vrh tega bi jih oglasi na- 'lu* x> *rece KOt z.?* " ših pralnic, pogrebnikov,	deželicami in osvojitvi-
kali in prijeli par menihov, ki so z izkupičkom od pokradenih dragocenosti prirejali pravcate
99
Naslov za list in tajništvo je:
K"
y 2GJ7 Sa. Laundale Avemie ^ Chlragoa illinoi*	S
še več neprilik
Naravno, da so po zedinje-nju komunistov z naciji dobili nasprotniki komunistov veliko opore proti njim tudi med drugače brezbrižnim članstvom, pa bodisi v unijah OIO ali v AFL. Na konvenciji AFL je Green izjavil, da jih njegova organizacija ne bo tolerirala, Lewis pa jim je takoj po zaključku konvencije OIO v San Francicu zapreiil, da bo odstranil iz službe, in če potrebno tudi iz unije OIO vsakega Komunista, ki bi unijo, njeno blagajno ali njen prestidž izrablja! v prid svoje stranke ali v korist njene sedanje pronacij-ske taktike. '
Vrh tega se je pričela amerl-► ška vlada, ki je pod Rooeevel-
Bro\vder, kar je priznal pred
Diesovim odborom. Ker ga justični tajnik ni dal takoj aretirati, kot bi bil aretiran vsakdo drujri, je bil selo kritiziran. Končno je izjavil, da je zadeva v preiskavi in da dobe krivci, kar jim gpada po zakonu. Maksimalna kazen za ta prestopek je pet let ječe in pet tisoč dolarjev globe. Browder je bil aretiran proili pondeljek.

Spor v A. L P,
Zaradi komunistov je nastal oster notranji boj tudi v new-yorški American Labor Party. Vodi ga proti njim socialdemokratski voditelj Louis Wald-man. Vendar pa je v odboru mestne organizacije ALP ostal v manjšini do sklenitve pakta med Nemčijo in Rusijo. Odbor državne organizacije delavske stranke je pakt nemudoma obsodil za izdajatvo, toda v mestnem odboru so komunisti enako obsodbo preprečili z ob-strukcijskimi metodami. Ob enem so urinili pod imenom American Labor Party listo svojih kandidatov v newyorški mestni svat. Okrajni volilni odbor Jim je listo zavrgel, komunisti pa ao se nato —- spet pod imenom American Labor Party priložili proti odloku volilnega odbora na sodišče.
Čimprej uhijsko in delavako gibanje isolira komunistične uailjlvce, toliko boljše zanj in za demokracijo.
stiln, grocerij in brivnic ne za- de,oy b,!*eIJpols^ke republi- orgije. Iz tega se je razvil ogro-nimali, dobrega petja in godbe I p? TatfL 6taIln !,n ^olotov	škandal, ki je utonil v po-
pa je jako malo vmes. Zato sem	S,U nuale1:e'a na ,od"1	.v svetov.ni	•
Trn i u i« in <. n *\ i I a« i« I,ocen oapor nnsKe vlade in fin-. V letošnji invaziji nemške armade na Poljsko so se Poljaki spet trumoma obrnili k čudodelni sliki črne Matere Božje v Cenatohovu, toda jih ni usliša-la. Božjo pot so vzeli Nemci, ki pa so jih nato razkačene poljske čete pregnale, a se morale znova umakniti. Poljaki so trdili, da so Hitlerjevi vojaki čudodelno sliko onečastili, a nemško propagandni minister je izjavil, da je božja pot taka kakor je bila, ker je Poljaki niti branili niso.
Trojarju sporočil, da je naj- rrr"'T? i V	• •
boljše, ako more več utržiti aa ^	k\S\je 2nal,° V
sadje, s prebitkom pa nabaviti fe	UJf,ed ,n
• u fl , ... dober gramofon in slovenske	mojemu malemu
ponarejenih, ko bi lahko dobili M pa naj preseli ,	-e bo morala za-
postavne potne liste. S ponare-1 družlno v chicago, v Cleveland	• atranl F,nfke z 711"
jenim potnim listom je potoval 'aIi	ri v Greensburg,	ko^esiJamiVk<>t
tudi tajnik kom. stranke Earl Pa>f pa bo fate plošee poleg ^tffr v^ V^
----. __ i —.—. — t« i »i a . y . , se posluziti sile, kar pa bi Sta-
klMme lahko zastonj poaluial. Ijna	.,o	p
Seveda bo to viel za salo in i..:' ,„j; „	. *
ob večerih sedel na verandi lerjem tudl v ^ ozlru- «51-oo veterin sedel na verandi, u,e 0 Fjn,kj k d .
kakor sva dva vefera pn njemu Lj^^j j^C^	"
sedela jaz in iena, in zrl v ii- „ .
roko, vijugasto reko Colorado, hn"ko «dPo™<» je bila na-ob kateri je njegov vrt kakor P1"*™ "htevam ruske vlade m«l potok. Zrak Um je kri- Turilja . Kak^h pet tednov ae stilno či«t. mesec v reki - ie-M«.^«1	amater vna-
tudi je blatna, odseva kakor v "Jll| ,zadev f"^ Saiacoglu z zrcalu, in tudl to je ie samo na Mo'°.t?v1°m ,n Stalinom, nato sebi "program", lepii kot mar- pa	,V0Jf «la,vno me9to
si kateri, ki jih po vihodu o<lda>e da bl kaj P^inl.
jajo v radio. — Frank Zaits.
Turčija v novi sveti
Istočasno, ko je Saracoglu zapustil Moskvo, so bili v Londonu člani tunike vlade na poza sklenitev vojne
Jugoras na posetu v Nemčiji
Meseca avgusta je bila nalgajanjih uradnem posetu v Nemčiji na svete med Anglijo, Francijo in kongresu nacijske Delavske Turčijo in čakali, kakšen bo fronte (državne delavske uni- hzjd pogajanj v Moskvi. Se preje) deputacija Jugorasa (Jugo- dno je Saracoglu dospel do me-slovanskog Radničkog Save- je .^voje dežele, je bila zveza za), ki je unija pod kontrolo med Turčijo in Anglijo podpi-vlade. Deputacija je Štela de-kana. Ta pakt je — začasno set članov, njim na čelu Ljubo- vsaj — največji triumf angle-mir Mitič, bivši voditelj komu-Lke in francoske diplomacijo nistov v Jugoslaviji in nekda- in udarec za novo osišče Ber-nji član odbora kominterna, lin-Moskva. A je udarec tudi zdaj navdušen za režim v Beo- za Italijo, kateri je zdaj proti gradu in fanatičen bojevnik taki kombinaciji res več kot proti marksizmu. Tudi vsi osta- nevarno zaplesti se v vojno na 11 člani ao iz vrst bivftih komuni- Hitlerjevi-Stalinovi strani. Kaj-stov, ki so igrali agente provo- ti ta nova pogodba med An-katorje v socialističnem giba-|glijoJn Turčijo ter Francijo
nju s podporo komlnterne toliko časa, da so propadli najprvo komunisti, socialisti pa so bili zaduAeni z diktaturo, čudno, kaj ne, da je ta isti Mitič, ki so rnu bili socialisti "social-faši-ati'\ zdaj resničen fašist.
doloma, da se vse tri države spuste avtomatično v vojno v pomoč druga drygi, če bi ae pričela pa Sredozemskem morju. Možnost za tako vojno nudi Italija, ki pa se je ogiba kolikor more.
Usten tq and Aduertise over
PAUNOECH S VUGOSUV RADIO
Folk Songs and Muiic Tamburitza Orchestra
Station WWAK, Every Sun<lay 1 to J 586 S. Clark St, Chicago — Har. 3006
"•Ml....................
BARETINCIC & S0N
POGREBNI ZAVOD
Tal 1475
484 Broad Str—t JOHNSTOWN, PA. illMIllllMH
............
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:0*—#-40 Dailv At 3724 W. 261 h Street Tal. Crawfar«l 22It
Al 1858 W. Cermak Rd
4:10—6:00 p. m. Dali? Tal. Caaal 1100 Wedne»4ar aad Sundar b f
appolntmtnta on>r
Ra»Waaaa Tal., Cr«wfavd »440 If »a aa«w»r — Cai
Aastla 8700

* . ■ ••

A YugoaUv Wee3ely Devoted to the Interest of tihe Workers
OFFICIAL ORGAN OF Yinroelav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION v ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONVVEALTH
NO. 1676.
Puklisked W««kly at 1301 So. Laarodair Av*
CHICAGO, ILL., October 26, 1939.
VOL. XXXIV
LARGE ATTENDANCE ASSURED FOR BRANCH^ PLAY "ŽENITEV"
CHICAGO, ILL. — Membera of Branch No. 1 JSF, aad others who are familiar vvith its work throughout the years, knovv of its creditable acccmplishments among our people. Those intimately acquainted vvith the Slovene Labor Center, its organizational structure and upkeep, knovv too, of the important role Branch No. 1 has played in transforming, from the dream stage into reality, this outstanding co-operative achievement among our people. Our Branch, it can be said vvith justification, is and always has been the foremost booster of the Slovene Labor Center, unsurpassed by any of the numer-ous other contributing groups.
How has it been possible for this group to support the Center financially to the extent it has? is a question that might be asked by those unfamiliar vvith its vvork.
The ansvver is — through just such activities as we are engaged in presently—aponsoring dramatics, dances, and other social and cultural activities. Whatever revenue vvas ever raised, came from this source. ThU vvork is planned quite ex-tensively to cover practically every month of the year. Com-pletion of one affair is the beginning of another, from January to December. It has always been so throughout the history of the organization.	%
At preeent, ali interest a ud atteiuion of our Dramatics committee and of the members who have consented to take •part U the play M2enitev," is being centered upon the successful stagfof of this play.
"Ženitev" is a delightful 3-act comedy, certain to win your aipproval as entertainment of superfine quality.
During the past few weeks, we have endeavored through the columns of Proletarec to more or less acquaint you with the theme of the play. We now take this occasion to remind you for the last time that it vvill be presented in Chicago, Sun-day, October 29, at the SNPJ Hali, located at 27th St. and Lawndale Avenue.
The curtain will go up for the first act at 3 P. M. After the program, music, dancing, and a general good time, wil| be the order of the day in both halJs, with the Gay Dons seren-ading in the auditorium and polka music in the lower hali.
Members of Branch 1, let's make this one grand get-to-gether once again. Invite your friends along for an afternoon and evening of pleaaant entertainment and a comradeIy visit with your fellow-members.
JSF CONFERENCE IN WAUKEGAN NOV. 19
YUGOSLAV NEUTRALITY AND HITLER-STALIN PACT
In their scramble to maintain their neutrality, smaller nations have found themselves at the cross-road between dietators and democratic powers jiov engaged m a second Wor!d war.
Yugoslavia ia no different and probably it in a more dangerous spot than most smaller European countries, with possible exception of Bel-gium. For centuries, Yugoslavia was the bridge for vrarring nationa, over vhose territory the various interests settled their accounting. In thia World war it may be possible, though verj doubtful, for Yugoslavia to keep her neutrality.
This World war, as in politics, has "made strange bed-fellova" as shovn by the Hitler-S talin pact, and this one thing more than any other wfll bring the smaller nations ihto the boiling pot The smaller nations were left on the limb, so to speak, by various
pacts, trade agreements, military ailiance* and what not. Yugoslavia, in order to find a ready market for her natural wealth, has a trade agreement vrith (iermany, while it aucceaa-fully stayed out of the anti-comintem bloc. Novr, Yugoslavia finds itaelf an indirect ally to Germany, which is the mother of the anti-comintern pact, and Stalin as an ally of Germany.
The temperament of the Yugoslav people, their democratic and liberty-loving makeup, vvithout doubt will find the nation vrith its former alliea —Great pritain and France—ahould it be dragged into the war. Evidently the dietators, Hitler, Stalin and Mussolini, have little respect for agreements. Their words and promises, aH built along the lines of "rule or ruin," will eventually align ali other nations against them.
—American-Jugoalav Reflector.
±:
BOOKS AND PAMPHLETS Y0U MUST READ!
Industrial Unionism in the American Labor Movement—Wolf-Weiss
America Arms the Schools—Robin Meyers.....................................
4 i
(n c en t i ves Under Capitalism and Socialism—Harry V/. Laidler.....
The Dream of Debs—Jack London.........................................................
Shop Talks on Ecpnomica—Mary E. Mercy............................................
Socialism—Utopian and Scientific—Frederick Engels ......................
Class Struggle in America—A. M. Simons.............................................
ABC of Parliamentary Law—Claessens-Jarvis.......................................
A Manuel For Socialist Speakers—August Claessens ............................
Workers In American History—James Oneal.....................................
PROLETAREC BOOK SHOP
2301 SOUTH LAWNDALE AVENUE. CHICAGO. ILL.
t	.16
. *	.06
.	,16
.	.10
.	.10 .26
,	.10
.	.26
.	.26
>	.60
A number of Important subjeets have already been included on the fgenda for the JSF Illinois-Wiscon-sin distriet conference Sunday, November 10, in Waukegan.
In these hectic trouhled times, there is no end to the problems in the solution of vhich we ought to co-operete towards reachlng a common understanding.
Delegates are expected from aH JSF Branches and fraternal and cul-turtl organizations in the tvro states affiliated w!th the JSF Educational Bureau.
If your lodge is affiliated, or even if it ia not, make it a point of duty to have one or tvro delegates elected to thia important conference.
An opportunity to meet vrith representatives from fraternal organizations and from other groups from aH ever the tvro states, and diseuss lodge, labor, social and cultural problems confronting us aH in our every-day activity, should not be muffled by any aetive wide-awake organization.
The conference vrill be held in the Slovene National Home in Waukegan beginning at 0 o'clock in the mor-ning.
WARREN
VVhen Tom Mooney vras freed, It }eemed a foregone conclusion that Warren K. Billings would be freed before long, as they were convi*4«d on the same perjured testimony. Novr it has happened.
His caae vraa complicated by the fact that he had once before been convicted of a felony. If he vas guilty of the first charge, it vras no doubt due to hia having been m in led by others in his youth. Outside of the perjured testimony there vras no evidence to connect him vrith the Pre-paredness day bombing.
Justice ia pietured as being blind, and surely it seems so, for it gropes a long time before reaching the right spot.
There was a large contingent of people in the state of California vrho vranted to keep Mooney and Billings in prison on general principles, re-gardleas of their innocence. These people vrere very influential. Gover-non, legislat^rs and courta follovred that lin*. K
In the 1034 campaign for gover-nor, Upton Sinclair announced that, if tlected, his first act vrould be to pardon Mooney. He vrould not have had the legal povrer to pardon Bil* ling*.
It was confidently believed last fall that if Olaen were elected, he vrould pardon Mooney and seek to free Billings. Soon after he vras in-augurated he did pardon Mooney. Then he aought the necesaary re-commendation from the state sup-reme court to com mu te Billings' sen-tence. Up to this thne, aH the justice* but one had been hoatile. Never-thelosa, the court made the recom-mendation, probably because the vhole čase has novr collapsed. Perhaps a way vrill be found to grant a full pardon later, so that aH of Billings' citisenship rights may be restored.
In any event, it is gratifying to have him freed at last.
—Milvaukee Post.
Editor'« Hlail
Another Opinion on Louis Adamič

COMMENTS
Paul Mallon, columniat, suggesta seven rules to guard against attack from the European war's "third in-visible front," the propaganda front:
(1) Guard against being svept off your feel by tales of brutalities against the he(plesa aad defense-
(t) Remember that American cor-reapondenta abroad cannot teli the vrhole truth because of censorship.
(9) Don't get escited over flash advices of sensational military ac-compliahmente until their interpreta-tion ia furniahed to you.
<4) When you read the announce-ment of a great gain by one side, read vrhat the other tide said about it, divide by tvro, and ?ou vrill have something worth believing.
<6> Don't, truat claims of galns made in geSeral terms; vorth vhile gain* vrill be riamed ipecifically.
(6)	Remember that an "uncon-firmed report" is only a tip that something may have happened; look carafully for confirmation or de-nial.
(7)	Remember that anything that happens to an American vrill be play-ed up in our papers, even if a bomb killed 10 Frenchmen to one American.
CLBVBLAND, O. — I read your article on Louis Adamič and did not completely agree vrith you. I think you vrere too hard on Adamič. After aH, and aa I see it (and expressed it a fevr years ago in an editorial in Enakopravnost), his main funetion should be to interpret the im m igra nt part of the American population to the old stock Američana, Mayflover-omaniacs included. For this ia much needed: to bring about a complete understanding betvreen both.
Such aa understanding of each other vrould undoubtedly greatly eaae frietion in thia great melting pot procesa America has been under-going since tha later part of the lOth century, thus contributing to a smoother and lesa painfuU assimila-tion. And it ia ray honest belief that Adamič haa not failed us in such ex-pectations, but on the contrary, tried honestly and to the best of hia abil-itiea (which are excellently suited for such a task), to perform just thb task. .Of coura«. hia vrorks are not faultleaa; and vrhose are? As a pro-feaaional vrriter he at times undoubt-edly thinks too much of his Publisher'« viabea and of the business end of book-vriting; but that is only too humar. in these times of greatly in-tenaified struggle for existenee and succesa. Stili, I maintain that hia vork conceming our im m igra nt i>o-pulatkm offseta his faulta and possible m ista kes in oth^r fieids he has ventured into. beaides aatablishing him aa one of thoae vriters vrho help turn the vrheels of human progreas.
Beaidea, there is no sense in vish-ing that every vrriter, in order to prove hia uaefulneaa, becomes a second edition of Burns, or Hugo ... I am satisfied vrith one Steinbeck; tvro, t believe, vould prove one too many ... Personally, I vriah every writer vrould stick to the field he likes heat and fc best fltted for; and demand of him only that he be honest vrith himself and hia reading public. Thus, if he prefers love sto-ries /as is at times the caae vrith me) and knovrs hovr ta go about H, let's not condemn him for no other reason than thia one, or brand him as a "so-cially useleee" vrriter; better give him credit for everjthing good you mav have found in his vrork, and then teli him vrhere, to your knovl-edge, he has failed to meet the demands. But justice must always vrit-ness both efforta.
At I kava already mentioned, I am avrare that Adamk'8 vrorks are not flawlqas, just as he, be It as a person or wrtter, is not vrithout faults. I have found some of each, together vrith his good points or qualities, and, perhaps, aome day 1*11 try to skeUh a pieture of Louia Adamič aa I see him. For the time being, I only re-peat: Adamič has chosen a good field for hi* literary activities. a field long vraiting a man of his kind; and I only )|ope that he stlcks to it, for thus he will continue to be a useful vrriter, human and American.
I vaa Jostn.
JUNIOR GUILD NOTES
CHICAGO. — Reheartal for songs the JSF Junior Guild chorus ia to sing on the October 29 program of Branch No. 1, vrill be held Friday, October 27, at 7:S0 P. M. in the SNPJ Hali, 2067 R. Lawndale Ave.
Members, please note that it ia at the SNPJ Hali and not at the usual plače, and please be there on time, aH of you vrho vrill group. — B.
THE DIFFERENCE
The synonymt for "union" shop and "non-unidnw shon, reapeetivelv, ara "democracy" and "autocracy". In the union shop the vrorkers are free men. They have tha right of organ-iting in trade unions and to bargain colloctively vrith their employers through renreaantatives of their ovrn choosing. Employes in the non-union shooa are Hke cogs In a machine. They have nothing to say aa to con-ditiona under vrhich they vrill vrork, but must accept any wagea, hours and working conditions that may be fixed arbitraHly by the employer.
We take greater pains to persuade others that we are happy, than in en-sing vrith the deavoring to be ao ourselves.--Oold-srni t h.
Why Poor Families Live in Slums
'■k' •«a	0.
Incomes Too Low to Provide Decent Housing, Architects Soy; Rop Land Speculators, Loon Sharks and Rocketeers
Men who should be in position to I speak vrith authority on housing—the i men vrho design homes—-rolled up their sleeves recently and slugged it out vrith "racketeers" in the building industry vrho vrere held responsible for keeping millions of American families in slums.
Delegates to the convention of the American Institute of Architects, declared that the homas available to many lovr-income families are a shame and diagrace. They approved a statement that 10,000,000 lovr-rent dvrellmg unita are needed to houae people properly, aad that they ahould be provideid by the government a t the rate of 2,000,000 a year.
POOR DOOMED TO SLUMS
'tka
"Bml." tka ttatamaat a44m4, eold fact ia tkat svak a •iva prograai taca« failara kacavaa tka iacoHM of milliaa* of »ar ciftiaoos is ao lovr aa Io mak« i« i m po« • i bi« for tko« oitkor to owo or to root docoo«
liTi.f
For thoae are more fortunate, the report declared, building coats are too high.
MAs things novr sUnd," it said. " 'free enterpriae' haa mansged to block reductions in cost as vreli as many possible improvements; it has left the consumer little choice but to consider protecUon through cooperation;"	- c
The report contended that, vrithout government subaidies, a combination of lovr incomes and high bunding coats vrill compoi people to remain in slums that are a menace to health aa vreli aa a social blight.
CONGRESS RAPPED
Congreaa vraa raked over the coals for refusing to pass the Wagner Housing bili at the laat seasion, vrhich recognised and attempted to partially meet this condition.
"High hurdlea" to lovrer cosU, the report emphasised. are speculative land coats, exce«slve costa of materi-als and the eaactiona of money lend-era.
Matorial nr«n aro portrajrod as op* poain« ovory effort to roforoi tke ia-do«try, and aa a con««qu«
building U ttill back ia tka "korso and b«(gy day«.
"Patenta have been obtained for many improved and economical building materiala and appliances," the report continued, "but many of these patenta have been puirhased by man ufacturers of inferior materiale and kept off the market.
"Costs are greatly inereased by ad-vertising methods, vrhich overstate and mislead the public and add nothing to the value of produetion."
—Labor.
VOTING STRENGTH OF LABOR UNIONS
Teematera Head List 3,500 Votea
With
Ten Yeors of Failure
It was ten years ago this month that the American people first began to admit that the capitalist sys^m had collapsed. Of course, most ef them declared, it woufd revive. Herbert Hoover, vvho waa then president of the United States, even set a time limit for the slurop. "It will be over in six months, pros-.•>erity is just around the corner," was what he told the fright-ened American people.	•
But months rolled into years without the revival. By th; time 1932 rolled 'round most Americans were ao badly fright-ened that they not on!y elected Franklin D. Rooeevelt »president but also gave him pretty nearly absolute power to do what he could to save them.
VVell, ten years have pasaed since that great erash. For more than six years the New Deal administration has been "trying things" some of which would have been branded as economic hereay when Herbert Hoover waa elected. Regi-mentation of lndiistry under NIRA was attempted and dis-carded. Food was destroyed, crops were limited, public works were inaugurated, aurpluses were distributed to the needy, a dual priče system with the a?ency of food atamps has been set up%
But, in spjte of ali the ttying, and despite the proud boast of Mr. Rooeevelt that "we planned it that way,M the undeniable fact is that afl efforta to revive the private profit system have been failures. The sy9tein is stili akk. It stili fails to provide j oba and security for a third of the inhatoitanta of the world's richest nation. ft atill denies opportunity to youth. It stili must keeip millions of Americans upon relief rolls.
A* Socialista, we are not surprised that failure has been the result of every effort to make capitalism work. We predieted failure at the outset. More important, we proposed the remedy of the evila of capitalism.
To us it is not only impossible, but undesirable, to give the slave system of capitalism another shot in the arm. What we continue to urge is a new system, a social and industrial order under which the means of life will be owned by aH of us, and worked by ali of ua for the welfare of aH of us.
We inaist that Socialism is the only decent remedy which will stop the praetke of slamming the factory doors against willing and able workera who need what the factories can pro-duce. We use the <|uaiifying word. "decent," because there is stili another way of ending unemployment and economic in-security. War and faactsm can do it for a vrhile. but what a horrlble priče that vvould be for the right to work and eat.
—Reading (Pa.) Labor Advocate.
The voting strength of American Federation of Labor unions in the 1989 annual convention of the Federation vras revealed by 8ecretary-Treasurer Frank Morrison in his report to the convention. The total vote of al! the unions based upon the average membership paid upon to the A. F. of L., is 39.2S7. The voting strength o t some of the larger unions follov s;
United Brotherhood of Carpenters and Joiners, 3,000 votes; International Brotherhood of Electrical Workers, 2,008; Hod Carriers and Common Laborer*, 1,644; Hotel and Restaurant Employes International Ailiance and Bartenders International Lcague of America, 1.848; International Association of Machinists, 1.900; American Federation of Mu-sicians, 1,000; Brotherhood of Paint-ers, Decorators and Paperhangers, 1,002; International Brothevhood of Teamsters, Chauffeurs, Stablemen and Helpers, 3,600.
The state federations of labor have a total of 49 votes. and the diroctly affiliated local trade and federal labor unions a total of 2,466 votes.
• Vf*'
Consumer Notes
- f V —j-
A COLUMN OF USEFUL hOUSEHOLD IN FORMATI ON
If Yoo Viait a
Road Tki«

SAVANS REHEARSING "PIKNIK V GOZDU"
«
CHICAGO.—Hereafter, when you notice members of the "Sava" chorus vralking around, looking rather seri-' ous, and manuseripts stuck in their coat p očke ta, be informed that they are now deeply involved in rehearsals for the operetta "Piknik v goadu."
Translated into plain English. this title means "A Picnic in the Woods." It sounds interesting and undoubted-ly ia. We shall see, eventually. as it is to be featured on their concert program November 2«.
1*hc holy passion of Friendship is of so sveet and steady and loyal and enduring a nature that it will last through a vrhole lifetime, if not asked to lend money.—Mark Tvain in Pud-d'nhead Wilson's Calendar.
We used to brag about the little red schools. Now we vhine about the Red« in the schools.
Hovr many people live on the re-putation of the repuUtion they might have had!—Holmes.
One life — betvreen two
a little gleam of light eternities.—Carlyle.
Sveatshop merchandise should be declared contraband by Labor Union-itts and their friends.
HALLOWEEN IN EUROPE AND THE ORIENT
I Consumers vrho have to borrow from pavrnbroloers pro bab ly cannot get credit anywhere else. but they should conaider these cgutions sug-gested Sy the Consumers' Guide, publication of the Coiununer*e Counaal Division of the AAA.
First, aak youraelf if you really need the loan more than the article you give in exchanfe. Hot only are you giving up the article for the moment, but ptans for later redeem* ing the plodgv muat be upeet.
Second, is there a reasonable long period allovred for redeemption of the pledge? A year's time is a fair period.
Third. if you are in a position to g«t your loan ebrvrhere, be sure to com pare tka mUreat rates at the pavrnshop vrith those at other loan sgencies. 't)r	'	. j r
Fourth, < read tke pavrn ticket aa carefully -as poaafble. Only ,a few State* and cities regulate the pawn-shop business. Even vrhere legialation existv, the consumer should be care-ful to see that intarest is not de-ducted in advance contrary to tha law's provisions; and that he la not burdened vrith a charge for "extra care."
Finally, shop around, and compare offers. If there is only a siight chance of being able to redeem the pledge, you may do better at a aacond-hand store, selling the article outright.
To C loon Fmlmfd Wall«
Painted vraUa that have become soiled and need a complete freehen-ing up don't have to be redone if they are vraahable.
Be sure the paint is vraahable. A cloth or aponge vming out of light suds vrith the mildeet of soap* or soap povrders vrill dean the vrall if H is only moderatel/ dirty, Clean walls vrith even strokea, then rinae wlth a cloth or sponge vrrung out of clear vratar, and wipe dry vrith a soft cloth.
One good deaning mixture caOs for 2 tableapoons of mild soap pow-der, 3 tablespoon* of tetpentine. and oae qoart of vratar. Diaaohre the aoap povrder in warm vratar, add turpen-tina, and stir rapidly Use a eloth, sponge, or brush to apply the mix-ture.
Then rinse the vrall vith clear vater and dry.
Ckoek Yo«r«olf on tkoao Fallaci«.
Do you believe that thunderetorms couse milk to sour? Or that a beef-steak vili cure a black eye? Or that excesshre thinking will result in bald-nesa?
If you do, you're In the claas of a lot of college graduatea vrho think theae fallacies ara true. ,
An educator made a sarvey of tka
fallacies held by high achool študent*, college študenta, t and just plain adulta, vrites the^ Consumers' Guide.
Tvo percent of the high school študenta questioned, 6 percent of the eollege študentk, and 9 percent of the adulta believed that thunderetorms haa ten the aouring of milk Thunderstorms don't aour milk, milk expertt of the Department of Agri culture agree. But beat vili csuse it to sour by making kactens inerease. So if you vrant to keep milk fresh. don't vorry about thunderstorm?. Just be sure to kaap the milk in a eold refrigerator ali the time.
Tvo-fifths of the high school stu-dents, more than a third of the college students, and a fifth of the adulta vere convinced that if you applied rav meat... preferably a beefsteak... to a black eye, the pvpI-ling vould go dovn. Doetor* from the Public Health Service say that if you're unlucky enough to acquire a black eye, the thing to do vith the keefsteak is to eat it—and apply n eold compreas to your eye. If the rav beefsteak reduces the svellinjf of a black eye, it's only because the most happena to be eold and moist. A eold compreas vili do it better and st lc*9 coat.
A fallacy that help* explain ali these fallaciea is the one held by 5 out of each 100 folks queried in t hi* census of superstition. They thoucht that exceasive use of the brain mijrht cauae baldneasl
It ia to live t v ice, vhen »p can enjoy recollections of our former life.
There is so much good in the vorst of us, and so much bad in the best of ua that Tt bekooves ali of ur not to talk about the ratt of us.—Robert Louia £tevenson.
Just puttino a fev finitHing touchei


)