IN MEMORIAM DR. MILAN GREGORČIČ 
V 'etu 1979, dne 31. avgusta, se je usta 
vilo plemenito srce dr. Milana Gregorči 
ča, še preden je dočakal častitljivih de-
vetinsedemdeset let. Toda ne samo oseb 
na starost, temveč tudi več kot polstolet-
na služba na zdravniškem področju, mu 
je dala še za življenja sloves pravega 
zdravnika, kakršnega so po-nali še naši 
starši in mi iz njihovega pripovedovanja: 
bi', je človek zdravnik, ki je rad prisluhnil 
človeškim težavam in imel vedno čas, ne, 
vzel si je čas, da je iz osebnih te^ob po 
stavil pravilno diagnozo človeku — bolni 
ku. Brez tega ni šlo, ker ni mogel, niti ni 
hotel biti zgolj prebirale? bolnih od zdra 
vih. Nekajkrat sem bi' pri njem v ordina 
ciji, saj je pregledoval tudi oči. Vedno se 
je zavzel za celotnega človeka in ne samo 
Ive Subic: portret dr. Milana Gregorčiča 
za tisti del, ki je bil bolan. Bil je sredi 
ljudi in največja pohvala njegovemu de 
lu je po mojem skromnem mnenju takš 
ne narave, da je marsikdo ne bo razumel, 
a jo vendar zaradi plemenitosti ideje na 
tem mestu izrekam: bil je še eden izmed 
tistih zdravnikov, posajenih med ljudstvo, 
ki so jim najbolj podobni današnji boso 
nogi zdravniki v nerazvitih deželah. Ved 
no so med ljudmi in sredi njihovih težav, 
pomagajo, kjer to zmorejo, sicer pa vsaj 
lajšajo bolečine, in to ne samo posamez 
niku temveč vsemu narodu. 
Dr. Milan Gregorčič je bil rojen v Ljub 
ljani 27. decembra 1900. Osemnajst let 
star je maturiral na Klasični gimnaziji v 
Ljubljani in nato vpisal medicinske štu 
dije na zagrebški univerzi. Tam je končal 
tudi prvi rigoroz, nato pa je nadaljeval 
študij na Dunaju in v Gradcu, kjer je 
končal študij medicine in bil promoviran 
v februarju leta 1924. Pripravniški staž je 
odslužil v Mariboru in v Ljubljani in je z 
vsemi potrebnimi spričevali nastopil svo 
jo prvo službo v Gorenji vasi že leta 1925. 
Bil je prvi stalni zdravnik v Poljanski do 
lini in do leta 1935 je delal tudi v Zireh. 
Poleg zdravniškega poklica je bil dela 
ven tudi na drugih področjih: tako je v 
Gorenji vasi ustanovil Rdeči križ, bil nje 
gov dolgoletni predsednik in za svoje delo 
pri tem prejel tudi zlato priznanje Rdeče 
ga križa Slovenije. Od julija 1941 je aktiv 
no deloval v takrat komaj porajajoči se 
socialistični revoluciji in bil od leta 1943 
dalje partizan, sanitetni referent kobari-
škega vojnega področja. Po osvoboditvi se 
je vrnil v Gorenjo vas na staro službeno 
mesto, bil je zdravnik in več let tudi po 
verjenik za zdravstvo tedanjega okraja 
Kranj. Ker je kot zdravnik verjel v staro 
izročilo, da je zdrav duh v zdravem tele 
su, je bil tudi med ustanovitelji TVD Par 
tizan v Gorenji vasi in njegov dolgoletni 
predsednik. Ob vsem tem je še našel čas 
za številne tečaje Rdečega križa v Poljan 
ski dolini, čeprav je pred upokojitvijo bil 
tudi direktor Zdravstvenega doma v 
Skofji Loki. 
253 
Dr. Milan Gregorčič je bil zvest sode 
lavec Loških razgledov in pisal je pred 
vsem v zadnjih letih svojega življenja v 
Zdravstveni vestnik. Ni bil suhoparen pi 
sec, ampak prav prijeten pripovedovalec 
doživljajev iz svoje prakse, o čemer pri 
čajo mikavni prispevki, kot so na primer: 
»Moja prva operacija« (ZV, št. 10, 1976); 
»Komu zvoni?« (ZV, št. 5 1977); »Opravil 
sem prvi porod« (ZV, št. 2, 1978); »Kje je 
otrok?« (ZV, št. 9, 1978) in »Kako sem pra 
znoval 25. rojstni dan« (ZV, št. 11, 1978). 
Koliko topline in šegavosti in ne nazad 
nje tudi napotkov mladim zdravnikom 
veje iz teh njegovih zapisov. Škoda je, da 
jih ni mogel nadaljevati, ker je v njih del 
ček mozaika iz spomenika, ki mu pravi 
mo Slovenski zdravnik! 
A. Pavlovec 
OBRTNIŠTVO V ŠKOFJELOŠKI OBČINI 
Skofja Loka s svojim gravitacijskim 
območjem je že od nekdaj znana po raz 
vitem obrtništvu. Za njimi ni zaostajalo 
tudi drugo drobno zasebno podjetništvo. 
Viri povedo, da je imelo obrtništvo do 
konca druge svetovne vojne v nekmetij 
skem gospodarstvu celo prevladujoč po 
ložaj, saj o izrazitejšem industrijskem 
razvoju na tem območju lahko govorimo 
šele v novi Jugoslaviji. 
V povojnem obdobju doživi zasebno 
obrtništvo najprej občuten padec, nato 
stagnira, ko se v zadnjem desetletju za 
čne ponovno večati. Dolgoročni doku 
menti ter ukrepi Slovenije in občine in 
nova organiziranost obrtništva, naj bi 
tak razvoj še pospešila. Za obrt v širšem 
smislu štejemo tudi gostinstvo in avto-
prevozništvo. 
Z obrtništvom se ukvarjajo tudi ne 
katere organizacije združenega dela, ka 
terim pa ta sestavek ni namenjen in velja 
le za zasebno obrtništvo. 
Obrt delimo na redno obrt, ko se ob 
čani z njo stalno — poklicno ukvarjajo, 
in na postransko obrt. Za postranske 
obrtnike štejemo občane, ki so sicer red 
no zaposleni ali so upokojenci in po 
dobno, pa se dodatno ukvarjajo še z obrt 
jo. Ta oblika obrti se povečuje hitreje 
kot redna. 
I. OBRTNE DELAVNICE 
OBLIKA OBRTI 
OBRTNA DEJAVNOST Redna 
obrt 
16 
il 
14 
15 
2 
•: 
8 
2 
5 
4 
5 
2 
7 
1 
:> 
l 
:•; 
2 
Postranska 
obrt 
16 
20 
7 
5 
15 
11 
5 
11 
7 
7 
6 
H 
3 
'•> 
4 
7 
4 
5 
Clrim orS.UjJi 
32 
31 
21 
-o 
17 
H 
13 
12 
12 
11 
11 
M 
Hi 
in 
9 
8 
7 
7 
Kovinska galanterija 
Mizarstvo 
Frizerstvo 
Izdelki iz plastičnih mas 
Moško in žensko krojaštvo 
Kovaštvo 
Sobno slikarstvo in pleskarstvo 
Lesna galanterija 
Zidarstvo in fasadarstvo 
Orodjarstvo 
Kovinostrugarstvo 
Ključavničarstvo 
Avtomehanika 
Šiviljstvo 
Tapetništvo 
Žaganje drv in lesa 
Elektromehanika 
Vozno ličarstvo 
254