Vojna posoiila. M Beogradu se zaCne ta uiesec posvsetovanje iu sklepanje o proračunu in linaucijskem zakonu za 1. 1920—21, Pri tej priiiki se ne sine pozabiti na jedno važno zadevOj ki se ti6e na tiso6e in tisoce malih Ijudi v naši novi državi. To so vojna posojila. Za drža vo je prišel čas, da vrne mailim in ubogirri Ijudem njih denar. Proti vrnitvi ali1 izplačilu vojnih posojil se navaja marsikak razlog. Najbolj pogosto se čuje: mi Srbijancev ne moremo sititi, da bi plafievali stroške za vojna podj'etja, ki so bila naperjena proti njim. Na to mi odgo varjamo: Mi iz bivše Avstro-Ogrske  srao morali povzeti vsa predvojna in  vojna plaiila bivše Srbije skupno ž njimi. In teh dolgov je mnogo več, ne go naših vojnih posojil. Mi smo tudi leta 1819 in 1920 m 1921 morali nositi nesorazmemo mnogo w& plačil za skupne stroške H^ego bivša Srbija in .Vojvodina, kjer s« je izplacevanje davkov začelo še-le orgauizirati. S temi plačiJi minulih treh let smo obnovili z lnilijardskimi strošlci našo vojno opravo, obnovili delovanje občin in šol v Srbiji ter zgradili veliko število 6olt uradov, železni-c in železnižkih poslopi/ po prejšnji Srbiji, Brez vsake zavisti smo tudi miriio gledali, da so je vojni plen, kojega vrednost je zaašaia na milijarde^ razdelil samo m«3;! Srbijance, in da se tudi vojna odškod nina daje samo njim, Tiho tudi gledamo, da se ruskjra beguncem, med katerimi je tucii marsikateri klativitez ia komunistični agitator, izplačuje mese>l no do 6 milijonov dina.rjev podpore. Zato pac z vso upravicenostjo lahko zahtevamo3 da nova država prevzame tudi oni dpl vojnih dolgov stare države, ki jili imeniijeino vojna posojila. Mi smo živelr nad tisoč let v tuji državi in nih6e ni mogel zahtevati, da leta 1914 postane ta uarod nae i kr-it do zadnjega 61ofveka ivovolucijonar. Vojna posojila se tudi niso vplačevala toliko za vojsko, ampak mnogo bolj v smislu, da se denar. iinancijski dobro naloži; To bodo najbolj znali potrditi tudi slovenski demokratje po Mariboru, Ptuju in Celju, ki so hodili po deželi v imenu vlade kot prigan' jaci za vojna posojila. Demokratje in samo&tojneži seda &edai na vladi ter režejo kruh narodu, a socijalni demokratje jim tilio iu sramežljivo pomagajo. Od njih bo narod tirjal račun, ako ne izpolnijo njegovih upravifieuihi želj. Ako se bogatašem vojna poeojila no vrnejo, dobro. 'A vrniti se morajo malim in ubogim ljudem ter zadrugam ubožnib. stanov. !Ako so se demokratjie, samostoiueži iu soeijalui demokratje vladi prodali, na) pokažejo svojo moc in naj dajo tudi narodu, kar mu gre. ,T.