"PROLETAREC'
je delavski list
za
misleče é i tate I je.
-J
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE

Drugi najstarejši
jugoslevanski socialistični lis!.
vs
NO__ST. 1190.
fclit«M«-d «« mfunj.«l»f« Ml^fTCiMffwTlffTinhr ri-1 r"i-r *t ChU«yo. III., ui»«ler t h« Act ®f C*n«r»M of March Srd. 1H7&
CHICAGO, ILL., 3. JULIJA (JULY 3,) 1930.
Published weekly «t M3i) W. 20th St. ■
IETO—VOL. XXV
OVOJNO TOLMAČENJE VREDNOSTI ČLOVEKA" V IN BREZ UNIFORME
Če si bil v vojni magari samo mesec dni vojak, si vreden penzije.—Ako si svoje moči pustil industriji, in ostal na cesti brez sredstev, si pomagaj, kolikor znaš in moreš
Senat brisal espionaž-no postavo
Izjemne odredb«, ki so uničil« par ato socialističnih in drugih radikalnih publikacij, t«r pognal« mnog« sodruge v ječo, »o brez suma brisane.
Človek, ki je bil tekom svetovne vojne nekaj dni v armadi, je po mnenju in sklepu kongresa upravičen do pokojnine in do bolniške oskrbe, medtem ko naj delavec, ki je pustil Tf® .,va?C mo*1 inclu4trii"» «*• beračit ali pa v ubožnico, če mu življenje ni bilo naklonjeno, da si bi kaj prihranil za starost.
Vojak, ki ni bil niti na fronti, ki je prebil magari samo teden dni v kaki ken^pi, dobi penzijo in bolniško oskrbo, tisti, ki so odvisni od njega, kot žena in otroci, pa dobe podporo za svoje preživljanja. Doeedaj so A>iK v glavnem penzijonirani samo tiati veterani svetovne vojne, ki 'so bili poškodovani v službi ali se nalezli bolezni v armadi, d očim nova postava, katero je sprejel senat, za njim tudi zbornica poalsmcev, a jo je predsednik Hoover vetiral, določa, da so upravičeni do penzije vsi bivši vojaki, ki so oboleli in postali za delo deloana ali čisto nezmožni med leti 1925-30, torej leta po vojni; upravičen bi bili tudi do popolne bolniške oakrbe, njihove žene in otroci pa do podpore za svoje preživljanje. Določala je podpore in penzije tudi onim veteranom, ki trpe na spolnih boleznih, in teh je jsko veliko.
Sedem sto milijonov letne podpore
Dodatni stroški bi bili prvo leto $102,000,000 in čez par let $225,000,000; po starih postavah podpira oziroma vzdržuje država v bolnicah, zavodih in drugače 374,500 veteranov, ki so bili v svetovni vojni, kar jo stane $511,000,000 na leto.
2ene tistih veteranov, ki so onemogli od I. 1925 do 1. 1930, bi po novi postavi, dobivale, ako so brez otrok, $30 na mesec vsaka, če imajo otroke, $40 na mesec in potem še $6 za vsakega otroka, moža pa bi ji vzela v popolno oskrbo država. Okrog 100,000 nadaljnih veteranov bi prišlo v upoštev, skupaj s prejšnjimi okrog 400,000 veteranov in seveda njihove žene ter otroci.
H00VERJEV VETO
Po novem zakonu <bi dobilo okrog 69,000 veteranov pravico do bolniške postrežbe v vojaških bolnicsdi, in to za bolezni, ki so jim odvzele delovno pomoč, od leta 1925 naprej. Tej postavi ae je predsednik Hoover uprl, posebno ae določbi, da mora država skrbeti za vetersuie, ki trpe na spolnih boleznih. Senator Copeland, ki je zagovarjal to določbo v postavi, je dejal, da je vzela država mlade moške iz njegovih domov in jih potisnila v armado, bili so odvzeti vplivu staršev, domače občine, morale in cerkve, in če so v takih okolščinah dobili bolezni, ki jih družba smatra za sramotne, so jih dobili v služb» za domovino — torej naj jim zdaj domovina tudi plača pokojnino. Ker pa je Hoover to postavo vetiral, je zbornica poslancev dne 26. junija hitro sprejela novo penzijiko postavo istotako za tiste bivše vojsdte, ki so postali bolni sli za delo nezmožni več let po svetovni vojni, toda je toliko predrugačena, da je sprejemljiva tudi za Hoover ja in njegov kabinet.
Dodatni stroški bodo dobro tretjino manjši kot bi bili po vetirani postavi, ob enem tudi izključuje podpore veteranom, ki trpe na spolnih boleznih.
ARMADA VOJAKOV ZA PENZIJE
Zed. države so tekom svetovne vojne vzele v armado 4,500,000 mož. V d oglednem času pridejo vsi na penzijsko listo, ker se za podpore bore i pomočjo svoje močne Ameriške legije, in ker smatrajo, da jim je dežela dolžna pomagati. Saj jim je vendar med vojno vse obljubila in jih častila kot največje junsdte! Sedaj pa jamra finančni tajnik Mellon, da ni denarja za dodatne podpore, in Hoover grozi s povečanjem davkov!
Pravilno je, da država skrbi za bivše vojake, katere j« vzela v armado, zato, da jih trenira za ubijanje in rušenje, ni pa pravilno, da se to breme vzdrževanja naprti v prvi vrsti ljudstvu, ki nima koristi od vojne, namesto tistim, ki od nje bogate!
Nedavno je kongres sprejel tudi penzijsko postavo za vse veterane špansko-ameriške vojne, ki bodo prejemali $2 na dan in več, pa četudi so bili v armadi ali mornarici samo mesec dni. Predsednik jo j« vetiral, a bila j« sprejeta ponovno z dvetretjinsko večino in postala zakon.
GRADITELJI BOGASTEV
Penzije vojatkom, prof i ti kapitalistom, m izdatki za militarizem bi bili nemogoči, ako bi delavci z umom in rokami ne u-stvarjali bogastev. Delavci spravljajo skupaj, kapitalisti pa imajo profit, militarizem žre in žre v pripravah za uničevanje življenj, veterani imajo pokojnino, kapitalistični političarji graft, delavci, ki spreminjajo svet v bogastvo, so pa deležni le težkega deLa in v milijone slučajev mizerije. Seveda, kadar bodo hoteli spremeniti razmere sebi v prilog, se to zgodi.. Hočejo sicer boljše razmere zase že sedaj, ali težava je, da se nočejo učiti v svoj prid. Uči jih delavsko socialistično gibanje, brez katerega ne bo socialnega preobrata. Ako hoč«t« odpravo krivic, če hočete iztrebiti dvojno tolmačenje vrednosti človeka, postanite član svoje strank« in njen bojevnik.
Espionažna postava, ki je med vojno zatrla toliko socialističnih listov in druge oslabila, je bila v senatu nedavno črtana brez vsega hrupa in časopisje sploh ni dosti poročalo o tem, večinoma nič. Predlog za njeno črtanje je stavil senator Walsh, demokrat iz Montane. Postava je dajala poštarjem pravico odvzeti poštni privilegij vsakemu listu, ki bi vseboval "izdajalsko" čtivo, za pisce sedicijskih Člankov ter za druge kršilce te postave pa je določala kazen do dvajset let ječe. S pomočjo te postave je bil poslan v zapor E. V. Debs in na podlagi njenih določb je sodnik Landes obsodil kongres-nika Bergerja na 20 let zapora. Vzlic temu, da je vojna za "svobodščine" že davno končana, se senatu ni prav nič mudilo črtati to izjemno postavo. Končno besedo ima sedaj še zbornica poslancev in potem predsednik.
KOMEDUONSTVO S PREISKAVO KOMUNISTOV
VOJNEVETERANE
Drugo poglauie poročila Simonove komisiie
KAKO JE TREBA PISATI, DA JE V INTERESU JUGOSLAVIJE
--| "Amerikanski Slovenec" z
Namesto, da bi kongr«s pre- dne 27. junija ima v svojih sta-iskoval vzrok« brezposelno- rokrajskih vesteh na prvi stra-
sti ter metode, ki bi pomagale prizadetim delavoem slepomiši z "odkrivanjem" in študiranjem komunističnih aktivnosti.
ni (dasi bi spadale kam znotraj) tudi notico pod naslovom "prepovedan inozemski tisk", v kateri pravi: "Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v Ju-Ce je imela ¡zbornica po- goslavijo in razširjati v njej ar-slancev namen s »vojo preiska- banaški list "Hilli i Drites", ki vo komunističnih aktivnosti v izhaja v Skadru, in list 'Prole-tej deželi vzbuditi pozornost tarec", ki izhaja v Chicagu, ker ljudstva na "rdečo nevarnost"j pišeta zoper interese Jugosla-ter ga odvrniti od zgražanja vije." napram "prosperiteti" in Ka T d mesto tega naščuvati zoper •___ .... ; •
Fosterieve nrista*e se ie uka- 86 JU ne Sme P0ŠI,Jatl v Ju«°-,*osterjeve pristaše se je uka- glavijo Svetovno	,
,nila. Dozdaj se le še malokdo,.	„ • i- * i •
Kn.ro v Zlitini „ovnmn^i Q/J ¡0 a VStHjSk ih SOCiallStOV, ki
izhaja na Dunaju, je bilo med
Vprašanje Indije vzlic triletnemu študiranju tam kjer je bilo.—Daily Herald proti poročilu
f e hočeš mir, se pripravljaj na vojno
Italijanski finančni minister Antonio Mosconi je v svojem govoru v senatu dejal, da mora Italija hraniti v vsem, razen v izdatkih za otrambo. Zatekel se je k staremu reku Rimljanov: "Če hočeš mir, se pripravljaj na vojno," in naglašal, da je Italija tradicionalno za mirovno politiko, toda v svojo varnost in v njenem ekonomskem interesu je, da se pripravlja na vojno. Tako je govoril tudi kajzer Wilhelm, cesar Franc Jožef, car Nikolaj, bolgarski car Ferdinand itd. "Hoteli" so mir, a pripravljali so se na vojno in so dobili vojno.
briga, v kolikšni nevarnosti so "ameriške ustanove" in kdaj začno komunisti na kakem newyorškem square-u z revolucijo.
Kaj naj kongresna komisija o komunistih sploh odkrije, kar š$ ni znano vsakemu, ki či-ta dnevne in druge liste? Čemu trošiti ljudski denar, za drago preiskavo, ki ne more povedati ničesar novega?
Socialistična lista v sylvaniji
Penn-
Delavci v carstvu jeklarskega taista in Mellonovih financ, agitirajte in glasujte za kandidate, ki zastopajo delavske interese.
V Pennsylvaniji se obeta
pivimi, ki ga je vlada v Beogradu prepovedala.
Če človek prečita notico iz imenovanega lista, se mora vprašati, kako bi moral pisati inozemski list, da ne bi bilo zoper interese Jugoslavije. Pri rokah imamo ljubljansko "Jutro" z dne 14. junija, v katerem je novica, ki ni prav nič "zoper interese" take Jugoslavije, kot jo zastopa sedanji režim. Tiče se kraljice (ki je mimogrede omenjeno, sestra sedanjega rumunskega kralja Kar. Ia), ki se je vozila po Ljubljani in nasi pasanti so jo navdušeno pozdravljali, kot se za pa-«ante in sploh za lojalne ljudi spodobi. Glasi se:
"Včeraj popoldne okrog pol 4. je vzbudil v Šiški veliko pozornost izredno eleganten, mo
proti jeseni živahna volilna dro pleskan avto, ki je tekel kampanja med kandidati ka- skoro brezslišno. Za volanom pitalističnih interesov, ki s su- je sedela mlada dama, poleg haštvom jn z osebnimi naspro- nje še druga, dočim je bil li-tovanji slepe volilce; poleg ka- vriran šofer na zadnjem sede-'pitalistične je v teku kampanja žu. Naenkrat so ljudje v go-gza kandidate socialistične spej, ki je vodila avto, spozna-"straftvke, ki *o: za governerja, li kraljico Marijo. "Kraljica James H. Maurer; za podgo- se pelje", je šlo od ust do ust,
ZA OSVOBODITEV INDIJE
vernerja, Miss Mary Winsor; ^za zveznega senatorja, dr. William J. Van Essen ; za tajnika notranjih zadev, David Rinne.	•• - ~
Slovensko in tudi hrvatsko delavstvo v naselbinah te in-» dustrialne države obljubuje socialistom sodelovanje v kampanji.
New York za osvoboditev Mooneya in Billingsa
Na konferenci V New Yorku, ki jo je sklicala newyorška socialistična stranka v akciji za
osvoboditev Mooneyja in Billingsa, je bilo zastopanih 75,- sto, od tam skozi Gradišče mi
se hipoma izvedelo po cesti še pred avtom in gruče pasa nt ov so radostno pozdravljale kraljico, ki je smehljaje se prijazno odzdravljala z roko.
Nj. Vel. kraljica je prišla v spremstvu svoje dvorne dame z Bleda in je, kakor navadno sama šofirala. Počasi in spretno je vodila elegantni avto po mestnih ulicah, povsod živahno pozdravljena. Parkrat se je ustavila in izstopila, vsakokrat se je zbrala množica ljudi, ki je vladarici prirejala prisrčne ovacije, ko se je zopet vrnila k avtu. Peljala se je po Stritarjevi ulici, Mestnem in Starem trgu, pa nazaj v Selen-burgovo ulico, na Dunajsko ce-
Drugi del poročila Smono-ve komisije, katero je imenoval parlament pred par leti, da študira razmere v Indiji z ozirom na spremenitev administracije in vladne forme ter u-stave v tej ogromni deželi pod vlado Velike Britanije, ki je izšel tretji dan v juniju, se bavi z vprašanjem vladni forme za Indijo in zaključuje, da naj dobi več pravic ter samouprave polagoma, kajti za takojšen prehod v formo dominjona Indija po mnenju komisije ni zrela, in med vrsticami obširnega poročila je razbrati, da še dolgo ne bo.
Poročilo opravičuje vse, kar je angleški imperializem storit v Indiji, in sestavljen je zelo pazno, da napravi v svetu "u-goden", vendar pa jasen vtis, da Indija more ostati v okvirju dežel Velike Britanije.
Vse angleško časopisje je vzelo končni del poročila z zadovoljstvom in odobravanjem na znanje, z izjemo glavnega glasila delavske stranke dnevnika Herald, ki v uredniškem članku pravi med drugim: "Značilnost poročila ni v tem kaj vsebuje, nego v tem, kaj ne vsebuje. Nikjer ne predlaga za Indijo formo dominjona, niti ničesar takega, kar bi ji bilo podobno. Predlaga sicer spremembo konstitucije in centralne legislature, toda njena moč ostane v bistvu nedotaknjena. Kabinet ne bi bil odgovoren
NAVIHAN REPORTER
parlamentu, nego viceroju, ki ga imenuje vlada v Londonu. ■Vrhovna moč v od ločevanju glede davkov in proračunov bi ostala v rokah viceroja ... On bi imel moč uvajati postave tudi brez odobrenja in proti volji parlamenta. Armada bi ostala še mnogo let pod britansko kontrolo. V splošnem je ko-Imisiji uspelo najti sredstva za izboljšanje sedanje indijske ustave, toda pri tem je ohranila obstoječo formo režima z vsemi njegovimi svojstvi . . ."
Članek potem naglaša, da se tako ne rešuje problema, ki se tiče Anglije in Indije, in zaključuje: "Uverjeni smo, da MacDonaldovo zdravilo v zadevah Indije ostane trezna preudarnost. Nekoč je dejal, da mora biti Indija v britskem imperiju na bazi enakopravnosti. Prišel je čas, da se ta korak napravi." '
Dasi je Herald glasilo delavske stranke, in dasi so njegovi članki v skladu z mišljenjem članov delavske vlade, je vlada kot celota vezana na tradicije in*ne more govoriti tako otvor-jeno, kakor njen dnevnik, toda pred delavskim svetom si bo priborila priznanje, če čimprej jasno izreče tudi kot vlada, da je njen odločen namen dati Indiji samoupravo in enakovrednost z drugimi britskimi dominjoni, in ji ob enem nakloniti vse mogoče sodelovanje v duhu sprave in dobrohotnosti. -
Poročilo komisije je duhove v Indiji zelo razburilo, ker so izprevideli, da se angleški imperializem ni še naučil, da lahko kakemu svojemu teritoriju ugodi v inspiracijah tudi ako v to nt prisiljen z dolgoletnimi krvavimi in političnimi boji.
Philip LaFollette kandidira
—j
000 newyorških delavcev. Konferenca je zaključila, da skliče
mo banske palače na Blei^ei-sovo cesto in nato, po skoro
Mrft
Pe-lmao* ¿HAKANGr
Miss Pelmara Sahane, Indijka po plemenu, pesnica in kulturna defavka, je v enem in-tervjuvu v New Yorku izjavila, da je Indija potlačena radi zapostavljenosti indij skega ženstva. Šele ko se zbudi indijskega žena, bo dan glavni pokoj za osvoboditev tristo dyajset milijonskega ljudstva izpod imperialistične nadvlade Velike Britanije, pravi Pelma-re Sahane.
vrsto velikih manifestacijskih dveurnem bivanju v Ljubljani, shodov ,na katerih bo ljudstvu nazaj proti kraljevskemu Ble-zopet pojasnjen slučaj teh dveh du.M
delavskih mučenikov, in ob| Upamo, da se nismo s tem enem bodo zborovalci zahtevali ponatisom notranjemu ministru
od pristojnih oblasti, da napravijo temu mučenju obeh žrtev konec s tem, da ju osvobo-de.
Oregon proti cigaretam
V jeseni bo na splošnem glasovanju v Oregonu iniciativna predloga, ki določa, da je kajenje, izdelovnr.je in prodajanje cigaret v Oregonu prepovedano in kaznjivo. Za t& iniciativni predlog so dobili 15,732 podpisov.
generalu Zivkoviču, ali kdorkoli že ima to čast, še bolj zamerili, kajti mi se trudimo pisati tako ,da ne bo zoper interese Jugoslavije.
Mesto samomorov
V Zed. državah postaja mesto samomorov Los Angele« v Californiji. Od 1. do 19. junija si je vzelo življenje 38 oseb. Največ jih je šlo v prostovoljno smrt vsled omaganja v borbi za obstanki:.
"Jake" Lingle, pokojni • re-porter čikaške Tribune, ki je bil umorjen v Chicagu v najbolj prometnem kraju blizu Mi-chigan ulice ob belem dnevu okrog 5. ure popoldne, je bil na glasu kot vzoren reporter 18 let. V preiskavi po njegovem umoru se je dognalo, da so se njegovi bossi pri Tribuni varali. Prejemal je "posojila" od bogatih gangsterjev ter od vodilnih policijskih uradnikov od načelnika navzdol in tudi od političarjev v vsoti $50 do dvajset tisoč dolarjev. "Vrnil" je zelo malo. O^ividno je prejemal podkupnine za usluge, in z gotovostjo sklepajo, da ni bil za posojila vselej dovolj uslužen, vsled česar je moral prestopek po pravilu gangsterjev plačati z življenjem. Z denarjem je na debelo razpisal, dasi je prejemal od Tribune le $65 na teden plače.
. za governerja
Triintridesetletni Philip LaFollette, sin pokojnega senatorja LaFolleta, je bil od progresivne frakcije republikanske stranke v Wisconsinu nomini-ran za governerskega kandidata proti sedanjemu republikan-i'iemu governerju insheboygan-skemu tovarnarju Walter J. Kohlerju. Philipov brat je zvezni senator, in progresivno krilo republikanske stranke v Wisconsinu je danes bolj kot kdaj prej stvar LaFollettove fami^ije.
Socialisti v Wisconsinu imajo za governerja svojega kandidata, ravno tako v vse druge državne urade.
V prihodnji številki
članek o podporni
organizaciji, ki je prospevala,
imela svoj dan i„ šla potem naglo navzdol.
^^ L. J ..... iL M*éM Al	^
§1 k
I
Sto petindvajset agitatorjev
Cilj kampanje bo dosežen, ako pošljejo agitator)! vsakih 14 dni povprečno ISO polletnih naročnin
V	kampanji za razširjenje Proletarca je do zadnjega izkaza, ki je bil priobčen prošli teden, poslalo naročnine 125 agitatorjev. Prejeli smo od njih prvih šest mesecev 1426 polletnih naročnin, oiroma 713 celoletnih.
Proletarec slavi letos svoj srebrni jubilej. Od 1. januarja dalje je v teku kampanja, katere cilj je tri tisoč celoletnih naročnin od strani agitatorjev do konca tega leta. Pred nami je še šest mesecev časa, da doseiemo to število, toda se bomo morali žuriti veliko bolj kakor v prošli polovici, kajti do kvote manjka še 2287 celoletnih naročnin, torej mnogo nad polovico.
Brezposelnost je en vzrok, da akcija ne napreduje kot bi v nasprotnem slučaju. Toda vzlic industrijalni depresiji je še tisoče rojakov, ki imajo delo in NISO naročniki Proletarca. AG1TIRAJTE med njimi!
Izkaze poslanih naročnin priobčujemo vsakih 14 dni. Objavljen bo zopet v prihodnji številki, prvi v drugi polovici Proletarčevega jubilejnega leta. Sodrugi in somišljeniki, napravimo trden sklep, da to kvoto moramo doseči!
Ako vsakdo izmed 125 agitatorjev pošlje povprečno tri polletne naročnine vsakih 14 dni, bo cilj te kampanje do 31. decembra več kot dosežen. In pomnite: le če bodo seznami poslanih naročnin izkazovali v tej polovici leta povprečno 350 polletnih naročnin, bomo nalogo res izvršili.
V	izkazih priobčujemo sedaj samo one, ki od prejšnjega seznama pošljejo naročnine. V poslednjem izkazu prve polovice leta dne 26. junija je bilo 25 agitatorjev. Koliko jih bo v prihodnjem? Ali boste VI med njimi?
Proletarec je list, ki izhaja v interesu čitateljev, v interesu delavskega gibanja in nikogar drugega. Vsi, ki ga čitajo, priznavajo, da je dober list in žele, da bi imel pišoče čitateljev več krt jih ima sedaj.
Namen letošnje kampanje je, da jih dosežemo! Izkazi poslanih naročnin so zrcalo, ki pokazuje, koliko smo aktivni v nji.	.
POROČILO Z AGITACIJE IN DRUGO fiSÄffÄ. imgeproš,ih
Dne 19. junija sem se napo- in ga kmalu puste. Zame je til za par dni na agitacijo v dobro, ker sem sin kovača, da Herminie, Pa. in v okolico Her- se me ."nič ne prime". Sicer minija. Ustavil sem se pri zna- pa, kaj bi opisaval! Kdor je nem sodrugu Antonu Zorniku. že delal za pokret, mu je zna-
Oddal me je našemu agitatorju Andy Bertelnu, ki me je potem spremljal ves čas.
Posetila sva tudi naselbino
no, da se agitatorjem ne posti-lja z rožami.
Na Yukonu je dosti naših somišljenikov. Vse kar jim
Yukon in v par urah dobila pre-	manjka, je socialistični klub.
eej naročnikov. Pomagal nam	Torej na noge, Medved, Robich
je stari borec Joe Robich. Sko-	in dnjjfi SporoMte nam kma_ da, ker nisem imel več ČAsa,
da bi obiskal vse rojake na Tukonu. Br. Medved, delegat devete redne konvencije SNPJ. je rekel, da naj pndem nazaj in to bom ob priliki storil.
Obiskai sem tjdi naselbino Huchinson in našel par naših somišljenikov. V teh naselbinah so delavske razmere jako slabe, a vzlic temu je bil uspeh te agitacije boljši nego sem ga pričakoval. Proletarec je dobil zopet lepo število naročnikov in še več čitateljev.
Dolžnost me veže, da se zahvalim za sodelovanje in naklonjenost Antonu Zorniku, Andy Bertelnu in vsem drugim. ki so mi šli na roko.
Zanimivo je agitirati, kajti j da bo njihova manifestacija v človek na vse naleti . . .! M no- vseh ozirih uspešna priredba gim se ta posel nič ne dopade in v čast klubu št. 2, ki ima v
lu veselo vest, da ste ga organizirali.
Dne 15. junija	posetil
sejo kluba št. 2 v Glencoe, O. Razprave so bile dobre, in klub je zopet dobil dva nova člana. Izmed naselbin v tem okrožju so delavske razmere na Glencoe najslabše, vzlic temu se sodrugi in sodruginje prizadevajo, da ohranijo klub v aktivnostih. Siri se glas, da bodo enkrat oktobra obhajali 25-let-nico, kajti klub št. 2 je poleg kluba št. 1 v Chicagu najstarejši v JSZ. Vse priznanje njihovi dolgoletni vztrajnosti, kajti razmere so jim bile dostikrat zelo neugodne, in želim,
II	NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA	
« • CANKARJEVE IN		
DRUGE KNJIGE •		
	Prežitajte cenik r tej ftevilki	
Klub št. 11 v Bridgeportu bo obhajal petletnico reorganizi-ranja z veliko priredbo, na kateri bo govoril znani agilni so-drug iz Detroita, mladi Herman Rugel. Vprizorjena bo veseloigra in razen tega bo spored vključeval bržkone tudi par deklamacij ter. drugih točk. Točnejše o tem bo poročano pozneje.
e
Prošla konferenca JSZ. je sklenila, da se prihodnje zborovanje vrši na Blaine pri sodrugu Androjni. Dopoldne bo konferenca in popoldne piknik v prid konferenčne organizacije. Ob tej priliki se bo dobilo govornico ali govornika, da nastopi pred zborovalci in na pikniku. Priprave so v teku in soc. klube ter društva Izobraževalne akcije vabimo, da o tem zborovanju razpravljajo in agitirajo za veliko udeležbo.
o
"Ah, kaj bi, saj ni vse skupaj nič," pravijo eni. Obupavanje ni zdravo. Svet ne bi prišel prav nikamor — ostal bi v pradavni divjini, če bi ne bilo ljudi, ki so hoteli kaj predruga-čiti, kaj doseči in zmagati v borbah. V naglici seveda ni u-spehov. Vzamfc čas, mnogo organiziranja, učenja in bojev. Naša stvar v tem delu države se tako upapolno razvija, da še sam nisem vedel. Domneval sem, da smo mi ed n', ki nabiramo podpise za socialistične kandidate — trideset tisoč podpisov je treba — pa vidim, da jih nabirajo tudi Poljaki, Cehi in Amerikancl. Par let nazaj ni bilo tega!
' Rojaki, pojdimo z delom naprej skupno, in na stran s predsodki in preziranjem, kajti vsak človek je vreden svojega. Dobro mišljenje, dobra volja, in pa namen, da hočemo delati skupno in se skupno organizirati v naši delavski stranki — in videli boste, da bomo uspešni!
Člani kluba št. 11 v Bridgeportu so vabljeni, da se polno-številno udeleže prihodnje seje v nedeljo 20 julija v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bodo važne stvari, ki jih moramo rešiti. Cul sem tudi, da nas misli Louis Gorenc, delegat prošlega zbora JSZ. v De-
troitu, presenetiti s predlaganjem novih članic v klub. Le tako naprej, Louis, a tudi drugi moramo kaj storiti za poja-čanje kluba. ' Kdor ima ie peticijske pole, I napolnite jih § podpisi, če le mogoče, in ako ne prej, jih mi I; izročite na seji, da jih oddamo
na pristojno mesto.
o
V dopisih v Prosveti opazujem napade na delovnega in poštenega sodruga John Lan-gerholca v Johnstownu, Pa. > Poznam ga osebno in vem, da je mož na mestu. Sodrujr Lan-gerholc je mal irgovec, ki zaradi obrti ne zataji prepriča^ nja, dasi v tem oziru med trgovskimi ljudmi in obrtniki nima dosti posnemovalcev. Pri-jdi k njemu kadarkoli z žel1' da bi rad malo sodelovanja bodisi za SNPJ. ali delavski pokret, in on ti bo pomagal. Blatenje takega marljivega delavca je obsojanja vredno. Pa saj se bo pokazalo, kdo je v pravem. Rojaki v Johnstownu, ne pustite, da bi vašega rojaka klatili z osebnostmi.
Joaeph S«»oy.
Proslave Baragove stoletnice
Iz železnega okrožja Min-
nesote. — Slovenski katoličani v Ameriki obhajajo letos stoletnico Baragovega prihoda v to deželo. Slavnosti se bodo vršile v raznih krajih, kot razvidno iz poročil v katoliških listih. V nedeljo 29. junija se je vršila na Evelethu. Iniciativo zanjo je vzela Ameriško-jugoslovanska zveza. Bila je ustanovljena pred nekaj leti na Evelethu z imenom ameriško slovenska napredna zveza. Besedo "napredna" je kmalu opustila. Ta zveza je klerikalna po duhu, dasi se njen glavni voditelj Movern večkrat prizadeva, da bi jo predstavil narodu v versko in politično "nepristranski" barvi. V prošlih par.letih je ta zveza, katere glavni cilj je pomagati slovenskim poiitičarjem k vplivu in v javne službe, postala odprto klerikalna. Njene slavnosti in zborovanja so združene več ali manj z verskimi ceremonijami. Že na ustanovni seji so se sklicatelji potrudili, da so imeli med seboj tudi duhovnika.
Na Baragovo slavnost so povabili, kot so poročali tukajšnji listi, tudi jugoslovanskega poslanika Pitamica. Spored vključuje slovesno mašo, popoldne pa piknik ter pridige in govore dopoldne in popoldne.
Eno Baragovo slavnost bodo imeli frančiškani v Lemon-tu, in ena bo v Cahimetu. Friderik Baiaga je bil škof. Prišel je v Ameriko kot misijonar. Nekateri slovenski duhovniki v Ameriki so že večkrat sprožili željo, da se bi Barago proglasilo za svetnika, toda nimajo sredstev, ki jih sveta stoli-ca v Rimu zahteva za take ceremonije, starokrajski katoliški duhovniki pa ameriškim nočejo pomagati, ker pravijo, da se je treba naj prvo zavzeti za škofa Slomška, da ga papež proglasi za svetnika, potem pa še za Barago. Sedaj nimajo Slovenci nobenega svojega avet-nika, razen Kurenta, ki pa nima v nebesih nobene moči.
Rudar.
Sin sodruga Uleta utonil
Milwaukee Wit. — Dne 24.
junija je utonil pri kopanju 12-letni Adolf Ule, sin Joe Uleta, ki je pred priselitvijo sem živel dolgo let na Chisholmu, Minn. Dasi je bilo z Adolfom več dečkov, mu niso mogli pomagati. Pogreb se je vršil 27. junija iz Ermencovega pogrebnega zavoda.
Sodrugu Uletu ter ostali družini naše sožalje.
Poročevalec.
LISTNICA UREDNIŠTVA
C. K., Blaine, O. — Naznanilo prepozno prišlo za objavo v prejšnji številki.
Dopis Jos. Uleta o mladini, športu in vzgoji, ki ga je poslal že pred več tedni, smo mogli priobčiti Šele v tej številki. U-pamo, da nam to zakasnitev oprosti.
Mladina, sport in vzgoja
Milwaukee, Wit. — V naših
listih in na sejah se mnogo razpravlja o mlrdini. Radi bi jo dobili za pristop v naše organizacije in za aktivnosti v delavskem gibanju.
Problem ni lahak. Prvič nam primankuje gmotnih sredstev' da bi mogli mladini financirati sport v takem obsegu, da bi bil zanjo dovolj atraktiven.
Kapitalizem kontrolira šolstvo, in komercializiral je šport. V šolah jo navaja misliti v kapitalističnem duhu, katerega ji vliva v glavo pod masko patriotizma in navdu-ševanja za zvezdnato zastavo, na drugi strani pa jo navaja v zanimanje za komercializiran sport, kot baseball, football, prizefight, za razne dirke, ki so združene s stavami itd.
Sport je potreben, ni pa potreben sport, s kakršnim kujejo razne kompanije profit. Nemalokrat so že prišle na dan velike goljufije in prevare v baseballu, footballu, prize-"fajtih" itd., a ljudje vzlic temu polnijo stodione ter plačujejo stotisočake in milijone dolarjev vstopnine.
Listi (kapitalistični) so tako urejevani, da pomagajo glavno važnost "škandalom" in športu. Uredniki, plačani da služijo kapitalizmu, skrbe, da se ljudstvo navaja misliti in debatirati o raznih "škandalih", to je, o umorih, ropih, Capo-nejih, "prohibiciji" itd., in pa, da se prička glede zmožnosti tega ali onega športnega igralca in da bere športni del lista.
Sport krepi telo, osveža duh in ob enem je zabava. Toda takega športa je v tej deželi vedno manj. Cilj je profit, in temu načelu se je podvrgel tudi sport, to je okupirali so ga pro-fita lakomni ljudje, ga organizirali v družbe, ki poslujejo po istih principih kot druge kompanije, in skrbe, da se ljudstvo za šport, ki ga oni prodajajo, zanima ter jim polni blagajne.
Prisostoval sem footballu, pri katerem se igralci prerivajo, sujejo, valjajo drug po drugem, in videl sem osivele može, starce, ki so zaeno z drugimi gledavci vpili, se dvigali s sedežev in še bolj vpili, čimbolj je bitka med igralci postajala vroča v prerivanju in padanju drug po drugem. Po igri govore o nji ves dan, pa še drugi in tretji, dokler jih ne zmoti kaka druga športna igra, in stvar se ponovi zopet od kraja. Vse drugo jim je postransko, zato ni čudno, če je ameriško ljudstvo v zakonodajah skoro brez zastopstva. Vo-lilci, katerih mentaliteta je prežeta z zanimanjem za komercializiran šport, ne morejo razumno glasovati.
Kadar prirejajo kapitalistični krogi kampanjske shode, imajo poleg še kakšno priredbo, s katero hočejo privabiti nanjo mlajši svet, ali pa mu aranžirajo športne tekme, stroške pa plačajo iz kampanjske blagajne. V "šovih" se kažejo filmi, v katerih je mnogo kapitalistične propagande, toda nobene za delavstvo.
^tZL^^Z: Po desetih letih slovenske-
"lir. Pxmm° &doma v Newburgu
moramo iskati pristaše med V nedeljo 29. junija je pra-mladino. Ostalo bo izvršila znoval slavnost desetletnic« ona sama. Glavno je, da do- Slovenski narodni dom v New-bimo povsod nekaj agilnih mla- Iburgu (na 80. cesti, ki je del deničev in deklet za našo Clevelanda. Ob tej priliki je
stvar, za aktivnosti v naših or-, ganizacijah in ustanovah, da bodo vršili započeto delo naprej. Dosedanje izkušnje po-kazujejo, da je to v danih razmerah najboljša metoda. Med njo imamo že sedaj nekaj dobrih govornikov. V delavski politiki bo nedvomno uspešnejša kot smo bili mi, ker je rojena tukaj in ima vsled tega priliko delovati ne le med nami nego med vsem prebivalstvom. Pridobimo poštene in razumne med mladino za naše ideje — za program socializma, in napredek našemu gibanju je zagotovljen.
Jo^aph Ule
Piknik "Sosedov" v nedeljo 13. julija
Cicero, HI. — V nedeljo 13. julija se snidemo cicerski sosedje — to se pravi, člani in članice društva št. 449 SNPJ., na pikniku, ki ga priredimo na Steržinarjevem vrtu v Palos Parku, Willow Springs, in ob tej priliki se želimo sniti z vsemi čikaškimi, lyonskimi ter drugimi sosedi tod okrog.
Zabave bo mnogo, s postrežbo vas bomo zadovoljili, plesalcem bo igrala godba kakršno oni hočejo, no — in to je vse, kar se pričakuje na dobrem pikniku. Vstopnina je 35c.
Soeed.
bila izdana knjiga 80 strani, v kateri je opis zgodovine doma in pa oglasi.
Dom v Newburgu je stal o-krog $70,000, in to brez poznejših predelav. Sedaj je že prost dolga.
Naši ljudje na obisku v starem kraju
Na obisk v Jugoslavijo in druge kraje v Evropi so odšl meseca junija, in eni odpotujejo meseca julija, John Olip, Frank Alesh s soprogo, Antor Sular, Mihael Pleshe, Jacol Zupančič 8 soprogo, Ivan Mo-lek, katerega naši sodrugi v starem kraju z veseljem pričakujejo, Anton Jurca iz Detroita s soprogo, Mary Udovich in mnogo drugih. O svojih vtisih s tega potovanja poroča v Pro-letarcu Anton Sular iz Kansasa.
Tujerodci dobro skrbe za pomnoževanje prebivalstva
V Chicagu je bilo 1. 1929 rojenih 40 odstotkov otrok od tujerodnih staršev. Ker je odstotek tujerodcev v Chicagu nižji kot 40%, skrbe za naraščaj veliko bolj kot pa v Ameriki rojeni starši.
Piknik Slov. nar. doma v Waukeganu
Letos bo priredilo društvo Slovenski narodni dom v Waukeganu svoj vsakoletni piknik na praznik 4. julija na Harrisoaovi farmi, North Western Ave. in Archdale road. Komur ta prostor ni znan, naj se informira v domu pri enemu izmed odbornikov. Na programu so tekme in igre za stare in mlade. Z dobrimi jestvinami bodlo postregle Članice gospodinjskega odseka. Truck bo peljal izletnike na farmo ob 11 dopoldne in 2. popoldne. Trem srečnim navzočim izletnikom se bo dala nagrada v zlatu in sicer $25, $15 in $10.
Rudolf Skala, tajnik.
V nedeljo 13. julija na piknik pullmanskega kluba
Chicago, III. — Klub it. 224 na Pullmanu se ne oglaia pogosto v javnosti, dasi je imel posebno pred nekaj leti precej priredb. V nedeljo IS. julija bo im«l piknik v Wild Wood preserve na 127. cesti, en blok sa-padno od Michigan Ave. Kdor se pripelje z električno karo, naj vzame v Chicagu State Street karo, ki vozi južno od omenjene ulice.
Nai klub vabi članstvo kluba it. 1 in vse druge rojake, da pridejo na na! Izlet v čimvečjem itevilu. Piknik se prične le ob 10. dopoldne. Vstopnina je prosta za vse. Za lejne in ghadne bo skrbel odbor, plesalcem pa bo igral harmonikar. Na Pullmanu se le redkokdai oglasite. Ta
piknik vam daje priliko, da nas pose-
tite — hi to v prosti naravi, kar nam	______
bo napravilo zabavo toliko prijetnejše.' jetna in shod uspeien.
Potor Verkovnik, tajnik kluba.	Poročavaloc.
Shod federacije S. N. P. J. na Syganu
V	zapadni Pennsylvaniji ima SNPJ toliko druitev, da bi ie lahko tvorila sama na sebi malo jed noto. Že dalj časa se ta društva organizirajo v federaciji SNPJ. za zapadno Pennsyl-vanijo, ki obeta postati ena najmočnejših zvez društev SNPJ. V nedeljo 29. junija je imela piknik in shod na Syganu, Pa., na vrtu pri dvorani druš. Bratstvo kL 6 SNPJ. John Kvartich, predsednik društva, je o-tvoril program. Med nastopi govornikov je igrala godba, pevski zbor Ilirija pod vodstvom R. Pleterška pa je zapel par pesmi.'
V	otvoritvenem govoru je J. Kvartich pozdravil udeležence v imenu
drui. št. 6 SNPJ., ki lastuje dvorano in vrt, in sporočil, da društvo prepušča za ta piknik domove prostore kakor tudi vrt federaciji brezplačno kar so vzeli navzoči s ploskanjem na znanje. To druitvo je pokazalo enako naklonjenost £e mnogokrat, lani npr. tudi konferenci JSZ. ob priliki njenega shoda in piknika. Prvi govornik, ki ga je predbtavil predsednik Kvartich, je bil A. Ba-rilar, predsednik federacije. Za njim so govorili A. Riska ter John Kutch v angleškem ,ter Fr. Zaitz v slovenskem jeciku.
Udeleženci so bili iz vseh krajev. Štirje glavni odborniki SNPJ. so UH prisotni, namreč Geo. Smrekar, John i Terčeij, Mike Pleshe in Fr. Zaitz.
Med itevilnimi posetniki smo videli Fradlovo družino iz Latrobe, Toneta Zornika iz Heiroinija, L. Bri-ca is Lawrenca, Glašarja, Bana, Hro-vatina in več drugih is Pittsburghs, število delegatov devete redne konvencije SNPJ. in več sto drugih znancev in znank. Zabava je bila pri-
Sodr ugi in sodruginje, v ofenzivo!
Delegacija, zbrana v Detroitu na VIII. zboru JSZ., ni končala dela z
«
zaključkom zadnje seje, nego je sklenila, da svoje aktivnosti v naselbi-
NALOGA KLUBOV ka?ih pri^\»*K,:oii in p°lroji-
iifs&ivvrft nuvifv v Klubi v večjih naselbinah naj se zavzamejo doseči do gotovega datuma itevilo STO ČLANOV vsak in več. To je izvedljivo v najmanj petih ali šestih naselbinah, v drugih pa lahko klubi itevilo svojih članov pomnože od 10% do 50%, ako se v agitaciji resnič-j^m a VYg%*r no potrudijo z navdušenjem, kakršno je vla-11M9C ČLANU V dalo na zboru. Do konca leta, morda že prej, bomo dvignili itevilo članstva JSZ na tisoč, in potem naprej v drugi tisoč članov. Poročajte o svojih ukrepih in delu! Izvolite mladinske in ženske agitacijske odseke v smislu resolucij, ki so bile sprejete na zboru v De-
DD ACVVm A %£ A M* A tr°itU- — Pridobitc vfa de^vska, kul-rnUdVtlNA M A1IC A turna, podporna ter druga napredna
druitva za pridružen je k Prosvetni matici, katera iteje sedaj blizu 120 kulturnih organizacij, klubov JSZ. in podpornih druitev raznih jednot in zvez. Prosvetna matica ima sedaj blizu 15,000 članov. Ako se zavzamemo vsi, je napredek JSZ. in Prosvetne matice garantiran!
'ji
POLITIČNA AKCIJA DELAVSTVA IN BODOČNOST
POROČAL ANTON GARDEN OSMEMU Z BORU J. S. Z. V DETROITU DNE I. JUNIJA 19J0
Bodoči zgodovinar bo imel na razpolago mnogo ¡ma, osiroma smo bliije socialistični Ameriki kot si
bogatega materiala sa opis sodobne Amerike, ki nudi kritičnemu opazovalcu najbogatejše in najrazličnejše «novi svojega kontrastnega, kolosalnega in kaotičnega iivljenja. Našo dobo bo lahko oinačil kot dobo supertrustov, dobo raakrajanja in novega ustvarjenja; ali si bo pa osvojil politični isras in bo nas krstil s dobo Coolidfe-Hooverisma. Gotovi smo lahko, da bo objektiven zgodovinar imel precej drugačne pojme o naii takosvani "prosperiteti", s katero besedo veliki duhovni ameriikega kapitalisma sadnja leta ameriško ljudstvo uspeino omamljajo.
Glede delavskega gibanja povojne Amerike bo bodoči Amerikanec gledal na nas s manj entuzia-stičnimi očmi. Videl bo našo unijsko in politično sterilnost, dobo, v kateri 26 milijonov industrijskih delavcev in delavk ne igra skoraj nikakšns vloge kot rasred. Radi svoje pohlevnosti, brezbrižnosti in neorganisiranosti so le privesek kapitalističnih strank in institucij in gola platišča v ogromnem kolesu naiega industrijskega aparata, ki sluii v prvi vrsti nasladam, kapricam in razkošju nekaj milijonov ljudi, kateri ga lastujejo.
Kako je Amerika prišla v dobo Coolidgeisma in Hooverizma, tu ni vprašanje, dasiravno je vaino la njeno pojmovanje in tudi sanknivo. Tudi le ni mogoče hipotetično ugotoviti, v katero smer nas rodi veliki industrijski kolosus, radi tekoče impotence ameriškega delavstva Kar je gotovo v svesi s tem vprašanjem, je to, da se ameriški kapitalizem radikalno loči po tempu ,obsegu in vsestranski iznajd-
minantnih in delavstvu do skrajnosti sovrašnih ka-j Buffalu, Kochesterju, v Jersey Cityju in v konservativni Philadelphiji se je v za» njih mesecih ie veliko govorilo med organiziranim delavstvom o ustanovitvi delavske stranke. V prvih dveh mestih ie funkcionirajo. V Keadingu je vlada stoprocent-no v socialističnih rokah, v New Yorku Je stranka zopet posUla faktor, katerega morajo tamsnitje in republikanci upoštevati. Tudi v Wisconsinu se liri sentiment za ustanovitev delavske stranke in Milwaukee je ie stara socialistična trdnjava. V Minnesota farmer-de4svska stranka zopet pokazuje več iivljenja
Do tega prerojenja med unijami je nedvomno mnogo pripomogla Liga za progresivno delavsko akcijo, katere namen Je preustrojiti in oiiveti unije. iVodktvo lige nastopa jako agresivno in ima popol-
pitalistov.
In vendar voditelji Ameriške delavske federacije radi gobesdajo, da govorijo "v imenu ameriškega
delavstva". Kaka Ironija in norčevanje is delavstva 1
Kljub temu, da federacija prosjači okrog posta-vodajnih zbornic ie 44 let in trosi milijone dolarjev za svojo lobistično politiko, ima na polju socialne zakonodaje jako malo pokazati. V tem času je bilo sicsr sprejetih ie veš zakonov v raznih driav-nih zbornicah, ki pa so tudi v najnaprednejših dr-iavah selo pomanjkljivi, kar dokazujejo tudi unije, ki zahtevajo, da se jih izboljša. V preteini večini driav je pa sprejeta zakonodaja te vrste tako pomanjkljiva, da je sa delavstvo brez pomena in v
kalno loči po tempu ,oDsegu in »»«»»-1"1 ""•J gkegli mišljenja in v tem oziru se jim mora priznati, ljivosti od kapitalizma v Evropi ali drugih driav.h. ¡^ ^ M manj ^^ ^ ^ y labormtorijih ali
Na polju tehnike je v par desetletjih prekosil in ^ ^rmah. Tako apretne kapitalistične propagande
dozdevamo? Lahko je to mogoče, vendar se meni vidi ta domneva brez snanstvene vrednosti in torej zmotljiva Po mojem mnenju tekoči politično gospodarski rasvoj Amerike ne vodi nikamor drugam kot v dobo superkapitalisma, o kakršnem ni mogel sanjati niti Kari Marks.
Resnica je sicer, ds socialistična misel med inteligentnejšimi krogi deiele ni toliko tabu kot je bila pred desetimi ali dvajsetimi leti. Resnica je pa tudi, da je ameriška masa danes veliko bolj oddaljena socialističnim nasorom in teinjam kot kedaj v vsgodovini te republike in nekdaj dokaj svobodne in demokratične Amerike. In ako je pravoveljavna socialistična postavka, da bomo dosegli socialistično druibo le potom hotenja, stremljenja in delovanja širokih mas ljudstva, te'daj mora veljati tudi pravilo ,da socializma ne bo uveljsvil kapitalizem temveč ljudsko hotenje. Mahanistično naziranje o razvoju človeške druibe — avtomatično prehajanje is ene forme v druge, kot se na primer vršijo letni časi, smatram za napačno teorijo. Tudi zgodovina ne daje dosti podlage za tako tolmačenje družsbne evolucije in posebno ne dogodki ssdnjih petnajstih let, predvsem pa v Rusiji.
Nadaljna jako pomembna razlika med ameriškim kapitalizmom v primeri z drugimi d rta vam i je tudi ta, ker Je prvi mnogo zavednejši in inteligentnejši
kot Je evropski kapitalizem. Ameriški kapitalisti	__________ ______
polagajo izredno veliko vainost pri usmerjanju ljud-| ¿kodninski zakoni, zakoni, s katerimi je delavstvo jako bogate izkušnje, ker v zgodovini njenega"de^ -1.----.. ----1... — ——	nekti. d0-e^|0< Zapomniti si je pa tudi treba, .lavskega gibanja je prišlo ie do marsikaterega po-
da imajo pri sprejetju teh predlogov tudi druge'skuša za ustanovitev delavske stranke. Prvega vi-
mnogih slučajih se jo sploh ne skuša enforsirati. noma socialističen program.
Zakonodajalci, uključivši takosvane "delavske prijatelje", so namreč jako skopi s apropriacijami sa uveljavljanje delavskih sakonov.
Kljub štiridesetletnemu boju unij in federacije proti sodnijskim prepovedim, proti "yellow dog" pogodbam in za pravico do orgsnizacije, se iy»haja danes ameriško delavstvo na slabšem kot kedaj v zgodovini Injunkcije takorekoč kar deiujejo na unije, neorganiziranim delavcem pa delijo podjetniki demokracijo z "yellow dog" pogodbami. Gotovo "lep uspeh" lobistične politike ameriškega delavstva.
Druga organizacija, ki deluje za ustanovitev delavske ali tretje stranke, je Liga za neodvisno politično akcijo. V njenem vodstvu so v večini radikalnejši intelektualci. Pionirsko delo te organizacije se tudi ne da podcenjevati in zna igrati še vaino vlogo pri eventuelni ustanovitvi delavske stranke, do jtatere mora priti v dogledni bodočnosti.
S tem, da so na vidiku znaki za realiziranje delavske stranke, postaja vaino tudi vprašanje, kait-Ana mora biti stranka, da bo v resnici delavska in
bolj zdravo. Dobiti pa mora vedno širši razmah in se končno spojiti v formiranju narodne delavske stranke kot pogoj za iivljenje. Ako ne bo sledilo temu razvoju, Je usojeno poginu.
Znaki tudi kaiejo, da bo delavska stranka, ako in kadar so ustanovi, v glavnem zahtevala upeljanja splošne socialne zakonodaje — kot starostno zavarovanje, zavarovanje proti brezposelnosti, odprava indiunkšnov v delavskih sporih in za driavno bolniško ter smrtninsko zavarovanje. Druga močna zahteva zna biti tudi podriavljenje glavnih industrij. To znači večji del socialističnega programa, ki je absolutno potreben vsaki delavski stranki, ako hoče biti res delavsks in če ji je na tem da poseduje tisto dinamično silo za permanentnost in rasvoj, ki js zapopadena v socialističnem programu.
Is zgornje razprave bi mogoče kdo sklepal, da sem socialistično gibanje relegiral v kot ali pa totalno zavrgel. Sledeče naj izrazi moje stališče z ozirom na to vprašanje: Danes je veliko bolj jasno kot kedaj v zadnjih letih, da brez močne socialistične stranke ameriško delavstvo ne bo nikdkr prišlo do svoje delavske stranke kot je predvidevana v predidočem. In tudi ako bi slučajno prišlo do nje, bi stranka brez organiziranega levegs krila, katerega stremljenje je odprava kapitalizma, gotovo degenerirala v navadno reformistično stranko in se končno spremenils v kapitalistično, ako bi toliko
odgovarjala političnim potrebam deiele, predvsem časa sploh iivela, osiroma bi se zdruiils z eno izmed
Edini uspeh v delavski zakonodaji so razni od-j de4avskim interesom. Na tem polju ima Amerika ie starih kapitalističnih strank.
daleč nadkril kapitalistični ustroj vseh ostalih driav uključivši Nemčijo, ki ima mnogo odličnih tehničnih znanstvenikov. Ameriški bogati laboratoriji, ki jih vzdriavajo velike korporacije in vlada; v svrho eksperimentiranja in novih iznajdb, so nedosegljivi radi tega, ker nobena druga driava m posedujoči razred ne razpolaga s »ličnim bogastvom kot ameriški Radi tega so nove iznajdbe, ki jih Amerika dnevno pošilja v svet, ki jih po večini sprejema strme, nekaj vsakdanjega. Z njimi radikalno pre-obrazuje iivljenje svojega naroda in tudi drugih.
Iste sile so neprenehoma na delu v tovarnah, kjer je sistem produkcije tako dovršen kot v nobeni drugi driavi. Ker se pa še vedno spopolnjuje, ker je to njegovo svojstvo, upoštevajoč njegovo znan stveno organizacijo in kompeticijo na trgu, ki še tudi ni popolnoma izginila kljub rapidnemu spajanju kapitala in rasti velikih korporacijah, — ker razvoj na polju produkcije drvi v čimvišjem tempu, imamo tudi vedno večjo brezposelnost, W je stalna Stroj in nakupičeno znanstvo, ki bi imelo biti blagoslov »s ljudstvo, postaja rapidno njegov
t,lKot v laboratorijih in v produkciji blaga tako je Ameriški kapitalizem, oziroma kapitalisti silnoge-nijalen tudi na organizacijskem polju tikajoč še našega političnogospodarskega iivljenja. Glavno vTog^ na tem polju vršijo bankirji, ki faktično kontrolirajo industrije in torej vlado ter deielo. Skoraj ne mine teden, v katerem ne čitamo o spajanju korporacij v velikanske kombinacije. Ta proces, katerega je predvidel Kari Marks, je v sUlnem teku, in doba, v kateri bomo imeli le nekaj ducatov gigantskih korporacij, ni več daleč.
Ali naj to znači, da se bliiamo prihodu socializ-
potom časopisja, v šolah, potom radia in tudi v cerkvah ni najti v nobeni drugi deieli kot v Ameriki. To je tudi ključ do navidezne zagonetke o ljudski brez-' tudj Ameriika asociacija za delavsko briinosti in akrahiranju socialistične ideologije «sd k, je aktivna ie dolgo let. To daje tudi glavno podlago za do-
organizacije precej zaslug poleg unij, in med temi socialistična stranka ni najzadnja. Vršila je in vrli pionirsko delo na tom polju. Velike zasluge ima
zakonodajo,
delavstvom.
mnevo, da se ameriški kapitalizem ne nahaja v "smrtnih krčih", kar se često rado povdarja ne ekstremni levici in pa pri razočaranih socialistih, ki re posluiujejo te fraze bodisi radi površnega znanja ali pa v obrambo svoje neaktivnosti.
Od mojega predmeU sem se mogoče precej oddaljil. Vendar se mi pa vidi potrebno imeti te fakte in faktorje pred očmi pri razpravi o politični aktivnosti ali neaktivnosti ameriškega delavstva Zgorajšnja dotaknite* sil, ki razkrajajo in usmerjajo ameriško iviljenje, tudi ni nikakšna opravičba za stagnacijo in sterilnost ameriškega delavskega gibanja. Ako kaj pomeni, je pomen edino U, da je situacija, v kateri se nahaja organizirano in neorganizirano delavstvo, največja obsodba lastne brez-briinosti, neaktivnosti in Uktike.
Kadi te sterilne taktike Am. del. federacija katero narekujejo unijski voditelji in ne "rank and file", postaja zadnje čase članstvo vedno bolj nemirno. To je opaiati tudi v mnogih razmeroma konservativnih glasilih unij, katerih čiUtelji in tudi inteligentnejši voditelji so pričeli zgubavati vero v taktiko politične nezmotlivosti federacije.
Ta nezadovoljnost seveda ne daje povod za preveliko mero optimizma. Stari nazori se namreč jako neradi in počasi umikajo novim. To posebno še, ako se upošteva dejstvo, da so unijski, voditelji v splošnem, ako ne direktniki pripadniki sUrih strank, pa gotovo njihov rep. Resnica je sicer, da so tudS izjeme, kar pa ne spremeni splošnega kompleksa. V mnogih mestih so centralne unije organski del republikanske ali demokraUke stranke ali pa obeh, državne federacije pa skoraj izključno. Marsikate-
efiMSiHlEnS! gz^s&vsčzsti?-
Ako se pa človek ozre v daljavo, situacija tikajoč se bliinje bodočnosti ni tako temna. Na horizontu so namreč znamenja, da se je med ameriškim
riška delavska federacija in nji pridruiene tere je sasegla stagnacijs največ radi politične Uktike, katero zastopajo Ukorekoč od svojega rojstva, vsaj zadnjih štirideset let. Na strokovnem polju federacija ne zaznamuje nikakega napredka v zadnjih desetih letih. V zadnjih par letih je v članstvu v resnici nazadovala najmanj za par sUtisoč, predvsem v premogovni industriji, kjer je le še senca nekdaj močne unije. V Umeljnih industrijah, razen v železniški, ni o unionizmu ne duha ne sluha. Npr. delavci v jeklarski in podobnih trustjanizira-nih industrijah so popolnoma odvisni od šikan do-
dimo pred »U leti, ki se je skristaliziral v neodvisni politični akciji potom delavskih strank, ki so bile usUnovljene v vseh Udanjih industrijskih krajih.
Potom njih je delavstvo izvojevalo kompletno volilno pravico, oziroma odpravilo lastninske kvalifikacije, ustanoviUv ljudskih šol in prvo zakonodajo za proUkcijo delavstva. Ker so pa delavske stranke, ki so bile povsem krajevnega značaja, o-kupirali razni političarji in dobili kontrolo nad njimi, in ker so bile reformističnega značaja, delavsko gibanje pa v prvem sUdiju razvoja z deielo vred, so v nekaj letih izginile s površja.
Tudi v drugi polovici zadnjega stoletja, predvsem v "eighties", je bilo v deieli močno delavsko politično gibanje, kaUrega je v glavnem pronicala organizacija Vitezov de4a. To gibanje se je na politič. polju končno skrisUliziralo v populističnem gibanju, v glavnem boj med bančnimi inUresi in farmarji, in končno izpuhtelo, nakar mu je nasledilo socialistično gibanje.
Ta kos delavske zgodovine nas uči, da ne more nobena delavska stranka računati na iivljenje, ako ne bazira na temeljiti preuredbi družabnega sistema. Drugič, da je močnejša delavska stranka v nevarnosti, da jo okupirajo ambiciozni ali pa daleko-vidni političarji sUrih strank, nakar sledi razpad. Takozvano LaFollettvo gibanje nas pa uči, da ni mogoče zgraditi delavske stranke brez močnih in
delavstvom rfefinitivno pričel širiti scntiment za | sUlnih krajevnih strank. Ako bi bilo U gibanje ustanoviUv delavske stranke. To je opaziti po*eb- 1Krajeno na delavskih lokalnih strankah, ki so in
no v vzhodnih driavah. K Umu je največ pripo mogla zadnja delavska zmaga v Angliji na eni strani» na drugi pa spoznavanje sterilnosti političnega lobizma.
V New Bedfordu (Mass.), v Niagara Fallsu, v
morajo biti podlaga vsaki delavski stranki, bi se bilo ohranilo in pet milijonov glasov bi bilo imelo velik pomen za deielo.
Radi tega se mi sedanje gibanje, ki se koncentrira na ustanavljanju krajevnih delavskih strank, vidi
Za to domnevo je polno primerov v zgodovini in v obstoječi politični situaciji deiele z ozirom na bodočnost. Glavna naloga pred nami je, prvič graditi svojo lastno stranko in drugič širiti se.ntiment za formiranje delavske stranke. To sUlišče se mogoče nekaterim vidi nepraktično, neugodno za stra i-ko in neke vrsU dualizem. Meni se pa VBaka drugačna Uktika vidi iluzorična, upoštevajoč politično situacijo deiele, kolikor se nanaša na socialistično stranko.
UpošUvati je namreč treba dejstvo, da je v deieli mnogo inUligentnejših ljudi, ki so po mišljenju socialisti ali pa dobri simpatičarji, ki se pa iz enega ali drugega razloga ne priključijo stranki. S Umi ljudmi je treba definitivno sodelovati pri agiUciji za delavsko stranko, ker so se U ideje oklenili U-pati je, da bo stranka v bodoče dobila mnoge izmed njih v svoje vrsU.
Kar trenutno najbolj potrebujemo v stranki, je več iivljenja, več volje do dela, več aktivnosti in optimizma posameznika. S samim hotenjem človek nikdar ničesar ne doseie: hotenje mora biti zvezano z akcijo, predno pride v pošUv in do veljave. Tudi tisti, ki so se navadili počivati s svojimi mislimi na gloriozni preteklosti socialistične stranke, naj obrnejo svoj pogled na sedanjost ter bodočnost, na potrebe in naloge, ki so pred' nami in postali bodo zopet mladi.
Kar stranka in ameriško delavsko gibanje potrebuje, so mladi ljudje, mladi po duhu in volji do aktivnosti v stranki, neozirajo se na starost po letih. Socialistični ideali so dovolj veliki in plemeniti, da lahko zadosU človekoljubnemu stremljenju vsakega posameznika in vredni, da človek dela za nijhovo realiziranje. Le z vero v končno zmago in z vneto požrtvovalnostjo pri delu za boljšo, pravičnejšo in lepšo družbo bomo dosegli socializem, ki naj bo cilj človeštva!
0 tem in onem
spodobi, kakor jo širiš sedaj — žal, da med nami ne z zadostnim uspehom. Rabili bi te bliije, rezultat oo boljši, če prideš v našo sredo. Namesto, da bi delali dom v Chicagu,
Collinwood, O. — Dnevnika v metropoli sta utihnila. Od kar sU razgaljala tekom izrednega občnega	q zgraditi v cievelandu "Prole-zbora S. N. D. na St. Clairju, pa do uriW» tiskarno! In vi, g. Pire, bo-zdaj, ko to pišem, molčiU v svojih ^ zadovolini # . . kolonah. Toda pisala sU dosti v dne- a
vih izredne konference in njuno ro-goviljenje ni osUlo brez posledic. S hujskanjem kulturnih društev sU ustvarila iz "Zarje'' — dve "Zarji"... Namesto, da bi pomsgala zboru, ki se je tako visoko povspel v okrilju organizacije, ki ga je ustanovila, so ga
Hujskati pa res znajo. "Rudeči bojkotirajo slovenske trgovce . . ." je pisal X. Veš, dragi X, — uverjen sem, da ne verjameš svojim laiem. Hujskaš, ker je pač tvoja politika Uka, da hujskaš. Nimaš principov,
izrabili za svojo osebno politiko, za m tudi naroden nisi, čeprav brenkaš zadostiUv svojim osebnim predsod- na narodno klUro. Mar bi bili tiho kom ,in zbor je razdrt. Fino sto o bojkotiranju, kajti trgovci, če imajo uspeli, uredniki in časnikarji, ki nas | količkaj trgovskega duha, vam ven-druge zmerom učiU, kako potrebno dar ne morejo verjeti! Saj imajo
®	(	I 1___S_ i — — — 1 mm ■ J ■ M	A L^I^V MM na.
je ,da smo sloini .
Mar vam nisem dal da sU bili vi krivi prepirov v Collinwoodu, zato, ker sU priobče-vali stvari, ki spadajo v "Ipeak easy"?
Isto je sedaj na St. CUirju. Toliko	¡¡^enakih trgovcev . . V Ne-
sU poročali, pisali uredniške članke, dnjgi w ^ trgovino na St. a čitaUlji niso mogli razbrati, sa Clairju je dobil ^ Barbiča več kot kaj prav za prav gre, dokler m podal poročila Jos. Siskovich v Prole-tarcu in Prosveti. Sedaj vemo. Šlo
skušnje, saj vendar vedo, kdo priha-
ie enkrat pove-'J* k "i™- Kar m mene tU5e» nisem km ^ nikoli bojkotiral nikogar, niti To-
neU Grdine, čeprav ne da niti ficka
za našo stvar. V enem slučaju je
bil od mene za blago, ki ga mi je
prodal, $372, kar pač ni znak bojko-
tisoč dolarjev v prošlih osmih letih. Neki rojak trgovec je imel nedavno razprodajo v svoji trgovini na St.
je za U, da se bi prihranUo S. N^D.	clmirju. Dobil je Ia obleko $50, ka-
$1,800 na leU, ah $18,000 v desetih	krfao w gi drugje ^ m |40 Ker
letih. $1,800 na leU je precejinja	nlaem «naroden- podpiram rojake
vsota toda enim se zda malenkostna.	trg0VC6f kolikor mi dopušča moja
Cemu bi pač hranili narodov denar?	^ da gkupim pri niih. jn vif
Razdajmo ga, saj Jie gre iz naših ie-	k|Uere ^ imdenef kje sU kupili svoje
P°v!	. . «ji reči — kje tisti nagrobni spomenik
Tudi jaz sem »e Potegoval, da bi rojaku pred letom? Mar ne pri judu?
se prihranilo pnbliino $600 na leto M ^ nigU yedeHt ^ imamo ^
pri 3DD v Collinwoodu, pa sem bil.di g|ovence> ki imajo uto obrt . . .?
napaden radi tega No, Siskovich je pokazal, da se bolj razume na časnikarstvo, posUve in drame, kakor tisti, ki so Uko stvari študirali v lolsh. Pa brez zamere!
a
Drugi prizor bo v nedeljo 6. julija Um, kjer korakajo naprej. To mi je aaupal rojak, ki je član organizacije, kaUra ne pozna rakove poti. Pojamral Je, Češ, kaj smo naredili! " Fant tudi sajema modrost is metropolske sklede . . . "Tudi od Iso-braievalne akcije bomo odsUpill . . ." je dejaJ. Saj res, sem si mislil — izobrazba je kriva, da nočejo vsi ljudje biti backi. Torej lop po ustanovah, ki so za POŠTENO DELAVSKO IZOBRAZBO!
a
Res Je — metropola rabi delavski časopis, in zaU podpiram predlog rojakinje is naiega mesta. Tisto, kar
To sem zapisal, da pokažem, kdo laie, kdo hujska narod da se ruva in suje med seboj, delavca proti delavcu, trgovca proti delavcu in vse skupaj proti socialistom. O socialistih trdite, da so inUmacionalni, in U na-glašaU na način, da nas bi očrnili pred ljudstvom — češ, vaši sovražniki so, naroda se sramujejo, Slovenci nočejo biti. Dejstvo Je, da delamo med svojim narodom ZA NJEGOV PROSPEH, ZA NJEGOV NAPREDEK, in ob enem ga navajamo na PRIJATELJSKO SODELOVANJE Z DELAVCI DRUGIH NARODOV V DOBROBIT DELAVCEV VSEH NARODOV. Mar je naša Uktika radi-tega p roti na rodna?
Vi, kulturni delavci v pevskih in dramskih zborih, nikar se ne pustite begati ljudem ,ki priobčujejo draž izhaja pri nas tisksnegs, ni zs delsv-i ijive, hujskajoče članke in dopise v
......."E." in A. D." Kajti, če Jim boste
sledili, posUne Cleveland v dogledni dobi Joliet No. 2. Se le spominjate, kako je Amerikanski Slovenec isobra-teval Jolietčane? Oni poznajo zdaj le Rim, *v*Uga oč*U in svojega iupnl-
/
ca. Tak mavričen časopis bi bil ali right pred 60 leti v sUrem kraju, ne pa leU 1980 v Ameriki.
"ProleUrec", — pridi k nam! širil bol tu — med nami — delavsko zavest Uko, kskor se zs sedanje fta**
ka.
8tOV.
•Naroda" tam ni, niti sociali-
Walter J. Lyster, bivši poročnik v železni polici'i PitUburgh Coal kom-panije, in Harold P. WatU, prosUk, ki sU do smrti pretepla rudarja John Bercoskega v Tyre (Imperial, Pa.) t), februarja 1929, sU bila obsojena Lyster na leto dni im WatU na 10 mesecev zapora v Allegheny prisilni delavnici. Sojena sU bila v Franklinu, Venanyo County, Pa. Odločujoči sodnik je bil W. M. Parker.
Pri prvi obravnavi sU bila LysUr in WatU od poroU oproščena Med ljudstvom je U povzročilo veliko ogorčenje. Pod pritiskom ljudskega protesta je bila prva obravnava razveljavljena in začela se je nova, premeščena iz PitUburgha v Franklin.
Če bi bil sličen zločin storil rudar Berkoski, bi ga obsodili na električni stol. Ker so bili ubijalci ljudje iz vrst kampanijske policije, so prišli skozi z malo kaznijo in še U so dobili šele, ko se je zgraial na prvo razsodbo ves misleči svet v Uj deieli. Koliko kazni bosU presUla, je seveda drugo vprašanje. Taka je današnja justica za delavca.
Frank Barbie.
Slavnost 22-Ietnice druš. št 89 SNPJ na Midwayu
V soboU 28. junija sva šla s Mihaelom Plešetom iz Pittsburgh v West Aliquippo, kjer smo se sešli z našimi sUrimi znanci Geo. Smrekar-jem, Bartol Jerantom, Fr. Strubljem, Groznikom in drugimi. Pleše se je moral vrniti v PitUburgh, mi pa smo se namenili v Midway, kjer je druš. št. 89 SNPJ. praznovalo 22-let-nico. Preje smo šli še v SI. dom v W. Aliquippi, nato pa z avti do Louis Uhernika na Ambridge, kjer delajo mostove in ielezna ogrodja za sUvbe Ur druge Uke reči, ki spajajo bregove rek ter zidove nebotičnikov. Pri Uhemiku smo dobili Joieta Snoya is BridgeporU. Domenili smo se U-koj Ur se odpeljali skupaj na Midway. Vozil nas je L. Uhemik.
Midway je ena tistih naselbin, ki Je popolnoma neokuiena od Ukozva-negs fabriškega m velikomestnega iivljenja. V nji ni nobenih tovaren, ne premogovnikov, nego le zelene trate, vinogradi naših rojakov ter sadno drevje ,med kaUri se sprehajajo piščanci Ur domači kuiki, ki delajo posetnikom po svoje zabavo in krn-Uk čas.
Društvo št. 89 lastuje svojo dvorano, ki je sedaj v glavnem zatočišče slovenski mladini, ki se zabava v nji. Praznovalo je ob tej priliki 22-letnico, kar se glasi čudno, kajti ni običaj ,da bi orgsnizacije slavile
svoje obletnice z 22, 23, ali 24 letu I Tajnik društva je John Just ml., ki To društvo, ki se imenuje "Glas je fant od fftre. Prišel je sem po Naroda', je imelo v načrtu praznova- voini, a se razume s tu rojeno mlati 20-ietnico, toda vsled stavke pre- dino kakor da je tudi on prvič za-mogarjev je bila situacija tedaj te- gledal luč šveU na Uh prijaznih hol-
mna in ni nič kaj kazalo prirediti Uko slavnost. RadiUga se je vršila sedaj.
Omizje na banketu je bilo trikiat napolnjeno, predno se je začelo s programom, katerega je vodil John Sire, oldtimer na Midwayu. Društveni predsednik Louis Capuder je imel daljši govor o zgodovini društva Ur SNPJ., za njim pa je o istem predmetu govoril njegov sin v angleškem jeziku. UsUnoviUlje društva je nagovoril J. Sire, darila pa jim je razdal Geo. Smrekar, distriktni odbornik SNPJ., ki je imel istotako nagovor na navzoče. DekleU in fantje so zapeli Tiekaj slovenskih pesmi, več deklic je imelo na odru plesni nastop, in kratke zaključne nagovore sU imela Fr. Zaitz iz Chicaga ter Jos. Snoy iz BridgeporU, ki sta bila tu mimogrede po svojih poslih na obisku.
Pred to priredbo in po njenem zaključku se je zbrala mala diuž ba v hiši družine Nagel, kjer je tra jalo kramljanje o tem in onem pozno v večer. Bili so prisotni Loj» Uhemik z družino, Jos. Snoy, Geo. Smrekar, F. ZaiU in več drugih mladih ljudi. Zabavala nas je posebno Mrs. Nagel, selo družabna ženska, gasda Nagel pa je po naključju našel za neko sUno ¿krito steklenico, v nji pa je bila še«t let stara pijača, kstero smo pa malem pokušali, razen Snoya, ki ne verjame v pokušanje, ker človeka lahko oslepi. Smrekarju in Zajcu se je pri Naglu Uko dopa-dlo, ds sU osUla tu čez noč, in še celo drugi dan do poline, potem pa s večjo družbo odpotovala na shod federacije SNPJ. na Sygan.
Slavnost druš. št. 80 je lepo izpadla Naselbina dela v slogi in mladina je v društvu skupno s starši. Zanimivo je ,da je skoro vsak rojak v Midwayu naročnik ProleUrca. Snoy je tu sMo dobro poznan, kar pojasni, čemu je ProleUrec med
Slovenci na Midwayu Uko razširjen.
__- _
mih. Upam, da Midway ©stane napredna naselbina kakor (fc»s!fej, in rojaki, e kaUrimi sem ¿e imel priliko «niti nn slavnosti so me uverili, da bo s'a naprej. Nekaj pose» n kov je prišlo is Canonsburga in tudi iz drugih naselbin.—Poročavalac.
POTVARJUJOCA STATISTI. KA.
Števci cenzus-foiroja so našteli v Chicagu samo okrog 155,000 brezposelnih delavcev, ali komaj 4% cejokupnega prebivalstva. Noben poznavalec razmer ne verjame v točnost take statistike.

MOŠKE OBLEKE
100% IZ ČISTE VOLNE
$16.50
r*
3649 West 26th St., Miza Lawndale
| SLOVENCEM PRIPOROČAMO
KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
(V bližini urada SNPJ faa Prolatarca.)
FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik.
Dr. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 Wast 26th Street, CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrUk in peUk od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob Urkih, četrtkih in sobotah.
i \ Dr. Andrew Furlan i
ZOBOZDRAVNIK
vogal Crawford and Ofden Ave.
(Ogdan Bank Bldg.)
Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer.
Tel. Crawfard 2S93. Tal. na doma Rackwall 28IS.
ŠTIRI KNJIGE CANKARJEVE DRU2BE ZA $1
in 10c za pošiljalne stroške.
Pošljite naročilo Proletarcu.
Velika izbira raznih drugih knjig.
Pilita o senik ali paiita na onaga, ki isida od časa do časa
v Prolatarca.
CENIK KNJIG JE PRIOBCEN V TEJ ŠTEVILKI.
PROLETAREC
1.1*1 M inUr«M dtlavikti« Ijuditf».
1 m baja vsak četrtek.
Isdaja J«|Ml«vuMka D«lav*k« Tiskovna Druiba, Ckieago, IU.
Glasila Jugoslovanska Socialistična Zvas•
NAROČNINA ss Zedinjene driave in Kanado m cek> isto 13.00; u pol leta 917»; aa četrt leta $1.00. — Laosssnstvo: u celo loio 9S.60; aa pol leta $2.00.
Vai rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne aa priobči lev
v številki tokočega tedna. a_
PROLETAREC
Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's
Publishing Co., Inc. _	__Established 1906.____
Editor________________Frank Zaits
business Manager _____Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00.___
Address.
PROLETAREC
3639 W. 26th St., Chicago, 111. Telephone: Rockwell 2364.
STEGOVANJE VRATOV
Pravijo, da je "stegovanje vratov" drhal-ska bolezen, ki pa jo imajo enako gosposki in negosposki ljudje, bogati in revni. Ko je umri v New Yorku znani filmski igralec Valentino, je drhal skoro razdejala pogrebni-kov zavod, v katerem je ležalo igralčevo truplo, in procesija ljudi, ki so ga hoteli viae..* v rakvi, je bila milje dolga in se ni izčrpala. Tisoči so stali v vrsti, ne radi kakega spoštovanja do pokojnika, nego da ga vidijo, "kakšen je", torej zato, da napasejo radovednost. Enako so jo manifestirali, ko je prišel na poset Prince of Walles, in še bolj, ko je bila tu na pustolovskem obisku rumun-SKa Kraljica Marija. V slednjih dveh slučajih so pokazali bolezen "stegovanja vratov" posebno "boljši" bogataški sloji. ▼
i red dobrim tednom je imela družina na vse suani oglašanega letalca Chas. Lindber-ga vesel dogodek. Dobila je sina, baje zelo krepkega, ki je "silno podoben sv<kpmu očetu", Kakor so ugotovile strežnice in Jhige osebe, ki so bile med prvimi srečnimi, da so viaeie novorojenčka.
Se tisto uro je radio raznesel "veselo vest" po vsem svetu, kakor so bahavo oznanjali li-sii, ki so o tem dogodku obširno poročali na prvih straneh pod velikimi naslovi. Množica je drla k vili milijonarja Morrowa, očetu Lindbergove žene, kjer sedaj stanujeta, in klicala Lindberga, vmes so se prerivali ča-siušKi fotografi ter reporterji, in pa policaji, ki tudi ob takih prilikah skrbe za red in mir. Ko se je Lindberg končno prikazal, so se eni snoma pririnili k njemu, ga objemali in po-siajaii histerični od "silnega navdušenja".
Plavijo, da je Lindbergu zoperno tako čaščenje, in ko so ga reporterji vprašali, kaj je ob tem veselem dogodku njegovo sporočilo ameriškemu ljudstvu, jim ni odgovoril. Kot vsakdo, tudi on rad vidi, da so družinske zadeve stvar družine, ne pa predmet množice siegajočih vratov.
V	Evropi se navadno .drenjajo, kadar imajo priliko videti kakega vladarja, kardinala ali drugo visoko osebo, ki vzbuja ljudsko pozornost. Te vrste radovednost pač ni noben doKaz, da smo kot ljudje dosegli že visoko siopnjo civilizacije. Kadar bodo množice res to kar bi morale biti, bo kakšna kraljica Marija lahko svobodno šetala po bulvardih, ne da bi jo oblegale radovedne množice, in Pnnce of Wales bo lahko svobodno padal s konja, ali plesal, ne da bi zrlo vanj tisočero oči, in slovit letalec kakor je Lindberg ne bo nadlegovan, kadar mu zdravniki sporoče, da se je vesel dogodek srečno izvršil.
V	CHICAGU ŠE VEDNO
ČISTIJO
V	Chicagu že dolgo čistijo, ali bolj točno, Chicago tira ven kriminalne elemente. Ko je nastopil službo policijskega načelnika W. F.
Russell, je bilo obljubovanja ter pisanja in "groženj" kriminalnim elementom cele kupe, ali ti so se več ali manj svobodno gibali ter vodili svoje ne postavne obrti naprej. Vsakega toliko časa se pojavi vsled enega ali drugega umora zahteva po reformiranju policijskega departments, in tedaj je to znamenje, da mora policijski načelnik odstopiti. Tako je odstopil tudi Russell. Zupan tedaj imenuje novega, ki enako goreče obljublja protekcijo prebivalstvu in počišče-nje mesta vseh zločincev, kakor so obljubljali pred njim vsi prejšnji policijski načelniki, državni pravniki in župani. Ako bi bilo v moči policije odpraviti vzroke gnilobe, korupcije in zločinstva sploh, bi se morda tu in tam res dobil policijski načelnik, ki bi to storil. Ker pa so administracije ameriških mest večinoma koruptne, in ker so vzroki močnejši kot pa ta ali oni "dober človek", je naravno, da je tudi policija korumpirana in v kompaniji s "kriminalnimi elementi".
Izjema je le mesto Milwaukee, toda zasluga za nadpovprečno čistočo v vseh o siri h ne gre policiji, nego socialističnemu županu in tistim aldermanom, ki mu 'pomagajo. Ob enem ima pomoč v svoji stranki, kar tudi šteje, če pomislimo na razliko med socialistično ter republikansko-demokratsko stranko.
KRIZA, KI POKAZUJE NAROBE SVET
Delavci in delavke so izdelali oblek na ostajajo, zaloge so prenapolnjone, in sato so odslovi jeni. Ko bodo razprodane, jih, koli cor jih bodo potrebovali, zopet u posle. Medtem so brezposelni krojači in šivilje v pomankanju m vzlic temu, da so izdelali preveč oblek, morajo sami oblačiti capo, ker ni denarja za o >Leke. Isto jo z delavci, ki so bili zaposljcni v tovarnah sa obuvala. Enako je a brezpo elnimi delavci v stavbinski stroki. Zgradili to tisočero stanovanjskih hii, apartment zgra db, hotelov itd., toda sedaj, ko so zgradili preveč stanovanj, so mnogi izmed njih brez strehe. Temu stanju pravimo po pravici na-robe-svet V ravnotežje ga more spraviti sa mo socializem.
«Jože Mentons
Razvoj slovenske naselbine
v Detroitu
Pred 20 leti je Detroit s j	Vloga salunau-jev.
Highland Parkom in Hamtram-| Naš Balkan je postal prava ckom štel okrog 300.000 pre- pred podoba sejdanje Jugosla-
niceski Savez Zorata, Grupata Detroit, ki so trobili v isti rog.
Prvi shod udruženja štev. 61 je bil sklican julij« 1911 v Linkoln dvorani v Poljskem delu mesta. Bil je zelo zanimiv. Kot govornik je nastopil Blagoje Savič, pokretač Jugoslovanske sekcije Soc. Labor Party in prvi urednik Radničke Borbe. Borbaši so poskušali z vsemi sredstvi, da bi shod onemogočili. Ni jim uspelo, ker Blagoje Savič je bil takrat najsposobnejši jugoslovanski orator. Na shodu je bilo tudi nekaj slovenskih delavcev, ker so se začeli takrat že tudi Slovenci naseljevati na naš Balkan. Rezultat shoda je bil, da je u-druženje narastlo od 7 na 40 članov., Udruženje je postalo privlačna sila za vse poštene kakor tudi za tiste, ki so hoteli na račun udruženja živeti brez dela, ala Ivan Delija, (poznejši komunist) in njemu slični, ki še do danes niso poravnali svojih računov na hrani in posojenem denarju. Samo veliki kritiki in teoretičarji, a kje so danes? Prišel je Teodor Cvetkov in v udruženju je zavelo novo življenje. Za Cvetkovom so prišli Sava Bogosavljevič, Milan Lučič, Sava Mirosavljevič itd. (Konec prihodnjič.)
bivalcev. Mesto je izgledalo kakor dobra vas, večinoma lesene hiše, raztresene na precej širokem teritoriju.
Detroit je rastel z avto-indu-strijo.
Avtoindustrija je bila ravno v početnem razvoju. Največja avtna tvornica je bila Packard Motor Car Co., druga Lozier Motor Co. (ta je bankrotirala 1912). Ford Motor Co. je že takrat poskušala masno produkcijo, 80 avtov dnevno (sedaj od 7 do 10 tisoč). Izmed tovaren za auto bodies (ogrodja za avte) je bila največja Wilson Body Co. Fisher Body je bila še jako mala. s samo eno žensko v pisarni, dočim danes zaposljuje več tisoč samo pisarniškega osobja.
a
Nizke plače, dolg delavnik.
Delavske plače so bile nizke. Ford Motor Co. je plačevala od 17 Vi do 251/2C na uro, druge tvornice od 22 do 45c na uro, delalo se je od 10 do 12 ur dnevno, v sobotah do 4. popoldne. Bilo je tudi nekaj tako-zvane delavske aristokracije, ki so prevzemali delo na kontrakt. Plačevali so svoje pomagače sami. Nekateri so na ta način zaslužili dobro, nekateri ne. V redkih slučajih so takozvani kontraktorji prejemali po $300 na teden, nekateri so bili pa tudi zadovoljni ako so prišli do svoje dnevnice.
vije. Društvo štev. 121 S. N. P. J. je štelo okrog 30 članov, med njimi polovica Slovakov. Hrvaška naselbina je bila mno-gobroj na. Imela je svoje vele-može (salunarje) in velike "boardinghovze"; eden je imel celo do 300 boarderjev. Ti so delali povečini za gazdo (sa-luarja). Ako si slučajno prišel v tako kasarno, si imel zadosti za vseh 5 človeških čutov. O kaki zavednosti med tem delavstvom ni bilo govora. Pilo in kvartalo se je, kleli so drug drugega, kakor pač znajo ljudje, ki so prišli s kmetov naravnost k ga zdi (salunarju), čigar interes je bil, da je ostal dragi rojak glup, ker le na ta način ga je mogel držati pod svojo kontrolo.
Napredujoče socialistično banje.
Socialistično gibanje je bilo med angleško govorečim delavstvom tedaj zelo živahno.
Prva organizacije J. S. Z.
Že v maju 1911 se je počelo delovati za ustanovitev udruženja štev. 61 J. S. Z. s 7 sim-patičarji in ob enem se je pričela borba z Borbaši. Shod za shodom so prirejali v Detroitu. Milan Jeftič, tedanji urednik Radničke Borbe in vodja Bor-bašev, se je zaganjal z vso silo, da bi z blatenjem vodij Soc. stranke uničil naš mladi pokret. Shode so prirejali v salunih, največ pri Jandru Orliču, ki je imel okrog 100 boarderjev. Nad salunom je bila precej velika dvorana, v nji postelja pri postelji tako na gosto, da so morali brača kobacati drug čez drugega ako so se hoteli vleči.
Vnedeljah dopoldan sem šel tja z namenom dobiti naročnike za R. Stražo. Nekateri so spali, drugi kvartali, tretji pili in sedeli po posteljah. Čevlji, cunje iz čevljev in zamazane nogavice so visele po končnicah postelj. Lahko si je pred-
— —
Zopet velik dan 'Pionir jev'
Chicago, III. — V Chicagu in okolici prednjačijo izmed slovenskih piknikov neoporečno tisti, ki jih prireja društvo Pioneer št. 559 SNPJ., ki je tudi največje društvo SNPJ. v Chicagu. Svoj letni piknik bo imelo v nedeljo 20. julija v Berg-man's Grove, torej v kraju, kjer še nismo imeli piknika, toda s prostorom bodo posetniki zadovoljni, ravno tako z vsem drugim, kar planira Pioneer-jev pikniški odbor v veliki meri.
Bergmann's Grove se nahaja ob električni progi cestne železnice Cicero-LaGrange. Je to eden najboljših pikniških prostorov v tej okolici Chica-ga, in društvo ga je najelo radi ugodnosti, ki jih nudi.
Vstopnina na piknik je 50c, otroci pod 16 letom so vstopnine prosti, in ne le to, nego dobi vsakdo tiketov v vrednosti 50c, s katerimi si lahko kupi sandviče, sladoled, sodo ali
stavljati kakšen je bil v tej
Imeli so svoje* lokalne novine	d\or1ani duh po znoju pijači, karkoir.drugega se bo"dobiVo
"Emancipator". List je bil pre-	in od neumitih nona pikniku. In seveda — tudi
cej razširjen. Videl si čitati	Okna dvorane so bila trdno za- ponijev ne bo manjkalo, ne iger
delavce v karah cestne železni-	Prta P^ibiU, ™ ™ ni slišal in ne druge zabave.
Početki slovenske naselbine. Propagirati za socializem dva
šifkartaša, Trifun Korač, baje sorodnik Vitomira Korača. so-
Stanovanja so bila od $10 do $20 mesečno. Kdor je plačeval $30, je imel že lahko samce na hrani in stanu. Med inozemci so zavzemali prvo mesto Nemci, drugo Poljaki, tretje naši Banatčani in druge nacije iz Ogerske, potem so prišli Italijani, Finci in Rusini. V Highland Parku je živelo precejšno število Sircev in Turkov. Slovencev je bilo takrat še malo v Detroitu, dve družini v
ce socialistično glasilo. Nemci so imeli svojo močno lokalno soc. organizacijo. Njihov glavni organizator je bil Alois Wolf. (Ta Wolf se je prelevil ob začetku svetovne vojne v strastnega kajzerjevca in tako je bila njihova soc. organizacija prva v razsulu). Med Jugoslovani sta prva počela
hrup kvartašev in pijanih na ulico. Bolj pametni so me ob-stopili ter debatirali po svoje, največ s frazami, ki so jih prinesli od demagoga Franka iz Hrvatske. Eden, ki je bil pozneje zelo revolucionaren komunist, se je izražll: "J... boga — ti ne veruješ u Boga imaš rgu (roge),si djavolj (hudič)." Takim ljudem je Jeftič tolmačil "čisti socializem' 's tem, da je raztresal največje laži proti Glumcu, Saviču, Bešeniču in drugim, ki so bili takrat aktivni v J. S. Z. in soc. stranki. Samo Es-el-pi (Soc. Labor Party)
cialističnega oratorja v Šidu, Slavonija, in Thomas Ban, z namenom, loviti kaline na svoj mlin in v konkurenco gazdom-salunarjem.
"Eselpisti".
Za njima so prišli eselpisti. V Detroitu smo jih zvali "Bor-baše" (pripadniki "Radničke Bol^arov-Makedon^Vi Borbe"). Ti so zopet tolmačili socializem po svoje. Boj za so-
Pomnite, da je nedelja 20. julija Pionirjev in vaš dan, ako pridete na njihov piknik, kar stori tudi stotine drugih.
Prijatelj Pionirjev.
Slike pokojnega Jožeta Zavertnika se dobe pri SNPJ
V Prosveti je bilo naznanjeno, da je SNPJ. izdala slike Jožeta Zavertnika, o katerih pravi, da so lepo izdelane in primerno velike za v okvirje. Bile je bila edino pravi evangelij. So izdane na predlog mnogih, Detroit je bil najjačja pošto- ,ki so jih želeli, bodisi da jih janka Borbašev. Njihov ogra- obesijo v dvoranah ali stanova-nek je štel 65 članov. Poleg njah. Slika stane $2.50 brez njih je bila močna organizacija okvirja. Naroča se pri SNPJ.,
roh^rt. 2ft57 S. T,awndnle Ave.
Highland Parku, 5 ali 6 na za- cializem so vodili z napada-' padni strani (DeJray) in ne- njem Milana Glumca Jurišiča, kaj samcev, vsi pomešani med takratnega urednika "Radničke Slovaki. Eden rojak je imel Straže", Viktor Bergerja, Emil salun, zelo pobožna duša; po- Seidla, Debsa i. t. d. , Soiiali-
dobe svetnikov je še po salunu razobesil.
Dctroitski "Balkan".
Na Delroitskem Balkanu (Russell Street) kamor sem se naselil, se je začela nova slovenska naselbina. Več rojakov je prišlo za" menoj iz Newarka, N. J., med temi moj brat Martin, France Oglar in
stična liad nič k a Straža je imela v Detroitu tri naročnike, o-menjena šifkartaša in enega delavca po narodnosti Malo-rusa. Narodni Glas, glasilo Srbske sekcije in Proletarec nista imela v Detroitu nobenega naročnika.
Agitacija za naše liste.
Ko sem prišel 15. februarja drugi. Ti vsi so postali člani 1911 v Detroit sem uvidel, da udruženja štev. 61 in potem! bi se dalo narediti nekaj za kluba 114 JSZ. Naselil se je|Radničko Stražo in Narodni med nas Tliom. Petrič, brat Glas. (Za Proletarca je bilo Franceta, glavnega tajnika J.'zelo malo izgleda. Dohajaj S. Z. Thom. Petrič je bil zelo je sem le par iztisov Glasa Na' delaven sodrug, prvi tajnik roda in en izvod A m. Sloven-kluba št. 114. Da ni več tako'ca). Obiskal sem nekoliko br-aktiven, so«krivi največ detroit- logov (boardov) — ako hi jih
ski sodrugt sami. Kadar tej nazival stanovanja, bi se lagal - P<>(|0ito M dofllK dm	h u mU on# bUtlllc# lt„Ho
prevzame kako funkcijo za or- — V hrvatski koloniji, in posre- bolnikor naenkrat, katere potem mrsltfno tičejo vsekriftem. Pasnost v ganizacijo, jo zelo vestno izvr- Čilo 8e mi je dobiti 7 naročnin Glasnicah, sodeč po uspeinik begih mentalno bolnih ljudi, ni potebeio vso r na. ši. Joško Oven in njegov ne- za R. Stražo in 3 za Narodni Na »liki na de.ni je Omar Hawan, ki je v •▼ojem ii^ljenju umoril 3S liudi.
KARLMARX
Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—P revel C. STUKELJ
UVOD.
(Nadaljevanje).
1. Marsova pomembnost.
Karl Marx spada med one filozofske in socijalnoznanstvene mislece, ki oplode svet z mogočnimi idejami, vzvalovijo človeške množice, vzfoude speče dvome in nasprotja, oznanjajo nove duhovne in družabne oblike. Njihovi sistemi lahko sicer prej ali slej zastarijo, železni zob časa lahko končno izje njihovo miselno zgradbo; dotlej pa ona podžiga nešteto človeških glav, razvnema nešteto človeških src in zapusti v njihovih vlaknih sledove, ki jih podedujejo bodoči rodovi. To je najvišje in najlepše izmed vsega, kar more doseči človeško bitje. Ker so živeli in delali ti misleci, mislijo jasneje sodobniki in potomci, čutijo globlje in imajo bogatejše znanje in večjo samozavest.
Iz takih sistemov in svetovnih naziranj sestoji zgodovina filozofije in socijalne vede. To so stvarno kazalo človeške zgodovine. Nobeden teh sistemov ni popolen, nobeden ne vsebuje vseh človeških nagonov in sposobnosti, nobeden ne izčrpa vseh sil in struj človeške družbe. Vsi skupaj izražajo le odlomke resnic, ki pa učinkujejo in žanjejo uspehe, ker posvetijo, v duhovno zmedenost njihovega pokolenja, ga predramijo, da se zave vprašanj svojega časa, mu olajšajo nadaljnji razvoj in omogočijo najmočnejšim* da v kritičnem času ostanejo trdni in jasnih misli.
Podolfcio se izraža Hegel, ko pripominja: "Če govorimo o ovrženju kake filozofije, razumevajo to ljudje navadno le v abstraktno negativnem smislu tako, kakor da ovržena filozofija sploh nič ne velja, da je odstranjena in odpravljena. Ce bi bilo temu tako, potem bi morali smatrati študij zgodovine za vseskozi žalosten posel, ko pa študij uči, da so bile ovržene vse filozofije, ki so se pojavile tekom časa. Ali prav tako, kakor se govori, da so bile vse filozofije ovržene, moramo hkrati" trditi, da ni bila nobena filozofija ovržena in da to tudi ne more biti .. ., kajti na vsak filozofski sistem moramo gledati. kot na predstavljanje posebnega momenta ali posebne stopnje v razvojnem procesu ideje. Zgodovine filozofije ... v njenem rezultatu ni primerjati galeriji zablod človeškega duha, temveč mnogo bolj panteonu božanskih bitij." (Hegel, Enciklopedija, § 86, 2. odst.) Kar pravi Hegel o filozofiji, velja tudi za socijalnoznanstvene sisteme, sloge in oblike umetnosti. Vrstitev enega sistema za drugim izraža zgodovinsko zaporednost družabnih razvojnih stopenj.
Vsi ti sistemi imajo skupen znak življenja. Navzlic njihovim pomanjkljivostim in težko-čam jih preveva vseskozi živ duh, ki se mu sodobniki ne morejo upirati. Nasprotniki se lahko še tako trudijo, da jih ovržejo in odkrijejo njihove pomanjkljivosti in protislovja, a vendar ne morejo doseči svojega namena: njihovi logični zakopi in mine, njihovi strastni napadi se razbijejo ob živem duhu, ki ga je ustvarjajoči genij vdahnil svojemu delu. Globočina vtisa te življenjske sile na nas je glavno merilo za naše ocenjevanje znanstvenih in umetniških del. Formalno popolna in nepomanjkljiva logika brez toplega življenjskega bitja svojega časa ne more napraviti takega vtisa na nas.
Walter Scott je na pogoste očitke o pomanjkljivosti in protislovjih svojih romanov odvrnil s sledečo dogodbo: Francoski kipar, ki se je naselil v Rimu, je rad vodil na Kapi-tol in tam kazal kip Marka Aurelija na konju svojim rojakom, ki so imeli smisla za umetnost in ki so potovali po Italiji. Hotel jim je dokazati, da je konj pomanjkljivo modeliran in da ne odgovarja anatomičnim predpisom. Ko je nekoč tako kritiziral, ga je neki rojak vzpodbudil, da naj z dejanjem podkrepi svojo kritiko in naj napravi res umetniškega konja. Kritik je šel na delo. Čez leto dni so ga zopet obiskali v Rimu njegovi prijatelji. Pokazal jim je svojega konja. Ponosno ga je spravil na Kapitol, da bi primerjal obe umetniški deli in potem trium-firal. Zatopljeno v kritično primerjanje obeh del je končno vendarle zmagalo umetniško čuvstvovanje francoskega kiparja, ko je odkritosrčno in patetično vzkliknil: "Et pourt-ant cette bete-la est vivante, et la mienne est morte!" (In vendar je ona žival živa in moja mrtva!)
(Dalje prinodnjič.)
ločljivi drug Ivan Vivoda sta se Glas, nekoliko pozneje tudi ne-naselila tudi v naši soseščini. | kaj za Proletarca.
Nedavno je pobegnil taeno • 13 drugimi is blainice v Ioni ji, Mick. Omarja je kmalu zasledil lerif Franck (na levi), ki je ubeinika slepa pogovoril, naj se da ukloniti ter odvesti nasaj v Mesnico.
NI ČUDA, AKO NI DRUGAČE
Agitator Proletarca prše: ". . . Imeli smo veselico. Vprašal sem jih dosti, če se bi naročili. Skoro vsi so odklonili z izgovorom, da so zdaj slabi časi. Okrog sto petdeset ljudi je bilo na veselici. Bara je prinesla nad $30Q dohodkov. Kot vidite, časi na tej prireditvi niso bili tako slabi, le $1.75 za polletno naročnino na Proletarca je škoda."
Je pač tako, da delavci sicer vedo, da je nekaj narobe, toda mnogi iščejo tolažbe in razvedrila v pijači, dobrega delavskega lista pa se branijo na vse kriplje.
ir..........*.......
PAVEL DOROHOV:
áéi
Prevedel Ivan Vuk.
SIBIRSKI PUNTÉ
Ruaki roman is dni državljanske vojne
Na tujih oseh se ne pride
(Nadaljevanje.)
"Ne delajte neumnosti, gospoda, samo tratite čas. Pokažite nam svoje kajute!"
V	kajutah najdejo pri vsakem revolver in
sabljo .
Bodrih strese glavo, karajoč: "Rekel sem vam, da oddajte orožje prostovoljno. Sami ste krivi."
Odvedejo častnike na breg.
V	medkrovju stoji pet vojakov s puškami
in šepetajo.
Stab se jim približa.
"Predajte svoje puške, fantje in peljite se dalje, ako hočete." "Ste vstaši?" "Da. Imamo Sovjet." . "Ali nas rabite?" "Razume se. Pojdite na breg."
V	jedilnici prvega razreda sede štab k
seji.
"Kaj se naj zgodi s parobrodom?
Peter Molodih reče:
"Naj plove dalje."
"Kaj naj bo s častniki?"
Po dolgi debati se sklene:
"Kot talce se jih zapre na gumno!"
In sklene se še:
"Sosednje vasi — Ivanovsk, Vjasovsk in Coušovsk se naj obveste, da je začela Sisov-ka s vstajo in da treba delati skupno. Nadalje se pošlje sel k Petruhinu, ki mu naj sporoči, da se mu kmetje Sisovske hočejo pridružiti."
i
11. Pri puntar jih.
Ko je imel Dimitrij pašnike za seboj, se je obrnil. Po gozdni poti je objahal vas in prispel daleč izven vaškega obsega na veliko cesto ter dirjal po nji dalje.
Dve uri nato se je bližal nekemu pristanišču. Na pristanišče meječem gozdu je raz-jahal, privezal konja in šel peš k obrežju.
"Ali pride parnik kmalu?"
"Jutri zjutraj bo tu."
Postavil si je sledeči načrt: peljati se navzdol do prve postaje, se izkrcati na drugi breg in se nato peljati dalje z vozom. Kam
—	to sklene potem med potom. Okolščine mu bodo pokazale potrebno smer.
Zgodaj v jutru je priplul parobrod.
Vkrcali so novince.
2ene so jokale, otroci kričali. Kmetje preklinjali.
Stara, majhna, izmučena žena se oklepa plavolasega fanta in se ne more ločiti od njega.
"Moj mladec, moj otrok, kako naj živim brez tebe, kedaj te zopet vidim . . ."
Mostič se je dvignil. Parobrod se je zganil in zaplul. Novinci so se gnetli k naslonjalom, mahali s kapami, klicali zadnje pozdrave. Glasno so jokale žene.
Drugi potniki so obkrožali radovedno novince.
"Mobilizacija? Kam greste?"
"Kako naj to znamo. V Omsk moramo priti. Gremo tja, kam nas spravijo."
"Razumljivo. Vojak ni svoboden človek. On stori, kar mora."
"Ali je res, da so boljševiki zasedli Omsk?
—	Potem nam ni treba tja in pošljejo nas zopet domov."
"Ljudje v mestu pripovedujejo, da so boljševiki zavzeli Celjabinsk. Bo že tako, da je že tudi Omsk zavzet. Rdeče čete so, pravijo, zelo močne."
Po celem krovu se čuje šepet:
"Da, da, rdeči prihajajo! Rdeči prihajajo!"
Na#obrazih ni otožnega nemira ali zakritega veselja. Vsak bi rad to veselje zakril, ali ne gre — samo vstaja in se kaže.
"Eh ,da bi že kmalu bilo!"
"Gotovo, gotovo—vlada se ne4>o držala!"
"Ne bo se držala, misliš?"
"Ne, ne bo se ji udalo.'*
"Zakaj ne?"
"Izključno—svojo os je zgubila. Brez osi pa se ne da peljati. Vsak človek mora imeti os. Brez osi nima človek trdnosti, koleba z ene strani na drugo stran, ker mu manjka hrbteni-cal" Nima nobene opore več. Kdor pa je svojo lastno os našel, se mu ne more nič zgo-. diti, tega ne podre noben veter. Ima nekaj, na kar se lahko opira. Tak .stoji krepko na svojih nogah."
"Misliš, da Kolčak nima osi?"
Kmet se ozre bojazljive okrog, pomiri se pa takoj zopet in reče, zamahnivši z roko:
"Ima jo že, ali tujo."
"Kako se to naj razume?"
"Razumi, kakor hočeš, dragi prijatelj."
"Tako, tako. Torej ne bo vzdržal?"
"Gotovo ne. daleč."
"Gospod, ti dobri moj!
Ali so to časi !"
Z desne se dvigajo modrikaste gore. Spredaj, zadaj in na levo se razprostira stepa. Zaspani kočijaš kaže z bičem na gore.
"Tam gre žaltavo."
"Zakaj?"
"Dosedaj je bilo v tistem kraju vedno tiho. Nič se ni slišalo. Ali sedaj se je začelo. Vas je tam v gorah, tam med tistimi koničastimi pečinami in tisto, ki izgleda kakor kirgi* ska čepica. Neki dan je prišlo v vas ducat kozakov — klatežev — kozaški stotnik Anen-kov se vlači tu pri nas v gubemiji okrog in njegovi ljudje prizadevajo kmetom veliko gorja. Celi teden so se držali v tej vasi. Dogajale so se divje reči. Kmete so bičali in z mladimi ženami in dekleti niso imeli veliko obzirov. Pa so se kmetje vzdignili in bandite pobili do poslednjega moža. Tri dni potem je vkorakala v vas cela armada.
"Predajte krivce!"
"Da, tako so zahtevali — ali krivcev niso mogli najti, zakaj vsi so bili krivci, vsi so pobijali in ni bilo kmeta, ki bi ne bil zraven. In odgovorli so ljudje:
"Nimamo krivcev!"
"Nimate jih?"
"Ne, ker smo vsi krivci."
Dobro. Vsa vas je bila pognana na cesto. Pred nje so postavili strojnico.
"Torej nimate krivcev?"
"Ne!"
"Pa se je začelo prasketanje . . . Samo nekaj jih je odneslo kožo, večina pa je obležala na cesti — mladi in stari. Drugi so odšli v gore in se zabarikadirali. Ako jim pride v roke kozak ali belogvardejec — je z njim končano . . . Tudi trgovcem ne prizanašajo. Pa tudi mnogo trgovcem se potika po teh cestah, od katerih se ni nič dobrega nadejati .. .
Kočijaš obmolkne in se zatopi v misli. Tudi Dimitrij premišljuje o svojem položaju.
"In sedaj so se vzdignili kmetje iz Sisov-ke." Dimitrij se spomni na velikega črnega kmeta iz Sisovke, ki je bil odposlan iz občine, da poišče novo naselbino.
"To je tista vas, v bližini katere je velepo-sestvo Kardinsko?"
"Resnično, tista vas je . . . Tudi k sosedom so poslali poslanca z zahtevo, da se pridružijo k vstaji."
Dimitrij sklene, da se pelje v Sisovko.
Kakšnih pet vrst pred vasjo je dohitel Dimitrija oddelek konjenice miličnikov.
"Stoj, kdo je ta človek?"
Dimitrij je naglo pogledal na jezdeca. Zapazil je med njimi mladega popa, ki je isto-tako sedel na konju.
"Aha, kazenska ekspedicija!"
"Kak človek si? Kam se pelješ?"
"Človek sem, kakor vsak drugi in se peljem po svojih poslih."
"Kakšni so ti posli in kam?"
"V Sisovko. In kdo sem, to lahko le enemu iz vas povem. Kdo je vaš načelnik?"
"Jaz."
Dimitrij vzame listnico in pokaže možu izkaznico, ki jo je prej vzel detektivu.
Stražmojster je pregledal papir in ga vrnil s ponižno gesto.
Eden od naših torej.
"Peljemo se tedaj v eni in isti zadevi."
Dimitrij se smeje.
"Da, zadeva je ista."
Pozval je popa, naj vstopi v njegov voz.
"Prisedite, velečasthi. Jahanje slabo pri-stoja duhovni osebi."
Pop prisede k Dimitriju in ga radovedno ogleduje.
"Vi prihajate gotovo od višje oblasti?"
Dimitrij molče prikima.
"In vi, velečastiti, spremljate oddelek?"
"Ne. Jaz sem iz Sisovke. Kanalje se puntajo. Aretirali so miličnike, zasedli pošto, pregnali uradnike Zemstva in oropali parobrod. Štel sem si v svojo sveto dolžnost, da sem oblasti naznanil o puntu."
"Mogoče so to samo trenutna razgrajanja in nobena prava vstaja?"
Dimitrij govori ravnodušno, mirno, ali v njem vre od nepotrpežljivosti »vedeti kaj po-bližje o vstaji v Sisovki.
"Kaj pa mislite, cenjeni gospod, tq je prava vstaja! Okrožni načelnik je sprva tudi dvomil. Dejal je, to so samo razgrajanja pijanih kmetov,- Ne, ne, to je prava pravcata vstaja. Proti vladi, proti cerkvi, proti bogu !"
(Dalje prihodnjič.)
S pota na obisk v domovino
FMše Anton àular
(Nadaljevanje).	hotelu sem kupil par znamk, in svoj odpočitek. v Cesarica Eli-
Na carinarnici v Cherbour- klerk mi je dal razumeti, da zabeta je hodila v to letovišče gu niso posebno strogi, in ne se tudi v tem slučaju spodobi kjer je bila tudi umorjena Mi-nadlegujejo preveč, razen za napitnina.	¡mogrede nam je Olip pokazal
tobak, posebno za cigare in ( Sli smo pogledat Versaillsko njen spomenik pred malim no-
cigarete. Par naših potni- palačo in vrtove 13 kilometrov.........
kov je plačalo po več do- ¡od Pariza, kjer so živeli v sijaju larjev carine za cigarete, in razkošju francoski kralji.
katere so imeli s seboj, vredne kakih 90c. Da se izognete takim stroškom, ne imejte pri izkrcanju več kot kake štiri do pet cigar in ne več kot par zavojčov cigaret, ki pa morajo biti odprti.
V Cherbourgu je nas Čakal zagrebški zastopnik Cunard linije g. Ivan Pšeničnik, ki je potem potoval s prvo skupino naših izletnikov v Ljubljano. Čakali smo v Cherbourgu na vlak par ur, in ta čas so eni porabili, da so se založili z "božjo kapljico", ki je tu primeroma poceni. Od tu do Pariza je 6 ur vožnje z vlakom, in ni čudno, če je "zaloga" prezgodaj pošla. Ko je vlak ustavil za par minut v Caenu, je
Videli smo v nji tudi dvorano, kjer je bila podpisana takozva-na versaillska mirovna pogodba med zavezniki in Nemčijo, in kjer so zmrcvarili VVilsono-vih 14 točk .
Avtomobilov je v Parizu mnogo, a izgleda, da je 90% izmed njih taksijev. Vožnja z njimi je jako poceni. Za štiri potnike sem plačal za več milj daljave 26c. Tudi vino in razni likerji so poceni, medtem ko je pivo precej drago.i
Vino servirajo tudi z jedjo pri južini in večerji. V hotelskih restavracijah je vino na mizi in je všteto v cenah. Plačati ga moraš, pa če ga piješ ali ne.
kopališčem blizu hotela, kjer je stanovala.
Hotelske vrtove in vile ob jezeru krasi najlepše cvetje, ki sem ga še kedaj videl. Vrtnice, ki sedaj cveto ,so nekaj posebnega. Ogledali smo gi tudi itarodavni grad Chillon, ki je tu v bližini. Znan je po svojih globokih ječah. V letošnji prvomajski izdaji "Proletarca" v angleškem , delu je pesem "The Prisoner of Chillon", ki jo je spisal Lord Byron. Nanaša se na ječe tega gradu.
Z vlakom smo se odpeljali naprej proti Lucernu, po progi, ki se vije med gorami na vrhu njih sneg, nad prepadi, skozi mnoge tunele — pa vendar zelo prijetna vožnja, ker so železnice v Švici večinoma elektrificirane in zato so vlaki brez dima in pepela, ki ga meče iz sebe parna lokomotiva. Razgleda ne zastira noben dim,
« m . . ... .... "Cetovodja" . Olip, Mr. in en naš žejni sopotnik skočil po Mrs. Gosar u Denverja Mrs
novo zalogo . Ampak predno in Miss 2etko, Mr. Strah in —-_______—____________„_____
je prišel nazaj, J« vlak odso- j po(jpisani, iz Kansasa, Mrs. i^ar je ena velika prednost, ki pihal z njegovim klobukom in Kozjek iz Chicaga, Miss Hoče- jo ima potnik na elektrificira-prtljago vred. Telegrafirah var iz Pituburgha, Pa., Mr. smo z naslednje postaje, da Končan iz Chicaga in Mr. Bren-
v brzini mnogi evropski vlaki dosegajo, in celo presegajo hitrost ameriških.
V mestih v Franciji in Švici smo videli še mnogo staromodnih kočij. Kočijaž je v livre-ji, v kočiji pa sedi par parasi-tov.
Ni mi žal, da se nisem napotil takoj proti Ljubljani. Kdor potnikov se zanima za umetnine, naj na poti v stari kraj obišče zanimivosti Pariza, in kdor ma rad lepoto narave, naj potuje skozi Švico.
Pivo je v Švici dobro in poceni, vino pa je slabše in drago.
Ameriški fanatiki, ki tako trmoglavo branijo prohibicijo, češ, ako se jo odpravi, bo dežela zagazila v pijanstvo, niso v pravem, če si vzamemo za primero Francijo in Švico. Pijače imajo v obeh dosti, gostilen je mnogo, toda ves čas nisem o-pazil nobenega domačina, ki bi bil v opitem stanju.
naj ga pošljejo za nami. Nedvomno mu ta dogodek ostane v spominu.
Severna Francija, koder smo se vozili, zgleda precej slaba za poljedelstvo, jako dobra pa
ce iz VVaukegana smo se od-
nih železnicah.
Krasna je tudi flora po teh hribih.
STOTINE NOVIH ODJEMALCEV.
"Bryan, Tex.—Trpel sem vsled pli-.ov v črevesju, ampak
TRINERJEVO GRENKO VINO mi je pomagalo. Priporočala bom to zdravilo vsakomur. Mrs. Frances Nedbalek."
~ ...	. , Taka priporočila zodovoljivih od-
»•14.12 : r>	~	Opaž»" smo narcise, 'jemalcev pomenja stotine novih pri-
peljali iz Pariza v Genovo, ki rastejo le na Gorenjskem 'jateljev Trinerjev^a *renk<*a vi-
"v,i 1	" 1	A	na vsak mesec. To zdravilo drži čre-
va čista, odpravi neprebavnost in zaprtje. Zdravniki ga priporočajo. Dobi se v vseh lekarnah.—Dept. 27.
—------ ■ ----- • "I	ic na vrui cujSM-m
Švico, kamor smo dospeli brez	in v teh krajih Švice. Na po-
večjih "nesreč" ob 7. zjutraj,	staji je stalo dobro ped visoko Olip je dobil v Genovi znanca
dekletce, palec v ustih, z drugo roko pa je ponujala šopek svežih narcis. Kupili smo jih m
.... ..... —menda jih ima po vsem svetu,
mora biti za živinorejo, kar in ta nam je bi, „a uslu({0 do_ _.....__
priča lepa živina in pašniki kler gmo bilj v megtu Napra-'tako je bil ves vagon napolnjen Na vožnji do Pariza smo imeli vUi 8mo izlet na busu jn doži. I, omamljivim vonjem
____.	veli eno izmed najlepših vo- j Tako smo se vozili ves dan
zavesf da sn.o zopet na trd^h kjer zb°rUje Ll*a narod"v' Padih in med gorovjem, po-t.tv, v „ITl Zi .« nriH ter razne dru*e za,,lm,V08U te" kritim s snegom. Odpira se tu ¿J^KltTJŽl P *a me8ta' Genova je nekakšen tudi razgled „a mnogo lepih soaeio%aie zeMKe.	pr0lestant0V8kj Rim Krasen'vodopadov. Zvečer smodo-
«r. n™ P„™,,n Je razgled na mesto in jezero 8peli do starodavnega mesta Pariz kjer so nas na postaji z bližnjih holmov. Steje 170(. Lucern kjer smo Dren^i|i
pričakoval, nekater, Slovenci, 000 prebivalcev. Na potnika	kjer smo prenočili,
živeči v Parizu. Okrog 90 pot- napravj najbo|jsi ^ Uii ob
mkov izmed naše skupine je v Genovskem jezeru> obkroženo Parizu le prenoči , naslednji, z gorami ki g0 krite , gne_ dan pa se odpeljala pod vod-; gom< Je jako čisto jn je ve|jk stvom elevelandskega rojaka kontragt> če primerjamo a-Haynija proti Loubljam ostali meriškim megtom> 2ivljenje v pa smo dva dni ogledovali zani- Genovi je neko,iko dražje kot v
mivosti Pariza, katere je zad-Parizu popo|dne smo se odpe-njič Podrobno opisal v Prole- ,ja|i g parnikom do 80 kilome.
tarcu Joško Oven in jih tu ne rov oddaljenega letovišča Mon-bom znova navajal.	tre kjer gmo očni Tu_
Pariz v splošnem je krasno , u u kraj je ob vznožju gnež.
in snažno mesto Tovarne so'nikoy Nepopisljiva krasota! v predmestjih. Rekli so m. d. Nj čud dft go gj raznj
so plače delavcev zelo nizke ragiti že od nek(Jaj zbraIj
kot povsod. V avtomobilskih ___
tovarnah plačajo izučenim de-
Predno se Američan, ki je navajen velikih železniških vagonov in lokomotiv privadi evropskim železnicam, oziroma vagonom, vzame precej časa. Zde se mu, kakor nekakšna igrača, nekam primitivne, toda
Richard J. Zavertnik
ODVETNIK. 1552 S. Central Park Ave., Chicago, III.
P	(blizu 26th St.)
p Tel. Crawford .8200. ■	Urad v mestu:
160 N. LaSalle St., »oba 1100.
V zvezi z odvetniki 9 Rodriguez & Molony.
m m
za
lavcem 7 do 8 frankov na uro, neizučenim pa 5 do 6 frankov na uro. Stanovanje in prehrana pa stane 30 in več frankov na dan.
V Parizu se je zadnje čase naselilo tudi precej Slovencev, posebno iz Primorske. Imajo svoje društvo z okrog 70 člani, čigar namen je gojiti družabnost med njimi.
Življenje v Parizu Je približno kot v Zed. državah. Ene stvari, npr. tobak, so dražje. Za zavitek ameriških Camels sem plačal 28c. To razliko med ceno tukaj in tam napravi ca>-rina. Tudi obleka je draga. Hoteli so najbrž nekaj ceneji kot v Ameriki. Noša je v glavnem enaka kot v ameriških in drugih zapadno evropskih mestih. • Vsak boljše oblečen moški ima tu običajno palico, medtem ko jo ima v ameriških mestih le malokdo.
Napitnina je tu zelo v običaju. Na misel mi je prišla povest "I)aj nam danes naš vsakdanji kruh". Pri vsaki stvari
Sodrugom v Clevelandu.
Saj« kluba it. 27 JSZ. ta rrU vsak prvi petek ob 7x30 svecer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. narodnem domu. Sodrugi. prihajajte redno na •eje in pridobivajte mu novih članov, da bo mogel napraviti čim več na polju socialistične vzgoje in v borbi
Anton Zornik
HERMINIE, PA. Trgovina s mešanim blagom.
Peči in pralni stroji na¿a posebnost Tel. HerminJe 2221.
Prva Jugoslovanska restauracija
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry Minkovsky,
VINKO ARBANAS
1320 W. 18tb St , Chicago, 111. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveie cvetlice sa plese, svadbe, pogrebe itd.
lastnika. 4047 W. 26th Street
Se priporoča Slovencem v poset
fVMWVWmWWWVWMW^
The MilwaukeeLetder'
Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.60 za tri mesece.
Naslov: 528 Juneau Ave.
MILWAUKEE, WIS.
—Ako imate mesečno čiščenje neredno, in je zvezano z bolečinami, naročite si moje staro-krajsko zdravilo. Cena zavoju $3. Pišite mi z vašim popolnim .
zaupanjem! MRS. GRETA LESKOVAR 507 E. 73rd St., New York, N. Y. (Resiatcr«) by Bosrd of Health of N. Y.)
TISKOVINE
________ __________ v __
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. fi PUB. CO.
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111.
Tel. Landale 2012
A. H. Skubic, pro<to. — J. F. Korecky taj.
V naši tiskarni ss tiska "Proletarec".
zahtevajo napitnino. Npr.,, v j $ - ************************
W m. B. PUTZ
Cicero's
LEADING LARGEST OLDEST
Florist
Cvetlice in venci za vie »lučaje.
5134 W. 25TH ST.#	CICERO, ILL.
Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143.
^ - - i, f......j- aifaiai a
Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA.
ANTON F. ŽAGAR,
lastnik.
1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, 111.
Tel. 6624. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh Is nafte pekarne.

Frank MivSek J
Coal, Coke and Wood.—Gravel. J WAUKEGAN. ILL.
Phone 2726. **************************
iiitni'iiiniiH'iiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiinnniiiiiiiinniHiniiiiiiiiiiiiiiii
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON Office hours st 3724 W. 26th Street
Tci Crawford 2212. 1:80 — 8:80 — 6:30 — 8:30 Dail) at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440
MLADENIČI - MOŽJE!
Obleka po vaši meri.
U|I vara (adelanto obleko ali suknjo, da vam bo pristo-jala kakor rokavica na roki.
VOLNA SAMO—
Naročite si obleko ali suknjo pri nas.
Delo jamčeno.
John Močnik
6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O.
t-
««MA.MAH♦
|
[Martin Haretincic & Son i!
Í POGREBNI ZAVOD *
324 Broad Street
i Tel. 1475. JOHNSTOWN; PA
4
-v	ve^e^r^v++ve
Stari in zanesljivi prijatelj
je naša banka vsem svojim odjemalcem, katerim je vedno na razpolago z nasveti in v vsakem drugem oziru.
Svoje prihranke si zavarujte pri
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 Blué Island Ave.
CHICAGO, ILL.
... .< ...

BORIS KRISTAN:
PAR I Z
1 "O»

Paria, Paria, la reine du monde Paria, c'ast une blonde . .
17 hod. 37 minut; še 11 minut in internacionalni brzovlak Wien-Paris bo zavozil na "Gare de l'Est" — Pariški vzhodni kolodvor, na katerega nas "bližnje orijentalce", kakor nam pravijo Francozi, ponavadi prvikrat ko pridemo v ta moderni Babilon, zanese. Na ta kolodvor se prispe iz Švice ali Nemčije, ako se pa potuje preko Italije pa pridemo navadni na kolodvor druibe P. L. M. (Paris-Lyon-Mediterane), takozvani Lijonaki kolodvor, ki je izmed vaeh pariških kolodvorov najlepši. Vlak drvi z pristno francoako naglico — povprečna hitrost znaša 90—100 km na uro, toda vse bolj in bolj se opaža, da se približujemo končni postaji, kajti lokomotiva ne sopiha več tako glasno, potniku se vse bolj dozdeva, da drvi vlak še samo radi svoje lastne kinetične energije.
Vse je pri oknih, vse je vznemirjeno, hodniki so tako natrpani, da se je nemogoče pre-riti v sosednji oddelek, nehote se spomniš na panj čebel predno vzroji — vsak čaka; da tam na zahodu prvi zagleda konico Pariza— Eiflov stolp. Vsak ugiba, rad bi se pobahal z svojim poznavanjem evropske metropole pred svojim prijateljem, sopotnikom od včeraj : "Regardez la bas . . .", glejte tam doli — ah, da, ono je Eiflov stolp ... in tam na desni, ono je Montmatre. Ti dve imeni šumita v hodniku vagona v vseh jezikih, ter že njih izgovorjava potrjuje bližino modernega Babilona, "Tour d'Eifel . .. Montmatre ... te dve besedi se selita od potnika do potnika, mnogo so čuli o tem ... in sedaj bodo skoro tam — ali bo presenečenje »občudovanje, zadovoljstvo, — ali pa razočaranje ... A oni, ki vse to že poznajo mirno gledajo v ono smer neba, kjer se na lahko z .dimom prepreženim obzorjem dviga elegantna konica proti nebu, vsak izmed njih gotovo obuja spomine . . . vsak svoje, ta ugodne, oni manj *. .
"Chaque a son gout", vsak ima svoj okus, pravijo Francozi, najbrže imajo prav.
Vse bolj rahlo in rahlo, vedno večji so časovni presledki med posameznimi brzojavni- . mi in telefonskimi drogovi; proga, preje dvo-triana, dobiva prirastke, dokler se končno ne ulije v mogočno polje samih tračnic, ki hitijo vse v eno smer . .. tja, proti zapadu. Bližina kolodvora se čuti,opaža; vlak stresajo nešte-vilne skretnice preko katerih vozi, več vlakov v isto smer, večinoma jih brzovlak prehiteva. Med vlaki je posebno eden zanimiv, ima eno nadstropje, nehote nas spominja na "ko-košnjake", motijo le ona brezštevilna vrata, ki so za francoske vagone tako značilna. Ta vlak je vlak pariškega delavstva; vsak dan, vsako jutro, vsak večer — deset tisoči napolnijo tujcu tako žalostne vagone, da romajo na delo, — in oni isti, bedni, izmučeni, s samim seboj nezadovoljni deset tisoči se vračajo zvečer — kam in po kaj — se nehote vpraša tujec ; domov, domov, a drugo jutro zopet, zopet odgovarja ropot koles. Težka in mrzla je ta melodija velemesta. , To so prebivalci onega drugega Pariza, katerega tujci ne poznajo, mednarodni vodiči omenjajo ta del le s par besedami, to je oni Pariz, ki se razprostira 60 km na vse strani Monmatra, Elizejskih poljan in ki je v dimu, ako se ga išče iz vrha Eiflovega stolpa, oni isti Paris, ki je delal in vodil revolucije. To so do 100.000 prebivalcev broječa mala mesta — pariška predmestja — kakor St. Denis, St. Monde, St. Germain in še polno drugih; umazana, revna, toda trda oporišča francoskih komunistov. Od tu je doma velika večina pariških prostitutk, ki se sprehajajo na "velikih bul-varjih", ker so pobegnile pred goloto in revščino delavskih okrajev in mest . . .
Se par kratkih ^predorov, par mostov preko kanalov Seine in Marne, ki se izliva pred mestom v Seino in vlak se ustavi na vzhodni postaji.
Med pariškimi nosači in onimi na Dunaju, Berlinu, New Yorlcu ni bistvene razlike, — pilijo svojega klijenta eni bolj kot drugi, mogoče jih pariški nekoliko posekajo v opilje-nju gosta, ako spoznajo, da ne pozna jezika in običajev. Tarifa nimajo, ga tudi nočejo imeti, ako tujec ne plača, se začno dreti in kleti, češ, zbal se bo in bo plačal. Mnogokrat uspo s svojim manevrom, včasih tudi ne, vsekakor si pa Francoz kaj takega ne dovoli. Ima pa to drugo posledico, nosačev "naslednik", dofer taxija spozna kvaliteto svojega gosta, ter nato še om poskusi svojo
srečo na njem. No, vsaka šola nekaj stane...
• * 0
Lahko se pa tudi mirne duše napoti v mesto z najcenejšim sredstvom — per pedes — a lastnimi stopali. Ni se treba bati da zaideš, kajti ogromen tok bulvarja Sebastopola, na katerem stojiš, te zgrabi seboj in te prepusti šele na "velikih bulvarjih". Sicer je pa takoj pred kolodvorom ličen paviljon policijske prefekture, kjer se brezplačno dobe vsa pojasnila tudi v angleščini in italijanščini . . . celo v jeziku "bošev"—Nemcev (boš—mesar —psovka za Nemca) lahko govoriš in ni se bati, da ti kdo napravi neprijetnosti. Sicer je bilo mnogo vriska in piska v časopisju radi tega, no pa je le zmagala praktična stran in danes lahko na policiji govoriš pred tolmačem v nemškem jeziku. Mogoče je to precejšen napredek ideje pacifizma ali pa samo "Blažev žegen". Zadnje čase se tudi po izložbenih oknih opaža : "Man spricht deutsch".
ioua ni povsod tako. Na deželi ,posebno v severnih pokrajinah ni zdravo operirati z nemščino.
Meni se je pripetil v Bou logu e sur Mer	i
(Pas de Calais) sledeč značilen dogodek:	| Ali
Vsak dan sem hodil v malo trgovino via-a-	m^mtm vis mojega stanovanja; lastnica, preprosta ženica me nekega dne vpraša: "Kajneda vi pa niate Francoz?"
"Ne, gospa," ji odgovorim.	I "Mi ne bomo «P«**»1» v legalna
-Toda Anglež pa tudiL nIate ker imate do-	r^TtriV',^
ber naglas ,ah kajneda "boš" pa tudi niste?"	IdelnUko .«jo. "Enakopravno*" j«
Pojasnil sem ji, da sem Jugoslovan, toda	od svojega početka pa do dane« lo-
kakor velika večina Francozov, tudi ona ni	j*h"> in positivno delala ta uapeh te-
imcla pojma o Jugoslaviji, zatajim naposled	** n«Hv«*J®if» narodnega zavoda
svoje jUKOalovanatvo in ji radi enoatavnoati	£ b?S t
rečem, da sem Srb.	potrebni .por poravnal tako, da bo
•*Vous, VOUS etez Serbe", — Vi, vi Ste Srb,	dana podlaga xa sloino delo v bodoč-
me vpraša ponovno s očitim spoštovanjem in	n°«ti- LAHKO BI BILO KRITIZI
veseljem, "ah, uboga Srbija, koliko je pretr-	T0 0N0» LAHKO BI
pela v svetovni vojni veste vesela sem da	BIL0 NATOLCEVATI PROTI ENI
. v svetovni vojni, vesw vesela sem, da	AU drug, skupin1 toda to
ms e Nemec, kajti vi ste simpatičen fant."	ne spada v naš program
No, v Parizu je to sovraštvo že precej po-	"Ne »tojimo pred teorijo, tem-
nehalo, mogoče radi Kellogovega pakta, mo-	veC PRED faktl Od naie skupne
goče radi svoječasnega Stresemannovega obl-	"»"^«o*». <** natega poltenega in
ska, najbrž pa radi tečaja nemške marke in	^t^Tuñ^Ti! ^ ^ velikega števila nemških turistov . . . kajti,
"z zlatom otovorjeni osel prepleza še tako vi-	iega Dotna. AKO BOMO V RAZ-
sok zid", je nekoč rekel veliki Aleksander.	PRAVAH in RAZMOTRIVANJIH
PRIHODNJO SREDO IMELI TO MI-
Kdor pa hoče, da hodi peé in mu taxi „e	IK^Jdo^
pnja, lahko pride iz Vzhodnega kolodvora	no resnih zavih do spora-
tudi na drug način v sredino mesta ali pa tudi	zuma, ki bo služil kot zdrav
na vse druge konce velike Metropole. Ta-	temelj za delo bodočnosti."
koj v postaji sami se opazi hodnik z napisom	Podčrtanje moje.
"Metro" oziroma daljši izraz "Metropolitan";	Sic uredniški članek v "Ena-
Tudi ako se stopi pred kolodvor, opozorijo	kopravnosti" štiri dni pred
nase rudeče osvetljene črke v kineškem slogu	konferenco S. N. Doma. Ker je
"ENAKOPRAVNOST"
"VSE MIRNO NA ZAPADNI FRONTI"
Pil« JOSEPH A. SISKOVICH
tedaj se pripomore demokraciji, in kadar se resnico potvar-ja, tedaj ni več demokracije. Toliko je vsekakor potrebno omeniti glede poročevanja od strani "E." tekom izredne konference.
Z menoj je križ ta, da ne znam kot drugi pokazati v "pravih momentih" tiste profesionalne sentimentalne narodne jokavosti kot jo znajo nekateri "narodni možaki". Ti, če ne gre drugače, imajo za vsak slučaj s seboj dober kos hrena in ribežnik, pa gre. Ko bi jaz tako znal, tedaj bi tudi jaz ra-il puhle fraze, da ščitim pre-iv.ili, ljubljeni narod, ali ga v stiskah celo klical na pomoč, da bi me opral, kadar se gre za nezaupnico radi slabega gospodarstva pri Domu. Ker sem proti narodnim demagogom, raje stremim, da se udeležim pri, ne v, upravi S. N. Doma, ter to vedno delam potom jezika, časopisja in razu-
"Kdo so postavni direktorji —j Ko sem prosil za besedo mi oei ki so bili izvoljeni sinoči je njegova skupina z babilon-
ali oni, izvoljeni v januarju? VeČina društev je bojkotirala glasovanje."
Ali ste opazili tisti klicaj? Ali ste opazili besedo ANARHIJA? Ali ste opazili besede BOJKOT? Štiri dni pred konferenco se niso pri "E." prav nič spuščali v moralno stran situacije! Drugi dan po zaključku
skim vpitjem zabranila odgovor na njegovo demagogijo. Predno pokažem kako slabo premišljuje in razumeva pravila, naj povem takoj, da sad neglasovanja je umeten bojkot, ki zahteva, da bi nekaj ljudi in društev, to najmanjša, res vodila vse druge pri domu. Sedaj pa si oglejmo njegov ne-
konference, dva dni po neza- srečni teaterski govor. Kaj o
upnici, pa senzacionalni in begajoči "I^AM PLOVEMO". Jaz sam bi rad vedel, kam urednik
bimo v njemu*? Nevarno stvar, nekaj kar bi znalo un$iti dom, ako bi sledili dosledno njego-
plove, ravnotako vsak pošten i vim besedam. Primera: Dve-čitatelj "Enakopravnosti"! Ce sto tujcev in Judov kupi vsak ste za mir in spravo, čemu pa po eno delnico, n£ letni seji so lite jezo in strasti v ljudeh ?, vsi navzoči in volimo po glavah. Ker ste zapisali "anarhija" bi Nobenega dvoma ni, da nas
vendar lahko povedali tudi to, kdo jo je povzrcč l kot vaša stran, in to umetno. Ali nisti
preglasujejo, kajti na letno sejo je prišlo in glasovalo 160 ljudi, dokazi na razpolago. To
nagovarjali, ni treba glasovati, se ponovi dve leti. Večina di-bojkotirajte glasovanie, kar rektorjev na njih strani. Po-vam nihče ne brani Kdo je tem naj pa delajo kot direktorij
sam hoče, bi dejal brat Ceme,
postavljene napisne plošče pri stopnjišču v lurednik dobro vedel, d« obalo-1 pravico. Moja velika sreča je,'be" da J* človek mislil, da ni'Jaz nisem ni podzemlje Pariza, ki je ogiomno. Ako ga jajo skupine, je to dejstvo tudil da sem neodvisen in neustrašen V8e Prav na va& strani! To b'|kracijo po do
delal nemir in kdo je proti kon-ma z drugimi, ki imajo istotakoLcu metal nekake pokajoče bom- in kje smo g. urednik Grill? !
nikoli meril demo-dolarjih, ali vsi na-
pristaš resnice in poštenosti, to- Povedali, da bi ne begali ljudi ši bančni zavodi jo merijo, me-rej se mi ni t-eba bati malen- 2 vašimi poročili, kot je bržko- rijo jo pri korporaciji "E.", ker kostnih napadov in napačnega ne ^j1 vaš namen ,mogoče ra-drugače 'bi se nekaterim tako poročevanja od strani brez- miru in 8P**ave in delovanja ne mudilo, da pokupijo glavni principielnih nasprotnikov, ki za S- Dom!? Taki umetni del delnic, šli bi z eno na sejo ne priznavajo, dR je v tem za-	** Pa vendar narod ne in imeli en glas. Kakor to
popaden kak princip.
Tistim, katerim je za stvar, naj pogledajo "E." z dne 4. ju-
pa ne opozorijo napisi "Metro" ali pa "Nord- navedel, ni pa navedel, da ena
Sud pa gotovo ono vrvenje in valovanje vsto-	je proti nepotrebnemu troše-
pajočih in izstopajočih ne ostane neopaženo.	Liju $1220 za tajnika poslo-
Neki gospod iz New Yorka mi je pravil, da je	vodjo, medtem ko druga je za-pariški "Metro", kakor se v Parizu imenuje ako trošenje. To je temeljni podzemeljska železnica, mnogo lepši od one- princip, podlaga protestov in ga v New Yorku. Posebno so se mu dopajdli :ahteve za izredno konferen-
peroni podzemskih postaj, ki imajo stene ob-	:o. Da, stali smo pred tem
ložene s svetlozelenimi kvadri. Toda ako se	faktom in skupna razsodnost
hoče videti promet, tedaj je treba iti okoli	ter pošteno in objektivno pri-1 nifa 1930, in~sicer v uredniški šestih zvečer ali pa okoli osmih zjutraj ,ko	zadevanje velikih in majhnih članek, kjer med drugim dose natlači v en vagon okoli 120 oseb, ko so	društev in nemalo delničarjev bimo sledeče i nodniki tako natrpani ,da množica sama se-	je rešila tistihyf 1220, ki bi jih "To .e nam je zdelo potrebno o-be prevlači iz enega podzemnega hodnika v	prvotni sklepHnirektorija vrgel mejiti kot uvod k nadaljnemu ra/-drugega, ko se ljudje pehajo in tolčejo za	proč. Živa duša na konferen- motrivmnju na boj, ki .e je pojavil mesta v vozovih. Takrat je šele mogoče do-	ci ni stavila predlog, da se po-
biti pravo sliko o pomenu tega prometnega	trdi prvotni sklep direktorija— resirani v ^samezne OSe"
sredstva za Pariz. Takrat se čuti biti srce	kar je glavni vzrok konference be."
Pariza in čuti se njegova velikost, njegov	—torej se lahko sklepa, da so Holt! Urednik naj enkrat
temperament. . .	ga ostali z nami vred obsojali! za vselej prizna, da je v direk-Prvo progo nekaj kilometrov so zgradili Ko človek primerja uredni- toriju oseba, ki je po privat-
leta 1900, toda, do tik pred svetovno vojno	ske članke glede "boja" radi nih hišah delovala in dobila
se Parižani niso nič kaj radi posluževali "me-	vodstva pri S. N. Domu" bodisi dvanajst direktorjev za POSA-
troja". Sele vojna je pokazala ogromno vred-	enega ali drugega lokalnega MEZNO OSEBO ,da se gre za
nost te naparve. Ko so nemške granate pa-	dnevnika se nehote vpraša : tistih $1220, ki bi jih prev eč
dale v Pariz, so Parižani kaj radi bivali pod	odkod to dosledno ujemanje v plačali za službo tajnika-poslo-zemljo in takrat so prišli do zaključka, da je [pisanju njegovih uredniških vodje, ki danes dela za $600,
"metro" kaj varno in hitro prometno sred-	Člankih? Članki so prikrojeni ure za delo in plačo sorazmer- . .
stvo. Gradili sta ga dve družbi, "Metropolitan"	tako, da so dosledno zabrisali no, potem pa naj dalje piše, da ¡JJ™ £	kH^sÎ
— kratko "Metro", in pa uružba "Nord-Sud". I vsako sled O podanih vzrokih "nam je pač na tem,, da s. n. Dom v gkovich izjavil pred to zbornico6, da
da ujeti. Spozna! je, da ste ž stvar obrnete je križ z njo. Po-njo hoteli prik» ti dejstvo, ki tem pa naj odvetnik Grill ve žge kot goreče žveplo: Di^ še to, hočeš, nočeš, glasovati rektorij je dobil nezaupnico smo morali po delnicah, ker za-
zato, ker je hotel potrošiti za tajnika-poslovodjo, ki je bil izvoljen v hišah direktorjev, celih $1220 več kot je bilo potrebno, da se je šlo ne radi "boja" za "vodstvo pri S. N. Uomu" ,pač pa za r>» šteno volitev, da se popravi napako in zadosti zakonom glede volitev direktorija.
Urednik "E.", ki kaj rad igra kako vlogo je tudi na zajdnji večer konference posku-
kon tako veleva. Zakon pravi, da v vseh spornih točkah se mora glasovati po delnicah. Sam je konstatiral da so bile skupine, da so imeli sporne točke ,torej, kot dober odvetnik bi moral pač vedeti, da njegovi principielni nasprotniki ne bodo baš tako neumni, da bi glasovali po glavah, potem pa da bi zakon ovrgel tisto glasovanje. Tu je vaša logika, tu je vaš impozanten kip legalno-
sil svoj igralski talen* in sve- sti in demagogstva, ko to t
čano povedal tole, ako je sam sebe dobro citiral:
"To ie najžalostnejši dan v zgo-
Ker je podjetje v Evropi, je popolnoma jasno, in rahtevah za lz.ecino konfe- CIevda«du ostane to, kar je bil
ho i* nholo^ r>-i o*,,«»; l;	.......... I----- ^ a— —-1-- is hram napredne slovenske mokratično, je zadal smrtni udarec
misli in kulture, kjer naj ima SLEHERNI NAŠ ČLOVEK, bo
....... _____...... ............... je glasovanje po delnicah najbolj deda je udeležen pri stvari, ki dobro uspeva,	I-enco. O tem molčita oba li-tudi Rotschild, ki je celo glaven steber vse-	hta prav kakor na povelje, ga podjetja. Danes sta obe družbi ¿druženi, kupno pa hočeta prikazati rdele upravno ločeni, lahko se pa prestopa z	čega Siskovicha kot enfant listki ene družbe v vlake druge.	terrible. To ni spuščanje v mo-Vseh podzemnih prog ima Pariz danes 130	ralno stran ali odgovornost, Jem, od teh tri,četrtine "Metro" a eno četrtino	kaj g. urednik "E."? ! Tu se "Nord-Sud". Reko Seino premosti trikrat, a	ni šlo za nobeno vodstvo, šlo se štirikrat gre izpod reke. To se vrši v ogrom-	je za vprašanje ekonomije — nih jeklenih rovih izkopanih pod dnom reke.	za $1220! Vsako drugo* tol-Clovek si nemore predstavljati, s kako teža-	mačenje je mešanje, mogoče vo in nevarnostjo je bilo vse to zgrajeno. In	razumljivo, ker urednik "E." vendar za 60 čentimov se lahko vozi v dru-	tudi dela pod nezaupnico. Jaz gem, a za 1 frank v prvem razredu. In to	smatram, da dolžnost vsakega kakor dolgo se hoče, lahko se prestopi koli-	lista je priobčiti vse novice ti-
kokrat te je volja, le na "beli dan" se ne sme	kajoče se S. N. Doma, dati ------- k------- » — — j- a few year8 ^^ were no
— sicer se mora kupiti nov vozni listek. Toda	nepristranska poročila, ter da! tajnika-poslovodjo volilo zunaj guch lod|?eB in the s N P j ^med pride se tudi na dan, ka>ti na zunanjih bul-	citiram neznanega pisatelja,	~ m-J^ —1LJ— varjih vozi "Metro" nad cesto. Sprevodni-	"Tvoje mnenje ni nič več vred-ka ni, le v prvem razredu se nahaja, pazi pa	no kot Tvoje informacije." Tole nato, da potniki drugega razreda ne vsto-	rej, dajte ljudem VSE infor-pajo v prvi. Pri vstopu na peron prešipne	rnacije in pustite jim naj si sa-vratar listek in od takrat naprej ni nobene-	mi ustvarijo svoje zaključke! ga uslužbenca več. Vrata vagonov se avto-	Ce pa urednik "E." kljub te-
Ijudski morali. Če ae demokracijo »eri po dolarjih, tedaj proglašam John ^IwLJIS ~ . .i,~ G0VaEC AU D. RockefeUerja največje*» zagovor-™lL1KO> DA ŠIRI J?8' nika demokracije v Ameriki. Poglej-*REP* SV°J ZNACAJ t*, niti eno samo kulturno druWo
Koi čVitiK ir ™AAkotA???V 86 ni udeleiUo *la8°vanja To * 8ad kot ČLOVEK, KI IMA KOT CLAN tega ialostnega zborovanja.
DRUŽBE GOTOVE SOCIALNE DOL-	, ,
ŽNOSTI NAPRAM SEBI IN svoJEMU BLIŽNJEMU." Podčrtanje moje.
Ljudstvo je sito takega blu- _
fanja in peska v oči! Jaz le
upam, da besedilo v uredni- YOUItfi AltlCfiCflllS škem članku <bo res enkrat prišlo do veljave, da bo vsaj u- j	Q§ Detroit rednik povedal v listu, da se je tajnika-poslovodjo
po privatnih hišah pred prvo as English speaking. When the eigtht direktorsko sejo po letni kon- regular convention inaugurated the ferenci S. N. Doma. Ko bo tO English movement, the Youth of
anisal	bom smatral za Detroit were <luick K^p ^ °P"
apisai, ga Dora smatra 1 za portunity They laid the firm and
iskrenega, ter da piše tako kot sUunch comemtone« of the Young
ve in misli.	American lodge. Today we occupy
mačite tako, kot ni v skladu s korporacijskimi zakoni države Ohio, kot ni v skladu s pravili, ki predvidevajo, da društva naj bodo glavni lastnik S. N. Doma !
Da, res stojimo pred vprašanjem, kam plove s to taktiko urednik "E.", ki je obljubil, da se ne bo spuščal v moralno stran situacije!? Dalje sledi v obligatni tekoči številki-"Pro-svete".
"KAM PLOVEMO — BRATJE IN SESTRE!" Podnaslovi pa: •ANARHIJA V S. N. DOMU".
OGLAŠEVALCE V PROLETARCU
_________________ .	anv	H« u«««....» a^ .v.jua, tc- Prezreti ne smemo senzacio- fourth place, having only three lodges
matično zapirajo. Svoj čas, ko so upeljali to mu vstraja, da naj bo list eno- nalno št. "L." z dne 29. maja.	^ ^
novost, so se mnogi nastavljali na ta vrata in stranski — enostrusko glasbilo: Z velikimi črkami in na prvi,	^ and idealg gUnd for
med nje, tako, da so jih vrata oplazila, nato — prosto mu. Povem pa, da strani »toji ^ez celo Stranj ¡Progress. Not only for the «ick, hard so pa tožili družbo za odškodnino . . . Neka- kadar je poročilo ali novica terim se je to posrečilo in dobili so celo par ¡resnično beležna v listu, da le tisoč frankov odškodnine. Družba pa je na to prišla in danes je napisano, naj se vsakdo čuva na lastno odgovornost, oviranje zapiranja vrat se pa kaznuje . . .
V prvem trenutku bi človek mislil, da je orijentacija nemogoča, toda po par vožnjah se že znajde in uvidi, da je zelo enostavna. Na hodnikih in pred postajo je vse polno načrtov prog in pariškega mesta, s postajami na ka-terih se lahko prestopa, v vsakem vagonu pa je enostaven načrt proge dotičnega vlaka. Treba je torej le vedeti začetno in končno postajo, proge se pa najde na velikem načrtu vseh prog in mesta, ki so kakor sem omenil obešeni pred in na postaji. Ako se zgreši se prestopi na prihodnji in vrne se pravilno. V trenutku, ko prispe vlak na postajo se avtomatično vsi dohodi zapro, to pa radi tega, da ne bi eventualno v tem trenutku došli potniki navalili na vstopajoče in izstopajoče, kar bi lahko povzročilo nesreče. Zanimiva je tudi globina prog, na katerih križiščih leže p0 tri proge, druga nad drugo, to se pravi, da je spodnje ca 30 m globoko; dohod do teh prog je omogočen s številnimi dvigali in premikajočimi se stopnjicami.
(Konec prihodnjič.)
vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizira-te! Povejte jikn, da vas veseli,
up and stricken, but for all the Slovenes among our ranks. Sports and various kinds of entertainments receive the fullest cooperation from our lodge.
This year's greatest event will be our 5th annual picnic held July 13th, at the Nine Mile Rd., between Ryan and Dequindre Roads. We sincerely hope to have all the SNPJ. lodge«, especially the Wolverines and both Socialist clubs No .114 and 116 with us on that date in full numbers.
The lodge is affiliated with the Slovene National Home organization since our existance, supporting it to the utmost extend and striving in earnest to better conditions for ail.
Waukegan Beacon Light
The picnic of S. N. P. J. lodges held June l&th was a success in spite of the rain. Many thanks to the Jolly Allis group from Milwaukee for coming out in such a great number. John Mahnich, our pioneer was seen all over the grounds working with the committee. John has been an active member for the past 26 years and is always ready to help. Among the crowd were Charles Pogorelec and Anton Garden of Chicago.
Sister Jennie Laanyak was the
lucky winner of the $10 gold piece. •
The LittJe Fort lodge was well represented at their last meeting. Our chairman proposed many good suggestions of interest to the lodge. If everyone will do what he promised, our fifth anniversary will be the big-geat affair ever held in Waukegan. More cooperation is urged from every member to make this event a success. _a___
Miss Mary Dobrovolc of Waukegan and Anton Andres of Chicago were married Saturday June 21st. The ceremony, the first of its kind, took place in the Slovene National Home. Chicago came out 90%. After the wedding the bride and groom left
Many of our members have joined *r0\ a jwo	h°™jm*Vl	to
cialist branches 114 and 115 J. S. Co,orndoA	the*	**
will reside in Chicago. Congratulation to the happy couple.
ker oglašajo v Proletarcu
Socialist
f., therefore we class ourselves among your movement. The Young American lodge patronizes a id cooperates with all Slovene orgaiiza-tion of Detroit. Remember, your cooperation spells SUCCESS for the Young Americans and vice versa. H«rman Ru««l,
Pres. of Young Americans.
Surely man achieves his highest destiny when he thinks and strives most as to how to make the world
the best place for others to live in.
Do you want to win a $50 check? Then come to the S. N. Home picnic July 4th held at Harrison farm. Signs along the Greenbay Rd. will direct you to the picnic grounds. Plenty of amusements and games is assured. See you there.
VfacMit Pink.
Government ownership of railroad, not railroad ownership of government.—Eugene V. Deha.

Pouch« la s nanti knjige.
Romani, povesti, črtice in opiti-
KNJIGARNA
3639 West 26th
ti
PROLETARCA
Street, Chicago, 111«
Pesmi, poezije, igro. Angleike knjig«
socialne in znanstvene vsebine.
Album slovenskih književnikov,
(uredil dr. J. Slebinger), vsebuje opise in slike slov. kqjiftevnikov od Trubarja dalje. Fina vesba _________________$6.00
Am Kareaina, (L. N. Tolstoj), roman y dveh delih, i ins
vesba .................................. 6.00
Bacili ia bacilke, (Damir Fei-
gel), humoreske, brož........~ .46
BedaLeva izpoved. (Strind-
berg), broi. $1, ves. -	1.60
Bo« is tomo, (Ruski pisatelji),
broi. 76c vesana.................... 1.26
Boy, (L. Coloma) roman, ve-
Božična pesem v prosi, (Charles Dickens), broi............ .40
Beei, (F. B. Dostojevski), roman v dv^i delih, 768 strani ves_________________________________ 2.60
Bol« noči—Mali junak. (F. M.
Dostojevski), povesti, broi..;:. .60 Bilk«, (Marija Kmet), povesti
in črtice, broé. _______——......46
Brom sarjo, (Milan Pugelj),
bro ž. _________________________-—.....65
Cerkven« miži (L. Calco), povest is sedajnosti, broi. ------- .76
Cankar j« v sbomik spomin Ivana Cankarja, ves. ____________ 1.10
Četrtek, (G. K. Chersterton),
fantastičen roman, vei.------ .60
človek mrtvaških lobanj, kronika raztrganih duš, roman (Bratko Kreft), broi. $1.36,
vez____________________________________ $1.86
Cvetke, (Majar H.), ¿opek pravljic za stare in mlade, broi. .20 Črni panter, (Milan Pugelj),
povesti in črtice broi. ------ .66
Daj nam danes nai vsakdanji kruh (A. Cerkvenik), povest,
broi. ________________________— -60
Decantaron, (Giovanni Boccaccio), I. del broi. $1.60, vez. 2.00
U. del. broi. $1.60, vez ------2.00
III. del broi. $1.60, vez-----2.00
Deteljica, ali iivljenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, (Janez Cigler),
broi. ____________________________ -46
Dekle Elisa, (Ed. de Concourt),
roman, vez. ______________________66
Domače žival», (Damir Feigel
Deveti januar, (M. Gorki),
črtica iz ruske revolucije, broi. .26 Don Corea, (G. Keller), roman,
broi. ______________________ -26
Dve slika, (Ks. Metko) broi. .60 Drobiž, (Fr. Milčinski), ves— .66 Dvonoiec, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slikami, vez.________.90
Elizabeta, hči sibirskega jetnika, broi.---------------- -26
Filozofske zgodba, (AJojz Jira-
sek), vez. ____________________ -60
Francka in drugo, (E. Kristan),
b.ofi ____________________________ -36
Glad, (Knut Hamsun) roman,
broi. ______________________— -86
Gad je gnezdo, (VL Levstik),
broi. 76c, vez. ---------------- 1.00
Gladi jator ji, (G. J. Melville Whyte), zgodovinski roman v
dveh delih, broi.________ .76
Golem, (G. Meyring), roman
broi. 60c, vez.-------- .76
Goepod Fridolin Žolna in njegova družina, (Fr.
Milčinski, ve*.________ .36
Grelnik Lenart, (Ivan Cankar),
iivljenjepis otroka, broi... .76 Hadži Murat (L. N. Tolstoj),
roman, broi.-------------— .60
Heptameron, (Marg. Valoiska),
povesti, broi.------------- .40
Hči papeža, (H. Sheff), zgodovinski roman, broi. ------—. .76
Humoreske, groteeke ia satiro,
(VL Asov in Teffi), broi......60
Idijot, (F. M. Dostojevski), I., II., III. in IV. sv. broi.
80c, ves. 0)----------- 1.10
Vsi iti rje broürani $3.00, vea. $4.00. Igralec, (F. M. Dostojevski), is spominov mladeniča, roman,
broi.____________________ .76
Izgubljeni svet, (Conan Doyle),
roman, broi.----------— .86
Is modernega sveta,
(F. S. Fki-
igar), roman, vez. --------- 1.60
U naših krajev, (Zofka Kve-der), povesti ,ves............86
Igračke, (Fr. Milčinski), črtice, vez. __________________— .76
Jeromkin krog. (A. Kolevni-kov), povest za mladino • slika, broi. ------------------- .46
Jug, (P. Chocholouiek), zgodovinski roman, broi. 76c,
vez. _________________________________1-00
Jubilejni zbornik Onta Zupančiča, vez. ---------------------— 1-60
Junak naiega časa, (M. J. Ler-
montov), povest broi..........76
Jari junaki, (Rado Murnik),
humoreske, ves. ...................80
Jurica Agičeva, (Ks. Šandor-
Gjalski), broi. 60c, ves.----- .76
Kmečki punt, (A. Senoa), zgodovinska povest iz upora
slov. kmetov ve«..............1.00
Kraljica mučenice, (Coloma-Poljanee) zgodovinski roman, broi------------------------------- -76
Kuhinja pri kraljici gosji noži-ci„ (Anatole France), broi.
76c ,vez-------------------------- l-00
Konfesije literata, (J. S. Machar), zbirka spisov, vez......66
. Kasaki, (L. N. Tolstoj), kavka-
ika povest broi. ------------— »75
Kraljevi vitez, (Michael Zeva-co), sgodovinski romsn v
dveh delih, broi. ............... 150
Knez Serebernjeni,
(A. K. Tolstoj), romsn iz časov Ivana
Groznega, broi. -------------- 1-&0
Kreutzer jeva sonata, (L. N. Tolstoj, roman broi. ---------.10
Ljudske povesti, (Franc Jaklič), Iroi.________________ .76
Ljudske pripovedke, (L. N. Tolstoj), broi. -----------------------
La Boheme, (Henry Murger),
roman, broi._______________
Leteče sence, (8. H. Vajan-
ski), roman, broi.______
Lovski spomin, (Vladimir Ka-
pus, broi. _____________________
Milan in Milena, (Ivan Cankar), ljubesenska pravljica, broi. _____________________
Marjetica, (Anton Koder), idila,
broi. .—.............................
Moderna knjižnica, I. zv. vsebuje črtice in novele (Milan
Pugelj), broi. ........................
Moje življenje, (Ivan Cankar),
Momenti, iz spisov A. P. Če-hova, (Ivan Prijatelj),
broi. 86c, vez.....................
Morski vrag. (Jack London),
vez. ...................................
Moi s brazgotino in druge novele, (Jack London), broi. ^ Muhoborci, (Fr. Milčinski), črtice, vez.............................
Mlada ljubezen, (Alojz Kraigher), roman, vez. Miljonar brez denarja, (C. P.
Oppenhe im ) vez................
Medvladje, (Jože Pahor), socis-
len roman, broi. __________________
Mali klatež Tom Sawyer, (Mark
Twain), vez. _______________________
Na Bledu, (Rado Murnik), povest vez...............................
Na lurvavih poljanah, (Ivan Matičič), trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivieea slovenskega planinskega polka, vez...........
Naša vas, (Anton Novačan),
broi. 76c, vez. ______________
Na krivih potih, (Žaljski),
b roi. ....................................
Ogenj, (H. Barbusse), dnevnik
desetnije, vez......—----..—
Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, (Izidor Cankar, vez..............................
Obsojenci, (VI. Levstik), povesti broi. -------------------
Občinsko dete, (Branislav Nu-iič), roman dojenčka, broi. Ob SO-letnici dr. Janeza Ev.
Kreka, broi.--------------------
Oglenica, (Fr. Zakrajiek), povest, broi. ------------------
Papež im ja Fausta. (M. Zevaco), roman broi. $1.60, vez. — Patria, (H. Federer), povest iz irske junaike dobe, broi.— Pertinčarjevo pomlajen je (E. Kristan), sanjska povest.
broi. 75c, vez. _________________
Plat zvone, (Leonid Andrejev),
novele, vez______________________
Povest o sedmih obeieuih, (Leonid Andrejev), posvečena L.
N. Tolstoju, vez. ____________
Povesti, (Fran Erjavec), vez. Po strani klobuk, (Damir Fei-
gel), humoreske, broi. ........
Pol litra vipavca, (Damir Fei-
gel), vez........—---------------
P ing vinski otok, (Anatole
France), vez. —______________
Prelepe Vasiljica in druge ruske pravljice, (Cvetko Golar),
broi____________________________________
Povesti, (Maksim Gorki), broi. Pustolevičine dobrega vojaka âvejke v svetovni vojni, (J. Haiek), I. in II. del. ves. _ Pasti in sanke, (L. S. Orel), kriminalen roman, broi.— Pikova dama, (A. S. Puikin),
povest, broi. .........-—----
Potop, (H. Sienkiewicz), roman, vez. L del $3.26, II. del $3.00, oba dela skupaj, 1098 strani Peveetice, (Rabindranath Tago-
re), broi. .............................
Polom, (Emile Zola), roman is francoske nemike vojn« 1870-71, 649 strani, broi. $1.60,
Podobo is sanj, (Ivan Cankar),
Poiigalec, (K. S.), broi.-----
Povesti, (Lovro Kuhar), broi... Prodor, (B. Kellermann), socialen roman, broi. ............
Roman treh src, (Jack London),
vez-----------------------------
Razne povesti, broi................
Rim, (J. S. Machar), broi.
$1.00, vez------------------------
Rodbinska sreča, (L. N. Tolstoj), roman, broi. .......—.
Samosilnik, (Anton Novačan),
deset povesti, broi. ...........
Sanin, (H. Arcibaiev), vez.....
Selo Stopančikovo in njegovi prebivalci, ( F. M. Dostojevski), humorističen roman broi.............................
Spomini Krištofovege Pepčka, (Joseph Suchy), lično vez. Srce, (Ivan Albrecht) novele,
vez.........................................
Slika Doriana Grays (Oscar
Wilde), roman, broi.........
S vetobor, (P. Bohinjec), povest iz konca 11. stoletja,
broi.....................................
S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, broi.................
Sosedje in druge novele (A. P.
Čehov), broi......................
Sisto e Šesto, ( Federer-Polja-nec), povest iz Abrucev, broi.
Srce, (Amicis-Miklavčičeva),
k vzgoji mladine, ve«. »_____
Spomini na Prelome, ( E mesti n s Jeloviek), broi. --------
Srečolovec (H. Ma jar), povest,
Samosilnik, (Anton Novačan),
10 povesti, broi.............»...
Staroindijsko pripovedke, (JOS.
Suchy), s slikami, broi--------
Spoved, (L. N. Tolstoj), broi.
.76 1.00 .60
.76
.80 .66
.16 .86
1.26 .80 .40
.76
.76 .60 .76 .60 .76
1.60 1.26 .40 1.00
1.26 .76 .60 .26 .40 2.00 .40
1.26 .46
.60 .60
.76
.60
1.00
.40 .76
2.76 .40 .40
6.00 .40
2.00
.76 .26 .60
.76
1.80 .60
1.60
.76
.86 1.60
1.26 .80 .60 .90
.60 .76 .60 .85 1.60 .76 .35 .75
.35 .40
Stepni kralj Lear in hiša ob Volgi, (Stepnjak-Turgenjev), broi.
Tarzan sin opice (Edgar R.
Burrough), broi. 76c, ves. Tarzan ia svet, (Edgar R. Burrough), ves...............
Tarzanove živali, (Edgar R.
Burrough), broi. 76c, ves. Tarzanov sin, (Edgar R. Burrough), ves.________
Tarzanove mladost v džungli, (Edgar R. Burrough), vez. (Vseh 6 knjig $4.50.) Taras Buljba, (N. Gogolj), satirična povest, broi. 76cr
Tri povesti, (L. N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuje človek), broi. ----------..---------......
Tri povesti, (G. Flaubert),
broi. ..................■■.......
Tik sa fronte, (Damir Feigel),
Udovica, (I. E. Tomic), povest,
broi. 50c, vez...................
Umirajoče duše, (lika Vaite-Burgerjeva), zgodovinski roman iz baročne Ljubljane, broi. $1.25, vez. _ Uporniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, vez. --------
V	Ameriko in po Ameriki, (A. Kristan), broi. ___________________
Višnjeva repatica, (VI. Levstik), satiričen roman v dveh
delih, broi. $2.00, vez. ------
Vitez is rdeče hiše, (A. Du-mas), roman is časov francoske revolucije, broi. 75c, vez. Vladka ia Mitka, (Zofka Kve-der), vez. -------------.---------
V	noči in ledu, (F. Nansen), potopis ekspedicije ns severni tečaj, b slikami, broi.
V	oklopnjaku okoli sveta, (R. Kraft), v dveh delih, broi.
V	robstvu, (Ivan Matičič), roman tuge in boli, vez. —
V	zablodah, (France Bevk), roman, broi. ---------------------
Zadnja pot kapitana Scotta, (Pavel Kunaver), potopisne črtice skspedicije na severni tečaj, broi. --------
Zadnja kmečka vojska (A. Senoa), zgodovina kmetskih uporov v 14. in 15. stoletju, vez. _____________________-
Zadnji vai, (Ivo Šorli), roman,
broi. _____________..................
Zločin in kasen, (F. M. Dostojevski), roman v dveh delih, vez. _________________________
Zapiski is mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, vez.-----------------------------
Za rniljoni, (A. K. Green) roman, broi. ____________—---------
Železne peta, (Jack London), socialen roman, v dveh delih, broi---------------------------
Zmote in konec gospodične Pavle, (Ivan Zoreč), broi. Za srečo, (Fr. Malograjski),
povest, broi. —........—........
Zvonarjeva hči, (Miller-Ster-
žaj) povest, broi. ______________
Znanci, (Rado Murnik), povesti in orisi, vez.................
Ženini naše Koprnele, (Rado Murnik), satiričen roman,
broi. ...........—...........—--.—
Z ognjem in mečem, (H. Sien-ldewics), povest is davnih let,
681 strani, vez. .............
Zlatarjevo slato, (Avgust Senoa), zgodovinska povest
is 16. stoletjs, broi.----------
Zgodbe e nevidnem človeku,
(H. G. WeUs), broi.--
Zgodbe is doline ientflorjansko,
(Ivan Cankar, broi.............
Zabavna knjižnica, vsebina: Zločin in madei, Mojster Roba, in Mladih sanikarneiev
lastni životopis. ves. ------------
Zeleni kader, (I. Zoreč), po-
, vest, broi. -----------------------
Zbrani spisi, (Dr. Hinko Dolenjec), broi.-----—-------------
Zbrani spisi. Val. Vodnika, broi. ......................................
.60 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00
1.00
.40 .66
.75 .75
1.60 .76 .40
2.60
1.00 .60
1.00 1.50 1.25 1.25
1.00
1.25 1.00
2.25
2.25 .65
1.00 .40 .40 .60 .85
.85
3.25
.75 .36 1.00
.86
.45 .60 .85
SLOVENSKI PISATELJI.
Cankar Ivam Zbrani spisi:
I.	zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika .izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana ................
II.	zvezek: Črtice in povesti ter Kritični In polemični spisi, vezana .....................
III.	zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana ........................
IV.	zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci vez.
V.	zvezok: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Črtice, vezana ................................
VI.	zvezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novl.iana in Hiia Marije pomočnice, vezana ___________________________________
VII.	zvezek. Mimo življenja, črtice in novele ter Kritični spisi, vezana................
VIII.	zvezi*: Gospa Judit, Križ na gori; Potepuh Marko in Kralj Matjaž, vezana
IX.	zvezek: V mesečini; Martin Kačur; Nina; Iz Otta-kringa v Oberhollabrunn, vezana ...............................
Fmžgar F. S. Zbrani spisi:
IV.	zvezek: Dekls Ančks in Srečsla sta se, vezana ......
V.	ivecek: Boji. Kronika gosp. Urbana in Golobov* njiva, vezana .....................
2.00 2.00
2.00 2.00
2.00
2.00 2.00 2.00
2.00 1.00 1.26
VI. svesek: Sama. Kakor Pelikan. Bolteiar. Nai vsakdanji kruh in Tri črne
iene, vezai.a _________________—
(Vse tri knjige skupaj $8.60.)
Levstik Frani Zbrani spisi sa mladino, ves. ___________________
Masel j Fran-Podlimbarski:
Zbrani spisi, fina vezbs.
I.	zvezek. Slike in črtice, (iorski potoki in Tovarii Damian broi. $1.60 ves.....
II.	zvezek: Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero in Perica ter črtice,
broi. $1.60, vez. ___________......
Oba skupaj, broi. $2.75, ves
Pregelj Ivan, zbrani spisi: 1. zvezek. Štefan Golja in njegovi. Tolminske novele, broi. $1.85, fins vezbs .... U. zvezek: Bogovec Jernej. Balade v prozi, broi. $1.85,
fina vezba ..........................
IV. zvezek. Zgodbe zdravnika Muznika, Tolminske matere sveta noč vez. ____________...____
Tavčar Ivam Zbrani spisi.
III.	zvezek: Otok in struga, Tiberius Pannocius, Kuzov-ci„ Vita vitae mesae, Janez Solnce, broi. $2.10, vezana _____________________
IV.	zvezek: Grsjski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, vez. _______
V.	zvezek. Izza kongresa ______
VI.	zvezek: Cvetje v jeseni in Visoika kronika
Trdina Janez: Zbrani spisi, fina vezbs, vsebina:
I.	zv.: Bahovi huzarji in Iliri ter verske bajke stare in nove .........................
II.	zv.: Bajke in povesti o Gorjancih i___________________
HI. sv.. Bajke in povesti ______
IV.	zv.: Bajke in povesti____
V.	zv. Izprehod v Belo Krajino ................
Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova izdaja, fina vecba):
I.	zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke. Spomini na deda, Prazna vera, Uboitvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen ......................................
II.	zvezek. Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova ženitev in Grad Roj in je __________________
III.	zvezek: Kloitrski žolnir in Deseti brat ________________
IV.	zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemiki val-pet, Dva Brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Viinji gori Črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin ______-_____________
V.	zvezek: Lipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, Zupanova-nje v Globokem dolu. v roj ni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tstten-bach, Bela ruta, Bel denar Na Kolpskem ustju in Dok tor Zober,___
Kersnik Janko. Zbrani spisi, broiirani
I.	zvezek: Agitator ______________
II.	zvezek: Lutrski ljudje, Testament ____________________
III.	zvezek: Roilin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov
IV.	zvezek: Gospod Janez, Kmetake slike, Humorske, Povesti sa ljudstvo ----------
V.	svesek: Pesmi, Berite ao-ivce Kritike, Komentar _
VI.	svesek: Njegovo dčlo in doba, L seiitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. seiitek: Novelist in Politik
1.60 1.26
2.00
Peemice is prirode, (VL Kspus),
broi. m............................. .46
Sto let slovenske lirike, od Vodnika do moderne, (Cvetko
Golar), broi. 90c, vez._____l.$6
Strup is Judeje, (J. S. Machar),
vez. ................—.................... 1.10
Trbovlje, proletarake pesmi, (Tone Seliiksr), broi. 60c,
^eSe	—>»»,»»»—j»»«»»»!«» .75
Svojemu narodu (Val. Vodnik),
................................................,25
V zarje Vidove. (Oton Zupančič), pesnitve, broi..................40
2.00 3.76
1.75
1.76 1.75
2.60
2.60 2.60
_____ 2.50
2.00
2.00 2.00 2.00
____________ 2.00
igre.
Anfisa, (Leonid Andrejev),
broiirana ____________________....
Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana _________________
čarlijeve ienitev—Trije ženini (F. S. Tauchar), dve ialo-
igri [enodejanke, broi. _
Golgota (M. Krlež), drama r
treh dejanjih __________________
Gospa s morja (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broi.... Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in
epilogom ________________________
Julij Cezar (Wm. Shakespeare), vezana_________________________
Mac bet h (Wm. Shakespeare), .
vezana _____________________________
Othello (Wm. Shakespeare),
vezana ..................................
Očiščenje (Angelo Cerkvenik),
tragedija v šestih scenah___
Romantične duše (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih,
vezana ..........................
Sen Kresne noči (Wm. Shakespeare), vezana ___________
Umetnikova trilogija (Alois Kraigher) tri enodejanke, ki so celota zase. Broi. 76c., vezana _________________________
.60
.76
.26
.60
.60
.25 .75
.76
.76
.60
.85
.75
1.00
1.50
1.50 1.60
2.00
2.50
.75 .85
1.26
1.26 1.60
2.60
PESMI IN POEZUE.
Akropol is in piramide, (A nt. A-ikerc), poetični sprehodi po
Orientu, fina vezba-------------
Atila v Emoni in Romanca,
(Ant Aikerc), broi. ............
Balade in romance in Stara
pravda, broi. .........—-------—..
Basni, (.Jean de la Fountaine), iz francoičine prevel I. Hribar vez. ___________________...—.
Jadranski biseri, (Ant Aikerc),
fina vesba ......................«...
Job in Pselm 118, (S. Gregorčič), vez...............................
Junaki, epske pesnitve, (Ant
Aikerc), fina vezba _____________
Moderna francoska lirika, (Ante
Debeljak), vez.....................
Mučeniki. slika iz naie protire-formacije, (Ant. Aikerc), fina vesba.......................
Mlada pota, (Oton Zupančič),
broi. ...................................«...
Poezije, (S. Gregorčič), I. zvezek,, vez. ...........................
Poezije (S. Gregorčič), II. zvezek, vez...............................
Poezije, (S. Gregorčič), ilustrirana izdaja, velik format,
vez. -------------------------------
Poezije. (Dragotin Kette), vez.
Poezije. (Fr. Levstik), ves._____
Pesmi življenja, (Fr. Albrecht),
Pesmi, (Srečko Kosovel), broi. Pohorske poti, (Janko Glaser),
broi. --------------------------
Primož Trubar. (Ant Aikerc), zgodovinska epska pesnitev,
vez. .................................
Solnce in sence, (Ante Debeljak, broi. ..........................
Slutnje, (Ivan Albrecht), broi. Šleske pesmi, (P. Bezruč), vez. Plamteči okovi, (Mile Klopčič), broi. 36c, vez........................
1.25 .60 .60
1.00 1.25 .75 1.25 .76
1.25 .40 .60 1.25
1.60 1.10 .80
.60 .75
.85
.65
.60 .45 .50
.60
znanstvene razprave, politični in gospodarsko socialni spisi, učne in druge knjige ter brošure.
Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata .............. .25
Angleško-slovensko berilo (Dr.
F. J. Kern), vez................... 2.00
čuda in tajne življenja (Dr. Anton Brecelj), sploino življenje» lov je ....................85
Čitanka o higijeni, (dr. Ivo
Pire), z 236 sliakmi vez......... 2.00
Domači zdravnik, (pr. Kneipp),
broi. _________________.._________________ 1.00
Elemen ti moderne izobrazbe (I.
Molek), broi. 60c, vez.___ .75
Idejni predhodniki današnjega socializma in komunizma
(Abditus), broi. ________... .60
Ilustrirana lopa maska, navodila za iminkanje vez. __________ 1.60
Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrožič) s 30 slikami .40 Jugoslavija (Ant Melik) I. in
II. del. broi. $2.50, vez..... 3.60
Kako je nastalo današnje delavstvo in njegovo gibenje (dr.
D. Lončar), broi. ................ .45
Kari Mara, njegovo iivljenje in
njegov nauk, (M. Beer) _ .60
Kletarstvo, (Bohuslav Skali-
cky), broi. $1.75, vezana ____ 2.25
Kol*dar Cankarjeve družbe
1»30. broi. __________________________50
Kratke srbska gramatike (Dr.
Josip Mencej) _________ .26
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija
Pire) _________________________40
Mezdno dole in kapital, (Kari
Mar*), broi. ...........................25
Mieterij duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije,
vecaaa----------------- 1.25
Nai jeaik, (dr. Joia Glonar),
ves.--------------- .26
Nai sadeža j i ustavni položaj
(Dr. Štefan Sagadin)____ .76
Narodnogospodarski eseji______ .35
O delavskem in socialističnem gibanj« na Slovenskem do U-stanovitve jugoslovanske so-cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan),
broi. $1.00 vezana______ 1.25
O konsumnih društvih _________ .10
Osmutek slov. ner. gospodarstva ____________I____________________60
Politike in sgodovine (Dr. Drag
Lončar), broi................... .60
Praktični socializem, broi......10
Priče evolucije in Ademi pred Adamom (Ivan Molek), broi.
60c, vezana .........................76
Proletarska etike in morele
(Ivan Molek), broi..............10
Prva pomoč, (dr. M. Rus), S
40 slikami, broi......................80
Psihične motnje ne elkoholski
podlagi, broi. $1, vez......... 1.50
Rastlinstvo naših Alp (F.
Seidl) ....................................76
Razvoj Socializme od utopije do znenosti (Friderik Engels,
prevel M. Žagar) ................86
Roparske trojice (Clsessens-
Molek) .........................•.......85
Slovenski prevopis, (dr. A. Breznik), broi.............................40
Socielni ideeli in Keko si je človek vstvaril bogaj- (Molek-
Keracher) broi. ¿T.................86
Slovenske kuharica (S. Felicita Kaliniek), vez., 666 strani,
ilustrirana ............................ 5.00
Smernice novege iivljenje (Dr.
K. Ozvald), broi..................60
Spol, .ljubezen — materinstvo ' (Prof. dr. Zahor), trda veiba .40 Spretne kuherice, vezene ........ 1.40
Strokovne orgenizacije v Sloveniji, broi.......................— .25
Svetovne vojne in odgovornost
eocielizme (E. K.) broi. .... .60
Uvod v Biddhisem (Jos.
Suchy) ___________________________________.25
Varčna kuherice (Marija Remec), vezana ______________________________1.40
Vleder, (Niccolo Machievelli),
»roi. .........................................60
V novo deželo (E. K.), broi. _	.26 Zedružne prodejelne ali koa-
•u"» ........................................10
Zadružni koleder 1929. izdala Zadružna založba v Ljubljani ..............................
Zadružni koledar 1930. izdala Zadružna založba v Ljubljani Ze staro pravdo (Fran Erjavec —_________________________________
Zbirka domačih sdravil, s poljudnim opisom človeikega telesa, broi..........'...................
Zbirke ruderskih in fužinskih
izrezov (J. Bezlej) ...........
Zdravje in bolezen v domeči hiši Dr. J ust Bačar). I. del: Sestava, delovanje in nega Smernice zdravega življenja.
Ilustrirana, vezana __________
človeikega telesa; II. del: Zgodovina slovenskege narode (Dr. Josip Gruden), 1088
strani .ilustrirana ........._______
Zgodovina socializme v Srbiji
(Fran Erjavec) ....................
Zgodovine Srbov. Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka broiirana, I. zv, 86c; II. zv. 76c; oba zvezka sku-
P»j ......................................
Živčevje človeke (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, vez.....
albumi s slikami.
Tretnik Frenc: Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik ___________
Ameriški
letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik
razno. ,
Druzinski Koleder,
1916, vezan ___________
1919, vezan _____________
1920 vezan .............
1922, vezan ______________
1922, broi. ____________
1925,	vezan__________
1926,	vezan ............
1927,	ve«an ...........
1928,	vezan ____________
1929	vezan ____________
1930	vezan ..............
Cankarjeva slika na dopisnicah,
2 za....................................
(Imamo jih dvojne vrste.) Demokrecije, soc. revija, Cankarjeva itevilka z njegovo
sliko.......................................
Kres, vezan, letnik 1921-22 ____
Informacije o dobavi državljanstvo Zedinjenih držev______
O zdravstvenih nelogah soc. zaverovan je (Dr. Demet Blei-
weis-Trstenižki) ....................
Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak ................................
.50 .60 .60
.65 .80
1.25
4.00 .25
1.60 3.50
.50
.40 .60 .65 .76 .50 .75 .76 1.00 1.00 1.00 1.00
.05
.10 1.50
.40
.10 3.50
angleške knjige.
All Quiet on the Western Front, (Erich Maria Remarque, naj-boljži opis svetovne vojne .... 2.50 American Communism (James
Oneal) vezana _______________..... 1.60
Anerchism and Socialism (Geo.
Plechanoff), vez................. .60
Ancient Lowly (C. Osborne Ward, dve knjigi, 1313 strs-
ni, vezane ________________________ 5.00
Ancient Society (Lewis H. Morgan, vezana _______________________ 1.50
Boston (Upton Sinclair), novela o življenju m smrti Sacco in Vanzettija ter civilizaciji, ki ju je poslala na električni stol.
Dve knjigi ............................ 8.50
Brass Chock (Upton Sinclair) Slika korumpirtnosti kapitalističnega iurnelizma, vez. 1.20 "Dobe, His Authorised Life end Letters" (David Kalsner),
vezana v platno__________________ 1.00
Debs end the Wer, njegov govor v C anionu, O. in pred poroto
na sodiiču .............................26 i
Drug le»« Health (Jos. H. Greer,
M. D.), zdravljenje brez
zdravil, broiirana ___________ 1.00
End of the World (Dr. M. Wilhelm Bölsche), vez. ________ .«0
God end My Neighbor (Robert
Blatchford), vez. ___________ 1.26
Goose-Step (Upton Sinclair). Študija ameriikega visokoiol-stvs, nsd katerim imajo kontrolo privatni interesi, vez. 2.00 Goslings (Upton Sinclair), vez. 2.00 Hundred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patrijota .... 1.20 Jungle (Upton Sinclair), povest
iz čikažkih klavnic .............. 2.00
Jimmie Higgins (Upton Sinclair), povest socialističnega *
agitatorja med vojno___________ 1.00
Karl Merz, biographical memoirs (Wilhelm Liebknecht)
vezana ---------------------------- >60
King Coal (Upton Sinclair), povest iz itrajka coloradskih premogarjev I 1913-M. Vez. 1.60 Lew of Biogenesis* (J.4Howard
Moore), vezana .60 Life end Deeth (Dr. E. Teichmann), vezana _________________ .60
Money Chengers (Upton Sinclair), novela z Wall Streeta, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize 1. 1907. Zanimiva vse skozi, vezana ____ 1.50
Mountain City, (Upton Sinclair),, novela, vezana ........ 2.50
Oil (Upton Sinclair), novela,
vezana .................................... 2.50
Outline of History (H. G.
Wells), vez., 1171 strani .... 5.00 Physician in the House (J. H. Greer M. D.). Domači zdravnik, vezana ________________________ 2.00
Republic of Pleto vez............ 2.00
Right to be Lezy i Paul Lafar-
gue), vezana ...................... .60
Roberts Rules of Order, vez. .... 1.60 Survivels (J. Howard
Moore), vezana _________________ 1.26
Science end Revolution (Ernest
Unterman), vez. ____________ .60
Sez Science (Jos. H. Greer. M. D.), znanstvena razprava o
spolnih problemih, vez. ______ 1.00
Social Revolution (Karl Kaut-
sky), vezana .........................60
Spies in Steel (F. L. Palmer), ekapoze spijonažnega sistema na železnem okrožju Minne-
sote. broi.......................... .50
Struggle Between Science end Superstition (A. M. Lewis),
vezana -------------------------------60
They Cell Me Carpenter (Upton Sinclair), povest iz Los Angelesa, broürana ............1.00
The Cry for Justice (Upton Sinclair), vezana_______________________ 2.00
The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne interese, vezana ____________________ .60
The Sociel Revolution (Kari
Kautsky), vezana .......»........60
Universel Kinship (J. Howard Moore) izredno zanimiv spis
dokazov evolucije, vez......... 1.26
Vital Problems in Sociel Evolution (A. M. Lewis), vez......60
Yemey's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njçgova pravica. Prevel Louis Adamič K
vezana y platno ...................60
Walls and Bars (Eugene V. Debs. — Njegova poslednja
knjiga, vezana ................... 1.60
Naročilom priložite poitni ali eks-presni money order, Ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko poilje-te poitne znamke.
Vse knjige poiiljamo p rož t ni ne prosto. Klubom in čitalnicam pri večjih naročilih popust	ï
proletarec,
3639 W. 26th Street, Ckicego, III.
»«»IHHmiimUlNUMIIM
i i "New Leader" !!
angleški socialistični tednik.
Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljie u reje van angleiki socialistični list t Ameriki. Mnogo slovenskih delsvcev ga čita.
Naročite si ga tudi vi. Naročnino zanj sprejema "Proletarec".
»iM>mi»»M»»»Mi»imi>M»l
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
NARODNA'TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrveškem, Sloveškem, Češkem, Poljskem, kekor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku.
NsŠe posebnost so tiskovine ze druitve in trgovce.
Zadružna banka
Ljubljana, Jugoslavija,
V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIt
1.)	sprejeme denar ze hrenilne vloge eli ze tekoči rečun proti
nejb^ljiemu obrestovenju.
2.)	posreduje nejcenejio dostevo denarnih poliljk Iz Amerike
v domovino in obretno.
3.)	posreduje v vseh gospodarskih zadeveh hitro In po cen L Denar, kl se nsmersvs poslati v staro domovino, naj se nakaže
na račun Zadružne banke na Amalgameted Bank of New York, 11-16 Union Squere. New York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči izplačilo. Nai upravni zastopnik za Ameriko je Joseph Mentcn, 16824 Normandy Ave, Detroit Mich. Obračajte se nanj.
Obračajte se v vseh bančnih poslih sa stari kraj na Zadružne benko v Ljubljeni.	'

A Jugoslav Weekly
Devoted to the Interest of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, S. P.
vi

froirtarer
5=

OUR AIM:
EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH
vi:
NO. 1190.
Published Weeklv at	\» e«
CHICAGO, ILL. JULY 3, 1930.
Telephone: Rockwell 2864.
VOL. XXV.
THE GLORIOUS FOURTH
One hundred and fifty-four years ago this fourth of July, the Declaration of Independence was promulgated by the Continental congress, formally and officially severing the relations with England which had already been really ruptured by force of arms.
The bloody revolution lasted seven years longer. We call it a bloudy revolution to distinguish it from bloodless revolutions, but is wasn't so terribly bloody. There were single days in the World war when more men were killed than lost their lives in the entire eight years of our heroic revolution.
In 1787 there was a bloodless revolution. The present constitution of the United States was framed and adopted in violation of the constitution under which the country was then operating, namely, the Articles of Confederation. A change of government which is put through illegally is a revolution, whether bloody or bloodless—and the present constitution was put through illegally. Somehow we listen in vain to hear about this in conventions of Daughters of the Revolution and other constitution worshipers. Apparently they either never knew it or have forgotten it. A good forgettery is as necessary to a constitution worshiper as a wheel it to an autoist.
Inasmuch as nobody can tell what would have happened if the revolution hadn't, some will say that it was not worth while. Others will say that if it kept the Spaniards and the Catholic church from overrunning the whole of North America, it was worth the cost in life, dollars and energy.
Anyhow, tomorrow we celebrate. During most of the 154 years the day has been celebrated insanely—this is taken for granted when the celebration in these later years is called the Sane Fourth. Well, we hope the Sane Fourth "will live up to its name, but it doesn't always do so, and we shall know day after tomorrow whether it did or not. Meanwhile, hooray for George Washington, Sallie Fairfax, Thomas Jefferson, B. Franklin, Tom Paine, Patrick Henry, Betsy Ross—and for International Socialism which will finish what they started by giving all people the right to life, liberty and the pursuit of happiness. — Milwaukee Leader.
HOLMES' SOLUTION
Traffic, traffic, traffic! Every paper filled with it, every town and city in despair over it. Yet nobody ever seems to think that a little repose in life, a little less hurrying and scurrying about, and a little more content with staying where you are, would solve the whole problem. Why must everybody always be going somewhere? That's a riddle worth pondering!—Unity.
A modem Rip Van Winkle or the super-motorist who «icceeded in finding his way back to the highway after turning off at a "DETOUR" sign.
£
SEARCHLIGHT
By Donald J. Lotrich
y
THE SOCIALIST PARTY AT WORK
TARIFF PATERNAUSTS
With the aid of enough Democrats Congress has passed the most notorious tariff bill in our history, a bill that is loaded with that "paternalism" which its supporters pretend to hate. After this performance Congress should erect a sign above its doors reading: "Stock Exchange. Open to Serve Capitalists. Leave Your Orders at the Desk. Action Guaranteed."
Within a few days billions of stocks crashed in Wall Street and 200 issues reached the low 1930 level. Meantime thirty nations are offended and they are not going to be kicked in the face without striking back. To divert attention from the fact that Congress is a servile agency of our arrogant capitalist exploiters, a committee is to drag a red herring into view by undertaking another investigation of Bolshevism. With the Bolshies reduced to five or six thousand members, divided into three sects and each cutting the throats of the others, this performance is 'obviously insincere and a defense screen to divert attention from Congress and from widespread unemployment.
What is evident in the passing of this tariff bill is that its supporters do not have sufficient ability to serve our ruling classes intelligently. The protests of the political economists a few weeks ago support this view. When a capitalist class has so little political opposition as in this country its agents do not have to think but when they cease to think they are also incapable of serving that class intelligently. The result is that the average member of Congress becomes dull and stupid.
Bad as economic conditions are for millions of workers and farmers they are not likely to improve. The cost of living will go up, retaliation abroad will decrease exports, industry will slow up, and more jobless men will walk the streets. Nothing is done for the unemployed. A few fat parasites may gain. ' No nation has been so absolutely ruled by witless agents of the capital-owning class.
New Leader.
Young Jugoslav Club oS Milwaukee
I'm glad to announce that a Young Jugoslav Socialist Club is being formed in Milwaukee .
We have already the signatures of twenty-five persons, who wish to join this club. The first meeting will be held at S. S. Turn Hall, 471 Nat. Ave. on July 7, 1930, at 7.30 P. M Please enter at side enterance, down stairs. Come to the meeting aid bring youi friends. It will be ?ducational
Onr Doings Here and There
The Pioneer lodge picnic committee is busily making final arrangements for their picnic to be held Sunday July 20th at Bergmann's grove located at 23rd and Desplaines Ave. Admission tickets are 50c in advance 60c at the grove, also good for one chance on the Ford to be given away as a gate prize. A good time is assured to all.
A moonlight picnic will be sponsored by the singing choir Sava ■ of Chicago. Watch for further announcements .
The campaign for 3000 subscribers for Proletarec has shown fair results in the past 6 months. However in the past few weeks a greater drive was inacted and good results were seen in our sub diggers column. For next week's report Jos. Snoy of Ohio is already listed with 22, Jos. Jereb of Akron, O., 21, four apiece for John Teran of Minn, and Mike Krultz of Willard, Wis. and three more for Frank Cesen of Detroit. Various others are listed with singles. How about Chicago appearing more often
in our list of sub diggers?
*
Herman Kugel of Detroit writes
about the Young American picnic to
be held Sunday July 13th. fThosi
remembering their last year's picnic
will surely want to be present at
this gala affair. Arrangements, are
being made for a bus load of Chicago- j
ans to attend their picnic.
e
Proletarec carries a fine selection of books by Upton Sinclair and other prominent authors. We still have a few copies of "All Quite on the
Western Front". See your price list. •
Branch No. 224 JSF. will give a picnic Sunday July 13th in thi Wild Wood Preserve» on 127th and Michigan Ave. Everyone is cordially invited.
a
We have good steady contributors
to the English page in John Kutch
and Jane Fradel who tell us of
doings of the quaker state. Herman
Rugel and Andrew Grum of the auto
city and Vincent Pink from Wau-
kegan. Tony Ksmniker promises his
share from Milwaukee. We would
like to see Cleveland also represented.
Who will take charge?
a
For Sunday July 27th a committee of branch No 1 JSF. are making arrangements for transportation to the picnic which will be held in Wau-kegan by branch No. 45 JSF. Those wishing to make this trip should either notify or call at Proletarec office. Watch for further announcements.
John Rak.
as weil as entertaining. Don't miss it and please come early, t The club will be affiliated with the Slovene Socialist Branch No. 37. The members of braich * 37 have promised us financial as well as moral aid. May their interest in us, the Slovene Youth, awaken us, and put U3 to work shoulder to shoulder with all the rest of the Comrades. The goal can only be obtained by hard work and education of our youth as well as the rest of our Comrades regardless of their nationalities.
It is time that we awaken and go to work toward the cause of Socialism, so that we may carry on the banners of Socialistic ideals. Let's carry on, as our fathers have done and are doing at the present time.
Let's not be satisfied with what they have done. Let's march on, faster, and with firmer steps toward the right goal.
LET'S AWAKEN! YOUTH! Learn and spread the Socialist ideals everywhere, and let us all work together toward the salvation of working men and their children.
Tony Kamniker, Jr.
Members of Club No. 1 J. S. F held a dandy meeting last Friday night at the S. N. P. J. Hall. Josko Oven and Peter' Bernik reported on the convention. Both spoke highly of the convention. Two new members were accepted. The meeting was well attended and the disposition was harmonious. Nominations for executive positions were made.
• e •
Members of our Club have decided to attend the picnic of Club No. 45 Waukegan, 111. on Sunday, July 27. We expect to charter a bus or else a special coach on the North Shore line. Anyone wishing to go along (Should notify John Kak by phoning i.ockwell 2864.
e e a
A Mooney-Billings protest mass meeting is scheduled! for Tuesday July 16. It will be held under the auspices of our Cook County Socialist Central Committee. Definite arrangements will be announced next week. A unified campaign to protest the imprisonment of the two labor leaders throughout the states lus ' been planned. With sufficient pressure from labor's ranks the*- two innocent men can be released. But lubor must make the cowardly guards oi injustice understand that it .neans business. Attend thia meeting.
• e e
Jake Lingle, Chicago Tribune's reporter of gangs and gangdom did have his hands in the mess. The Chicago Tribune writes that they had trusted Lingle. They had expected him to be honest. But our own "Trib" doesn't always write so. How could they expect their agent to be different. Lingle dtalt with crooksd officials and gangsters. Instead of helping to uncover and defame law-
• lessness, Lingle dealt with it. We I are glad however that the upheaval brought about a change in the police administration although we have no more faith in the new police officials than we have had in the deposed officers.
e e e
, Two airmen the Hunter brothers have been piloting an airship "The City of Chicago" for 20 consecutive days as this goes to press and have thereby established a new endurance flight record for the world. They are assisted by two other brothers who operate the refueling plane. Food, clothing and, other necessities are lowered to the
pilots from the refueling plan Chieagoans, yes, even the peopl throughout the world read arul watt with interest of the feat of the* boy». When a modern motor runs at 75 miles per hour for 20 day steadily it is an achievement of great importance in this machine age of ours.
• • •
Chicago is also having a dancing marathon. Five couples have been dancing steadily for 1900 hours, with the exception of the fifteen minute time out for each hour oi' dancing. This shows how long the human machine can bum energy
before giving way.
• • •
And a war show stunned Chicago's spectators. Planes of every dis-cription manuevered along Chicago's Lake fro.tt. Guns of all sizes blasted si tils, bombs exploded. If the spect aiors received the real benefit of the show they will have learned to hate war.
• e e
Yes, and excitement prevails because the Chicago Cubs gained first place in the National League baseball standing. People may not be working. However when 115,000 people pay to see 4 baseball games it can't be so bad (?).
• e e
Nine out of seventeen offices were
won by Beading Socialists, reads
headline at their elections last week
Fighting against the fusion ticket of
tlu; Democrats and Republicans our
Ccmrades carried their colors sucess-
fully in more than half of the offices, e » e
From California comee a clipping out of the San Francisco Examiner raising cain with the Socialists be cause they have exposed the work of the electrical industry. Boy, if you comrades otit there have been able to do such a wonderful job they deserve a lot of applause. But the whole story is written so as to clean the power kings and blame it on "Red" propaganda. Yet the investigating committee did not reveal all the facts, nor the full report. We await it before making further comment.
MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 6.
TAKING THE COUNT
/
An International Demonstration in Aix-la-(liapelle
An international demonstration ¿*t#nded'by people from adjoining countries is to take place - in Aixla-Chapelle on the 27th July. About 25,000 Socialists and trade unionists from Belgium, Germany and Holland will march in procession in Aix-al-Chapell«* to a mass demonstration in favour of peace and understanding between the peoples.
United International Urged
The National Council of the I. L. P. is proposing a militant Socialist policy on the basis of which a conference of organizations unaffiliated with the Labor and Socialist International and unattached to the third International should be called prior to the congress of the L. S. I. at the end of July, next year in Vienna. The conference will try to secure the affiliation of the now unattached organizations and build up a unified Socialist International.
Census Information Wanted
Since publication of the two national office news releases on the unemployment census manipulation, people from all over the United States have been sending in material which substantiates the charges made by the Socialist Party. However, more sych material is urgently needed. Please send in personal experiences with census enumerators, asking the unemployment question. If you have not been enumerated by the censors let us know that also.
German Socialists Gain Strength
The membership of the German Social-Democratic party is now 1,022,777, a gain for the past year of over 84,000.
The Socialists have 152 members in the Reichstag out of 500 and 532 in state legislature«. In 947 municipalities Socialist are mayors and in all 9,058 party members are city councilmen; 37,709 party members are in municipal offices of one sort or another.
Dr. Laidler's Pension Statement Published
The statement which Dr. Harry W. Laidler laid before the House Committee on Labor in regard to old age pension legislation several months ago, has been published in the hearings. Copies can be secured by writing to Wm. F. Kopp, House Office Bldg., Washington, D .C. Dr. Laidler's statement appears on pages 78 to 83.
California
The state office is now functioning in Los Angeles with a state secretary and an assistant, both on full time. New members have been coming in fast due to the organized work of Wm. H. Henry. Comrade A. Levin is being sent out as a follow-up after Comrade Henry.
Pennsylvania
The ticket headed by Jim Davis in Pennsylvania spent more money in the primaries than did Grundy. Vare, various members of the Mellon dynasty, those great capitalists Messrs. Widener and Stotesbury, and a brick manufacturer named Bonitz — to the tune of almost $100,000 — were the angels. The open shop Samuel Vauclain was treasurer.
The Socialists are asking how the new pro-Davis labor crowd likes its company.
Edward J. Goldstein held a large street meeting in Pittsburgh with between three and four hundred constantly listening to the speech. His text was taken directly from the front page of the capitalist press, which on the same day listed a story of a worker arrested for stealing milk for three youngsters, food-less after six months of their father's unemployment; a desperate strike of a village of miners over a wage cut; the announcement of forty farms at sheriff sales in Mercer, richest farming county of the western end of the state, and the philanthropy of a New York Millionaire who sent fifty New York scrub "girls" — average age 63 — to a mountain camp.
WONDER WORKING
I The wonder worker in the white house has worked a wonder all right, but it is not the right kind of wonder.
He was elected in the fall of 1928 by the greatest majority ever granted to any candidate for president in the whole history of this country. He came very near carrying every state, leaving poor A1 with a sorry handful.
This came about because he had been "sold" to the people as a wonder worker. He had been given publicity along this line for several years, and of course it was worked to the limit during the campaign.
Naturally the folks expected him to make good. It was a hard reputation to live up to, it was so high and resplended. Yet he could have convinced the people that they had not been fooled, had he taken advantage of his opportunities. These opportunities lay right before him, beckoning to him to come and take them. In the matter of unemployment, for instance. And the handling of the London naval conference. And the tariff. He has lost out by his failure to grasp the opportunities which were staring him in the face.
So it happens that, so soon after receiving the most magnificent popular indorsement ever given to any candidate, he has worked the wonder of casing himself out of the wonder working class.—Milwaukee Leader.
Uncle Sam's country is rapidly becoming on iduttrial •fate as no other large nation on earth. The •mall villa«*» according to the eeAsas report«, is growing «mailer and the industrial citiee are springing ahead. Even in villages, especially in the vicinities of big industrial cities, the reeidents are no« all farmers. Many that live in the wide open spaces go to work every morning in shops or mines, and they too should be counted as industrial workers, altho they live on the farm*. And then, farming is developing into an agricultural industry. This is economic evolution, which is not harmful to Socialism, but otherwise.
RECIPE FOR BUSS
A real estate salesman of West Texas had just finished, describing the glorious opportunities of that part of the country. "All west Texas needs to become the garden spot of the world is good people and water," he said. "Huh!" replied the prospect. "That's all hell needs."—American Mutual Magazine.