SpOMNlTE SE
slovenskih Juncev s kakim
Da*0M!

OOM^ .A
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN un ING DAILY NEWSPAPER
'•224
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 26, 1945
LETO XLVIII—VOL. XL7III
Jugoslavija zahteva plebiscit za Trst
v°jest i-v SePt- — Jugoslovanska vlada je zdaj spreme-VionJ !ŠČe g'ec*e Trsta in ni več za to, da bi postalo mesto 1 ¥ Belgrna	Kot se poroča, je Titova vlada včeraj skle-
di«, n,rad«. da bo predložila koncilu zunanjih ministrov v % Se tržaško prebivalstvo izreče v plebiscitu za svojo
vlada je zdaj zopet za svoj prvotni predlog, %Vft avtonomno mesto s svojo lastno upravo pod po.
, um Jugoslavije.
b ■ ^ SlUp '
% Ju Je Jugoslavija pripravljena, da bi dala gotove 'šče |Vani' ^i so zainteresirane v Trst oziroma tržaško ^a n U50s'0vanska delegacija bo ostala v Londonu, da • ' v ta m Trsta z deputiji, ki so jih postavili zunanji narnen, dočim bo zasedanje koncila skoro gotovo "^C^ga tedna.
Pri konferenci zunanjih ministrov je prišlo na vrsto tudi vprašanje povrnitve sto tisočev Poljakov, ki so zdaj v raznih taboriščih zapadne Evrope pod varstvom ameriške in angleške armade. Te Poljake zahteva zdaj Rusija domov, ker so postali ruski državljani, ko so dali zavezniki pol vzhodne Poljske Rusiji. To. da ti Poljaki se nočejo vrniti domov, boječ se komunizma, zato angleške in ameriške oblasti ne store nobenega koraka, da bi se jih sililo domov.
Včeraj je nastala nova vrzel med zunanjimi ministri, ko je ruski komisar Molotov zahteval za Daljni vzhod skupno oblast vseh zaveznikov. Temu se je odločno uprl ameriški državni tajnik Byrnes. Molotov je namreč zahteval, da mora general Mac-Arthur pri upravi Japonske in za druge teritorije na Pacifiku vprašati v vseh zadevah zavezniško komisijo. Tajnik Byrnes se je temu uprl na podlagi tega, ker da je bila sklicana ta konferen.
ca samo z namfenom, da rešuje evropske probleme in ne one v Aziji.
Angleški zunanji minister je prišel včeraj tudi v nesoglasje s komisarjem Molotovom, ko je prišlo na dnevni red vprašanje prehrane Evrope. Zed. države in Anglija namreč predlagajo, naj bi se Avstrija prehranjevala iz balkanske žitnice (Banata), čemer se je pa komisar Molotov odločno uprl. Dalje se je Molotov uprl, da bi zapadni zavezniki premlevali meje na Balkanu in bil tudi proti temu, da bi se vpisalo v mirovno pogodbo z Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Finsko zmanjšanje armad v dotičnih deželah, kot predlagata Anglija in Amerika.
Splošno se sodi, da bo potreben ponoven sestanek predsednika Trumana, premierja Stalina in ministrskega predsednika Attlee-ja, ki bi izravnali zapletene evropske probleme. Videti je namreč, da bodo zunanji ministri zaključili zborovanje, ne da bi količkaj rešili evropske probleme za dosego miru.
RAN je ukazal, da
PDO REDUCIRAJO
(k 'KlOf)
! " ie ni. Predsednik ?rZa1' da armada H šemanjša namerava-
J^Cf0,000 mož-
oddelku za $28,-'*arJ,d°voljenega de-je stroške.
Xjl^no poveljstvo t/pik J:50°.000 mož, je
P VeŽl3 ?kazal> ^ ne [	k°t 1,950,000
r45irja VOjni oddS*
uradu najmanj $500,000,000, ker ne rabi denarja radi zgodnjega konca vojne na Japonskem.
Ta revidirani program se zdaj zahteva za fiskalno leto, ki se konča 30. junija 1946 za okupacijsko armado, za demobilizaci-jo in za splošne armadne stroške vsoto $18,436,833,501. Prej je bilo določenih za to nad 60 bilijonov dolarjev, ko še ni bilo videti konec vojne.
Predsednik je omenil kongresu, da bo priporočal še nadalj-no znižanje armadnih stroškov, kadar bo videl za to potrebo.
|(Jyj	--11
^^begisnte
J? & 80 kili izroče-i' ^ts p Za slovenske K^ St ances Knaus,
fia*darovala
tf	je Prine"
J bil° nabrano
>v, genskih Qltar_
I, Nj p Ludmila Ar-Ce OtT' je darovala a 12 61 St. ^val?5.00, prej
vCbena hvala V,6; za velikodu-
f 1 <L°famo še
Kdl1 po svojih
IVj^iK°iakov že NSr^nov
i/ Je bilo od 12. ^ V V Sptembra
p i-
Vvojuk°onfran mor-
Zed. države so uradno zaplenile nemško ladjo
New York. — Največjo nemško potniško ladjo Europa so vzele v posest Zed. države kot vojni plen 2. svetovne vojne. Zaplemba se je izvršila v new-yorskem pristanišču, ko je par-nik pripeljal iz Evrope 4,314 armadnega osobja.
Ameriška mornarica je zasegla parnik v Bremerhavenu meseca junija. Parnik so Nemci zgradili leta 1928 za $17,-000,000 in je bila last North German Lloyda. Pred vojno js parnik preplul Atlantik 179 krat pod nemško zastavo.
-rO-
Zahvalni dan bo letos na 22. novembra
Columbus, O. — Urad guvernerja Lauscheta naznanja, dia je bil obveščen iz Bele hiše, da bo predsednik razglasil dan 22. novembra za Zahvalni dan, kar bo upoštevala tudi država Ohio.
Odsek je položil na mizo več odškodnine brezposelnim delavcem
Washington. — Odsek poslanske zbornice, ki določa denar za vladne stroške, je z 14 proti 10 glasovom položil na mizo za ne. določen čas predlog za večjo odškodnino brezposelnim, kot jo je priporočal predsednik Truman.
Poslanec Knutson iz Minneso-te je povedal časnikarskim po. ročevalcem, da so številne stavke po deželi vzrok, da odsek ni hotel razpravljati ob tem času za dodatno brezposelno odškodnino.
-o-
Obsojeni naciji bodo skušali vreči krivdo na Hitlerja
Nuernberg. — Zavezniki se, pripravljajo, da /ačno drugi me. sec z sodno obravnavo proti na-cijem, ki so zatoženi vojnih zločinov, kot je Goering, Ribben-trop, von Papen in drugi. Ti bodo najbrže skušali vreči vso krivdo za vojno in vojne zločine na Hitlerja v upanju, da si tako rešijo gavo. Koliko bo ta zagovor upošteval zavezniški sodnj tribunal, se bo videlo.
Zavezniki se tudi bavijo s tem, da bi v odsotnosti sodili in obsodili Hitlerja, Goebbelsa, Himmlerja in Bormanna, štiri glavne nacije. Od teh je samo Himmler priznan mrtev, drugi so pa zapisani kot "poročani mrtvi."
-o-
Skoro en milijon je že odpuščenih
Washington. — Armadno poveljstvo naznanja, da je bilo od 12. maja odpuščenih že 905,000 vojakov.
^ p .---------
^ Napoveduje, kako je ušla gotovi smrti
- Tuji fctoti „ m dni sodno
kS^T- ki
. LJElh. o, 1 v raznih t	krivec je
CsNne ' kjer ie
; sl?mrti do 4,-
' iN S merJ'em je
V	Vče-
liSjSvwT* Zofija
i 6 C 80 S ni peljena v '' % HžS -°m morili *	Tudi
^Npl^i, kjer „ 0 jo ^v
W\ da ° V tab°ri-n !eta 1941 v
bolnišnici paradirali 3,000 židovskih žena, popolnoma nagih. Tista, ki ni mogla s postelje in tista, ki ni bila dovolj lepega te. lesa, je bila zaznamovana za smrt. Tudi Zofija Litwinska je bila med temi. Zaznamovane ženske so naložili na truke in jih odpeljali proti dvorani, kjer so morili ljudi s plinom. Tam so jih zmetali v dvorano kot vreče krompirja in odprli plin na ženske, ki so vpile in prosile milosti, pa je naciji niso poznali zanje.
Zofija je povedala na sodniji, kako jo je že dušil plin, ko je nekdo poklical njeno ime. Ni imela več moči, da bi se oglasila, samo roko je dvignila. Tedaj jo je nek moški potegnil iz dvorane.
Litwinska je pokazala na ene. ga izmed obtožencev, nekega
Hoesslerja, ki je odbiral one, ki so bili določeni za smrt.
Povedala je tudi, kako je ena izmed obtoženih žensk, lise For-ster, pretepla neko 17 letno dekle v kuhinji do smrti, ker je ukradla en krompir.
Neka priča je tudi izpovedala, da je paznica Irma Grese ustrelila dve ženski, ki sta skočili sko. zi okno, ko se je zbiralo žrtve za smrt s plinom.
Helena Hamermerz je pričala, kako so v taborišču obešali nage ženske za noge, da se je na njih potem poskušalo umetno zaplo-ditev. ženske so pri tem strahovito trpele in se zvijale v boleči, nah in mnogo jih je umrlo.
Dora Szafran je izpovedala, da je ena izmed zatoiženih, Juana Bormann, naščula svojega psa, da je zadušil neko žensko in se I je potem še bahala s tem činom.
Stavkarji v oljni industriji morajo takoj nazaj na delo
Pri Goodrich Co. v Akronu jd bila včeraj stavka poravnana
Akron, O. — Goodrich Co. in unija kavčukastih delavcev skupno naznanjata, da bodo pri. čeli z obratom v šestih tovarnah, ki so bile zaprte 22 dni, ker je bilo na stavki 800 preddelavcev in radi njih brez dela 22 dni do 15,000 delavcev. •
Preddelavci spadajo k Zvezi
preddelavcev v Ameriki, ki je samostojna. Izvršni odbor te zveze je sam priporočal, naj končajo stavko.
Preddelavci so začeli s stavko na Delavski dan iz vzroka, ker da je podjetje na debelo odslav-ljalo delavce.., Podjetje je to dol. žitev zanikalo.
Civilna komisija bo danes zaslišala slučaj policijskega načelnika
Clevelandska civilna komi-sija bo danes dobila v obravnavo suspendacijo policijskega načelnika Matowitza, katerega je suspendiral iz službe župan Burke pod obtožbo, da ni vršil svoje dolžnosti. Obtožnica proti njemu govori, da ni skušal zatreti hazardni igralnic v mestu.
Obravnava pred civilno komisijo bo kot na sodniji. župan Burke bo moral podati dokaze, ki so dovolj veliki za suspendacijo Matowitza, a Ma-towitz bo sam ali potom svoje-ga pravnega zastopnika skušal obtožbe zavrniti.
Ako civilna komisija pro-najde, da je bjl župan upravičen suspendirati načelnika, se ta lahko še pritoži na civilno sodnijo.
Mestna civilna komisija sestoji iz treh članov: eden je John L. Mihelich, imenovan po bivšem županu Lauschetu, drugi je Dan Culi, imenovan po Burtonu in za nadaljni termin po Lauschetu, tretji je pa Clayborne George, ki je bil imenovan še od Harry L. Da-visa in potem od Burtona. Prva dva sta demokrata, tretji je republikanec. Vse mesto z zanimanjem sledi poteku te obravnave pred civilno komisijo. -o--
Ne moreta določiti čigava je riba
Presque, Me. — Dva oficirja sta šla ribarit v bližnje jezero Froid. Iz čolna sta spustila vsak svoj trnek. Lačna postrv je požrla oba trneka in častnika sta razborito ribo privlekla iz vode. Ker nitsa mogla določiti, čigava da je, sta si jo vzela vsak pol.
--o--—
NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO St
PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BEGUNCE
Nemci se kaj nesramno obnašajo napram našim
Munich. — Ameriški časnikarski poročevalci pravijo, da so začeli Nemci kazati svojo staro aroganco in se dokaj nesramno obnašajo napram Ame-rikancem. Ameriška vozila naletijo po deželnih cestah na kamenje in skale, ki niso prišle tje slučajno.
Prigodi se tudi, da gredo Nemci zelo počasi preko ceste, kadar vidijo, da se bliža ameriško vozilo, hoteč s tem oči-vidno izzivati.
Ko je oni dan nekaj ameriških žurnalistov hodilo po ulici mesta Wiesbadena, sta jih dva nemška pobalina nahruli-la z psovko — "ameriške smeti." Toda ameriški poročevalci so pokazali, da niso nobene smeti, kar bosta fanta nosila tudj ko't vidno znamenje na svojih nosovih nekaj časa.
Tako je ukazal delavski tajnik zastopnikom oljnih družb in uniji
Chicago, 25. sept. — V tem mestu so se sestali na konferenco zastopniki oljnih delavcev (CIO) in zastopniki oljnih družb, da se sporazumejo na za. htevi delavcev za 30%' pribolj-ška pri plačah.
Delavski tajnik Schwellen-bach je postavil za predsednika tej konferenci sodnika Knousa iz coloradske najvišje sodnije. Temu je poslal delavski tajnik brzojavko, v kateri izrecno poudarja, da vlada ne bo dovolila, da bi se ta konferenca zaključila ne da bi dosegla uspehe.
"Iz te konference mora priti sporazum, po katerem se bodo delavci v oljni industriji vrnili takoj nazaj na delo. Zaloge olja in gazolina bodo v deželi kmalu izčrpane. Ako bodo refineri. je še nadalje zaprte,, bo nastal zastoj v vojaški in civilni trans-portaciji in tak zastoj bi udaril program za delo v civilni industriji in bi preprečil, da ne bi mogli domov odpuščeni vojaki," je govoril delavski tajnik v svoji brzojavki.
"Jaz ne ukazujem niti industriji, niti delavstvu, kakšen sporazum naj dosežejo," je go. vorila dalje brzojavka, "jaz samo urgiram obe stranki, da se zavedata važnosti konference in prideta do sporazuma in sicer hitro."
Razne vesti od naiih borcev 1 v službi Strica Sama
Na 14. septembra je bil obveščen Anton Terbov.ec, urednik
N"Nove Dobe," ki je glasilo ABZ, da je njegov sin T/Sgt. Edison A. Terbovec umrl na novi Gvineji 29. avgusta. Rojen je bil 18. aprila 1923 in je bil v službi Strica Sama 3 leta, preko morja je bil nad poldrugo leto. Bil je na potu iz Oro zaliva na . novo službeno mesto na Filipinih, ko je nenadoma zbolel. Pre. , peljali so ga v vojaško bolnišnico, kjer je umrl 29. avgusta 1945.
:, Naj mladi slovenski junak pokojno spi v daljni tuji zemlji,
preostalim pa izražamo naše iskreno sožalje.
!*»*»» wi
Sgt. Edward Zupančič, sin Mr. in Mrs. Lawrence Zupančič' iz 6528 Schaefer Ave., je bil j častno odpuščen iz armade. Bil| je dve leti in pol onstran morja in se je udeležil mnogo hudih bojev na raznih frontah.
Capt. Joseph Rakovec, sin Uršule in Anthony Rakovec iz 13821 Northfield Ave. je bil povišan v majorja. Joe je vnuk poznane Mrs. Agnes Gredenc, ki je prej prebivala na 61. cesti.. Nahaja se na Novi Gvineji že več koti dvejeti.
j Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice
Ne bo držalo—
i Neka'hišna posestinica je poklicala več kot desetkrat mest-■no administracijo, naj bi posla-'la voz za pobiranje smeti in od-' peljala navlako. Pa ni bilo nič. [Razjarjena ženska je potem re-1 kla, da bo odtrgala 50 centov od davčnega računa za telefonske klice. Pa ne bo držalo, ker okrajni blagajnik ji bo na prihodnjem računu tistega pol dolarja pripisal in še obresti računal zraven.
Nakup Victory bondov—
Društvo Ložka dolina, ki ima že kupljenih vojnih bondov v vsoti $5,500, je sklenilo, da nakupi še za $5,500 victory bondov. Tako se govori, fantije in vsa čast!
Osma obletnica—
V	soboto ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Mary Praznik j v spomin 8. obletnice njene smrti.
Vabilo na sejo—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida so vljudno vabljene na sejo, ki bo jutri večer ob osmih v navadnih prostorih. Bo važen razgovor. Poroča Rev. F. Gabrovšek.
Gdprtija gostilne—
Mrs. Antonija Svetek-Lapuh bo odprla v svojih prostorih na 768 E. 200. St. v soboto gostilno. Prijazno vabi rojake na fino kurjo pečenko. Servirano bo izborno žganje, pivo in vino.
Pozdravi iz Mehike—
Charlie in Gladys Sepic iz 16009 Waterloo Rd. pošiljata vsem prijateljem v Clevelandu najlepše iz Monterey, Mehika. Dvakrat stara mama—
Mrs. Frances Cercek iz 10002 Anderson Ave. je v kratkem postala kar dvakrat stara mama.
V	družini njenega sina, Capt,. John in Mrs. Cercek, Hampton, Va., so prinesle vile rojenice na 29. avgusta zalo hčerko. Na 7. sept. je pa njena hči, Mrs. Stephanie Novak iz 10002 Anderson Rd. povila krepkega fantka. Otrokov oče je bil ubit na 4. maja letos na Okinawi.
Peta obletnica—
V	četrtek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za Margaret Svete v spomin 5. obletnice njene smrti.
V	bolnišnico—
V	St. Alexis bolnišnico se je podala Mrs. Frank Baraga iz 7702 Lockyear Ave., kjer se je po.dvrgla operaciji, ki jo je srečno prestala. Obiski zaenkrat še niso dovoljeni.
Nov grob—
V	mestni bolnišnici je umrl Gregorij Grbec, stanujoč na
, 1175 E. 61. St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod. Cas pogreba in drugo poroča-i mo jutri.
| Popravek—
| Oče Mrs. Jennie Mezgec, ki i je umrl v Trstu, zapušča v Cle-Mvelandu sina Louis Curka in ne brata, kofc poročano.
-o-
i Arabci protestirajo v proti Židom
Kaira. — Arabska liga iz-: javlja, da ne more sprejeti na-, črta, ki je podpiran po pred-- sedniku Trumanu, da se dovoli i naseliti v Palestini 100,000 Zidom,
J (
•117 St. Clair Ay	,c*son 0628	Cleveland 3. Ohio.
Pu	except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto 18.50. Za Cleveland, do Doitl, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do Dotti. pol leta M 00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $3.25.
Za Cleveland in luclld. po raznaialclh: Celo leto $0-50. pol let* «3.50,
četrt leta. «3.00 Posamezna številka 3 ecnte_______
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. ««.50 per year. Cleveland, tor mail. «7.80 per jwr. D. S. and Canada. «1.60 lor 8 month«. Cleveland, by mall. «4 00 tor 8 month«. U. s. and Canada. $3.00 for S month«. Cleveland, by mall. «3 35 tor S month«.
Cleveland and Kuclid by Carrier. $8J50 per year: $3050 tar 8 month«.
$3.00 far 3 month«.
Single copie* t cent«.
Entered m seoond-claw matter January 5th. 1«0». at the Pent OffU* at . Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187».	_____
No. 224 Wed., Sept. 26, 1945
Ali velja demokracija za vse?
Brooks Atkinson je v N. Y. Times-u zapisal 11. septembra v poročilu iz Moskve, da že dolgo prosi pristojne sovjetske oblasti,'da bi mu določno povedale, kaj Rusi razumevajo pod besedo demokracija, pa pravi, da še vedno čaka na odgovor. — Zakaj je zaprosil ta poročevalec za sovjetsko definicijo demokracije? Zato, ker se z nobeno besedo danes ne dela večja zloraba. Rusi proglašajo vlado Petra Groze v Romuniji za demokratično. Amerikanci in Angleži pa si nasprotno ne morejo misliti demokratične vlade, ne da bi bila od večine ljudstva izbrana. Za Romunsko vlado pa vsakdo ve, da je postavljena od Rusov in da ljudstva nihče ni vprašal za to. Sovjeti spet trdijo, da je v Bolgariji demokracija, zapadne velesile protestirajo proti volitvam, kjer je bila dovoljena'samo ena lista. O Rusiji danes pravijo, da je demokratična, čeprav vsak ve, da tam vlada komunistična stranka, v katero ni vpisanih niti 3% prebivalstva. Besedo demokracija tedaj komunisti uporabljajo čisto po svoje in čisto drugače kot zapadne velesile. Pri sovjetih volja ljudstva izražena pri volitvah ni bistvena stvar pri demokraciji, tudi ni odločilno, da kdo ljudstvo vpraša, kaj misli ali hoče. Komunisti so prepričani, da že oni vselej vedo in zadenejo, kaj je za ljudstvo dobro. Nekateri, ki zagovarjajo tako "demokracijo od zgoraj," pravijo, da je soditi demokracijo po tem, kako je res izravnala razlike med ljudmi, med bogatimi in revnimi, kako je odpravila korupcijo in izkoriščanje ter' kako je dvignila samozavest malih ljudi. Ne gre torej po njihovem v demokraciji za to, da ljudje sami odločajo o sebi, ampak samo za to, da jim je dobro. — Drugi jim odgovarjajo, da je to rekel tudi vsak fašistični diktator, pa so vendar fašizem vsi smatrali za nekaj, kar je skrajno nedemokratično. Še vsak diktator je rekel, da dela za ljudstvo. V takih sistemih ni prostora za ljudsko svobodo. — Vse to . je tedaj zelo nejasno, zato je ameriški žurnalist upravičeno vprašal, kaj mislijo Rusi pod demokracijo. '
V	zapadnih deželah si besedo demokracija predstavljamo čisto drugače. Osnovna misel je, daima ljudstvo svobodo in možnost, da potom volitev odloča samo o sebi. Če bo pametno odločilo, mu bo dobro. Če bo kdaj slabo izbiralo, bo drugič vedelo, da"je treba napraviti drugače. Če je kje neenakost, jo bo skušalo odpraviti po izvoljenih zastopnikih, če je kje korupcija, izkoriščanje, pričakuje, da bodo ljudski pooblaščenci to z zakoni odpravili. Tudi v demokraciji je prvo ljudsko blagostanje, toda o tem naj odloča res ljudstvo samo, ne pa kak diktator ali kaka manjšinska stranka. Gotovo so tudi v zapadni demokraciji napake; ni dvoma, da ima kot vsaka človeška ustanova tudi slabe strani, vendar varuje ljudstvu svobodno odločanje.
V	tem smislu govori William Beveridge o demokraciji. Ta znani angleški, politik in socialni reformator pravi: "Država s samo eno stranko nikdar ni demokracija, najsi ta država za svoje ljudstvo v miru ali v vojski še tako velike stvari ustvari. Po mojem mnenju spoznamo, ali je kaka dežela demokratična ali ne, po tem, če mpre svojo vlado menjati, ne da bi morala prejšnje ministre ustreuiti. Ali kar se še pogosteje dogaja, ne da bi bili tisti v nevarnosti, da jih ustrelijo, ki se upajo dati duška svojemu nezadovoljstvu nad vsakokratno vlado. Če pa je mogoče v kaki deželi želji ljudstva ugoditi in vlado teoretično in praktično mirno zamenjati, smatram dotično deželo za demokratično."
Tudi novi predsednik vlade na Angleškem, Attlee, zastopnik zmagovite delavske stranke, je izjavil pred kratkim: "Besedo demokracija uporabljajo v nekaterih krajih v čudnem smislu. Kjerkoli dobite, da je mnenje manjšine zatirano, tam ni prave demokracije."
V	takozvanih naprednih listih neprestano beremo, da je v Jugoslaviji demokracija v polnem cvetju. Poglejmo, v smislu gornjega, kakšna je ta takoimenovana * demokracija v starem kraju.	'
Eden glavnih vodij jugoslovanskih komunistov je Jud Moša Pijade. Ta je javno rekel: "Ako bo pri volitvah prišlo do konstituante, ki ne bi hotela sprejeti današnjega režima, tedaj bo vojska razgnala tako konstituanto." Ta belgrajski Jud je tako prepričan, da morata ostati na oblasti on in komunizem, da hoče z orožjem zatreti ljudsko voljo. To je piav tisto, kar Beverdige smatra za znamenje nedemokratičnosti. Kdor bo proti Titovemu režimu, ga bo pograbilo vojaštvo. V Ameriki mislimo, da ni demokracije brez svobode. Ali je to mogoče misliti v Jugoslaviji?
Ko je Milan Grol, podpredsednik Titove vlade, odstopil, ker hoče Titova vlada izsiliti nedemokratičen volivni red. tedaj je belgrajsko glasilo komunistične stranke "Borba" zapisalo (kot beremo v komunističnem "Narodnem Glasniku" (10. sept.): "Gospoda, ki jo je organiziral Milan Grol, hoče tako imenovano demokracijo za vse. Taka demokracija za vse bi se hitro spremenila v najbolj črno in najbolj krvavo diktaturo. Gospoda, ki zahteva, demokracijo za vse, dejansko zahteva demokracijo za ostanke fašizma in reakcije. S takim razumevanjem demokracije in svobode tiska se ne moremo strinjati in nikomur ne moremo dovoliti, da tako robo importira v našo domovino."
Ta izjava glavnega glasila komunistične stranke v Jugoslaviji s tem dvoje priznava. Prvič, prizna, da nima vlada večine naroda za seboj. Če bi imela večino, potem ni prav nobenega strahu, da bi Grol ali kdo drugi, ki ni. za komuni-
ste zmagal pri volitvah. Drugič pa je iz tega pisanja jasno, da ni v Jugoslaviji nikake svobode, če ni dovoljeno vsem ljudem, da volijo. Čemu potem splošne volitve? Ali ni bolje kar rčči: Voliti sme samo, kdor je za komuniste. V Jugoslaviji po izjavi "Borbe" ni demokracije za vse in ni dovoljeno da bi jo kdo importiral.,
Zanimivo je, da "Nar. Glasnik" v isti številki govori proti krivici, da se v nekaterih južnih državah omejuje vo-livna pravica črncev. V Ameriki naj bo demokracija za vse, v Jugoslaviji pa ne. Tam naj imajo tisti, ki so proti komunizmu manj svobode in pravic kot ameriški črnci!
Taka je tedaj svoboda in demokracija v Jugoslaviji. In take bodo volitve 11. novembra. Naj bo tudi navidezno svobodno, da gre vsakdo na volišče, v resnici ne bo nihče svoboden, da se odločno postavi po robu sedanjemu režimu. Če , se bo ustavljal volji komunistov, bo v nevarnosti, da ga ustrele kot pravi Beveridge. Volitve bodo samo za priviligi-rance. Da ne bi mogel kdo vreči režima z volitvami, so sedanji gospodarji Jugoslavije temeljito poskrbeli. Najprej so iztrebili vse vodilne nasprotnike. Kdor bi mogel ljudstvo organizirati proti sedanjim tiranom, je ali ubit, na prisilnem delu ali pa je moral bežati čez mejo. Da so se mogli iznebiti svojih nasprotnikov, so jih proglasili za kolaboratoi^je in po svojih "ljudskih sodiščih" obsodili. Če bo še kdo vstal in skušal ljudi dvigniti proti vladajoči kliki, bo prav tako proglašen za izdajalca in zaprt. — Ljudje ,pa bodo preplašeni volili, kar jim bovukazano. Če bo kdo ostal doma in ne bo izrekel zaupnice tistemu, ki stoji s puško za njim, bo v vedni nevarnosti, da se puška sproži proti njemu. V Jugoslaviji tedaj ni ne duha ne sluha o demokraciji v ameriškem smislu. Ako kdo drugače govori, ne ve kaj govori, ali pa laže.
BESEDA IZ NARODA
Iz taborišča slovenskih beguncev
Dobili smo šop lističev, ki izhajajo dnevno odnosno so izhajali v taboriščih slovenskih beguncev. Ena ali druga stvar bo zanimala tudi tukajšnje Slovence, saj so po taboriščih njihovi sorodniki in znanci, ki so morali pred komunisti bežati iz domačega kraja.
Največje taborišče je bilo v Vetrinju pri Celovcu. To taborišče je bilo koncem junija razseljeno. Begunce so preselili v Spiial ob Dravi, Št. Vid ob Glini in v Judenburg na Štajersko.. V Vetrinju «b imeli begunci svoj dnevni litografiran list "Domovina v taborišču." Izšlo je 40 številk. V Vetrinju so bili begunci sorazmerno zadovoljni. Angleške oblasti in Rdeči križ so jim šle precej na roke Pretrpeli pa so največji udarec, ko so od tu koncem ma. j a Angleži izročili 12,000 fantov titovcem in ko so potem slišali, da je večina po težkem mučenju bila pokl"ana.
V	Lienz-u je 2,300 beguncev. Po večini so Gorenjci in Ljubljančani. Ta kraj leži ob Dravi na Tirolskem, to je v tistem delu Tirolske, ki je po zadnji vojni bil združen s Koroško. Tam je izhagal listič "Novice," ki se je pretvoril v "Slovenec v Tirolah." V tem taborišču so bi. li Slovenci mešani z raznimi Rusi, ki so zbežali iz Jugoslavije, vranglovci in vlasovci, i-menovani tako po svojih generalih. Oblasti so bile tem beguncem v začetku želo neprijazne. Hrana ne znaša več kot 800 kalorij, kar je seveda za zdravega človeka nevzdržno. Pomagajo si s tem, da delajo pri kmetih, kjer dobe vsaj hrano. Mnogi so tudi kar stalno pri kmetih. Škof Rozman je med TirOlci zelo priljubljen radi svoje prijaznosti, pa tudi zato, ker ljudje vedo, da je moral bežati pred komunisti. Pismo iz Lienz-a pravi: "Barake, v katerih stanujemo, so povečini lepe. Postelj in pogradov nimajo vsi. Slabše je s prehrano. Hrana je zelo pičla in šibka. Zjutraj razredčena grenka črna kava. Opoldne juha, v kateri plava nekaj zelenjave, kak košček mesa, drugače voda. Za večerjo dobimo 300 gramov kru. ha na osebo, eno konservo na 10 ljudi in grenak čaj.-" V taborišču je otroški vrtec, ljudska šola in gimnazija. Prosvetna predavanja se redno vrše. Dr. Hanželič ima za starše in vzgojitelje predavanja o vzgoji, za izobražence pa predavanja svetovno nazorne vsebine.
V	Št. Vidu ob Glini izhaja dnevno listič "Slovenski taboriščnik." Iz tega vidimo, kaj
vse delajo taboriščniki. Vadijo se v petju in športu, uče se jezikov, pletejo košare, hodijo na delo izven taborišča. Športne prireditve vodi znani vaditelj nekdanje "Zveze slovenskih fantov" Ivo Kermavner. Ponekod so že nastopili v tekmah z angleškim moštvom. Voditelji taborišč se trudijo, da bi zaposlili vsakogar, ker vedo, da je brezdelje najhujša nevarnost.
V	Judenburgu izhaja "Dom ob Muri." Iz tega mesta piše g. L. A. med drugim: "Znašel sem se v Judenburgu. Nič mi ni žal. Stanovanje imam dobro. Golazni ne čutim. Dela imam dosti. Učim se angleščnie. Uči nas Šušteršic Radko. Hrana je zadovoljiva. Dobivamo 400 gramov kruha, opoldne in zvečer gosto hrano, zjutraj prežganko, včasih kavo."
Begunci v Celovcu pišejo v listič "Domači glasovi." Kolikor morejo, begunci na Koroškem liste raznih taborišč med seboj zamenjavajo.
Kako je v italijanskem taborišču, pove to-le pismo:
"Naše taborišče je okoli 3 km od Treviza. Je to pravi pravcati mednarodni "refuge." Vanj prihajajo ljudje vseh mogočih narodnosti. Eni iz internacije, drugi iz domovine kot begunci, tretji spet na svoj način. Taborišče je lepo urejeno. Spimo v lepih zidanih barakah, ni sicer mlajši po tleh na slam-njačah, starejši pa na posteljah. Golazni ni. Za snago je poskrbljeno. Dobro je, da i-mamo na razpolago dovolj mila.
V	taborišču je okoli 1300 Slovencev. Ko smo prišli semkaj, je bilo za nas prvo vprašanje, vprašanje prehrane. Ob priho. du v taborišče smo hodili z drugimi narodi k skupnemu kotlu. Za vse so kuhali Italijani. Ker pa so se dogajale stalne in večje nerednosti, ima sedaj vsaka narodnostna skupina svojo kuhinjo. Slovenska kuhinja velja sedaj v taborišču za najbolje urejeno. Vodi jo znani avto-podjetnik Magister iz Št. Vida nad Ljublpano. Na razpolago ima zbor kuharjev in deklet, ki se menjavajo vsak teden. Po pravici povedano, jem kar dobro. Zjutraj je kondenzirano mleko ali bela kava. Opoldne dobimo 400 gramov kruha in zakuhano juho, zvečer imamo makarone, zabel j ene z mastjo ali pa osla j ene s sladkorjem. Včasih je zvečer tudi polenta s kavo.
Versko življenje v taborišču je na višku. Dobro je, da imamo med seboj dosti duhovnikov. Imamo kapelico, katero so dekleta lepo uredila. Za duhov-' no življenje posebej skrbe gg. Košmerl, Jenko Miha, Orehar. Maše so vsak dan od 5 do 9
lopoldne. Od treviških cerkve-lih oblasti smo dobili lepe pa-t-amente, osebno pa nam gre :udi treviški škof zelo na roke. g Mnogo naših duhovnikov je za- n poslenih na sosednjih župnijah. ^ Imeli smo tudi sedem novih gl maš, pri katerih so lepo peli n naši domači pevci. Obiskal nas ^ je ameriški msgr. Carrol, ki smo mu izročili mnogo materiala o naši zadevi.
Kulturno življenje se ravno č tako lepo razvija. Vodi ga profesor Peterlin. Zlasti imamo tu popolno gimnazijo, ki jo obiskuje okoli 200 dijakov. Vodi jo prof. dr. Srečko Baraga. Nadalje imamo tu 25 akademikov, ki bi se radi vpisali na u-niverzo v Padovi. Upamo, da se bo to tudi uredilo v jeseni. Samo po sebi je razumljivo, da smo med prvimi stvarmi u-redili ljudsko šolo in otroški vrtec. Ta čas imamo v taborišču kar pet tečajev za angleščino in enega za italijanščino. Z dovoljenjem angleških oblasti smo uredili tudi šofersko šolo. Po opravljeni šoli bo dobil vsak diplomo. V taborišču imamo vsak teden po eno večjo prireditev, večinoma zabavne vsebine. Na vsaki pa so gotovo na sporedu naše pesmi. Imamo odličen pevski zbor, moški in mešani. Prav posebne uspehe pa žanje tercet sester Fin-kovih, ki so po svojih lepih glasovih zaslovele daleč izven taborišča. Na prireditve povabimo tudi Poljake, ki se nam revanžirajo tako, da povabijo naše malčke z materami na prigrizek.
Imamo tudi svoje športno
društvo in šahovski klub." * * «
Zadnja poročila iz taborišča zlasti poudarjajo potrebo obleke, zlasti tople obleke. Te ne dobe begunci za noben denar. Begunci so odšli z doma s tem, kar so imeli na sebi, zato je raziVmljiva njih prošnja za obleko. Mislimo, da je dolžnost ameriških Slovencev, da pomagajo svojim ljudem in da se odzovejo pozivu Lige slovenskih katoličanov v Ameriki, ko zaprosi za zbirko obleke.
Father Bazilik piše, da bo verjetno večina beguncev prepeljana v Južno Italijo. To bi v nekem oziru zboljšalo njih položaj — zlasti pozimi. Vendar še ne vemo, če se to uresniči.
Naj za konec prepišemo iz "Slovenskega Taboriščnika" odlomek iz spisa "Večerni ave," da se vidi razpoloženje teh ljudi:
"Vsak večer, kadar se zgostijo mrakovi nad slovenskimi domovi ter razgrne noč svoj temni plašč po poljih in vrtovih, da razsvetljena okna kot ljuba božja očesca gledajo v svet, tedaj rosi nad vsako krščansko hišo skupna večerna molitev svoj blagoslov: je za nas krvavi pot potil, je za nas bičan bil. Iz neštevilnih src prihaja molitev, iz src razbiča-nih po dnevnem trpljenju, da se pozdravijo v trpljenju božjega Trpina, ter se dvigajo v njegovem vstajenju.
Sedaj imamo še stokrat več vzroka, da si lajšamo svoje dušne boli z balzamom skupne večerne molitve. Kajti kakor toliko drugih stotisočev je tudi nas in naše, ki so ostali doma, zgrabilo kolesje svetovnih dogajanj ter nas drži tako trdno, da si sami prav nič pomagati ne moremo. Samo Bog je naš zaščitnik. Ta je dovolj močan, da bo rešil nas in druge iz tega kolesja, če ga bomo stanovitno in brez prestanka prosili. Kdaj ? Ne predpisujmo Bogu rokov. Božja modrost je neskončna, naša hudo omejena. Božja dobrota je neomejena, terja pa Bog od nas vztrajnosti in zaupanje."
-o-
— Olupljena jabolka ne bodo potemnela, če jih takoj denemo v mrzlo slano vodo in jih pustimo v njej, dokler jih ne ser-viramo.
Naši begunci
Spodaj prinašamo imena be-runcev, ki so bežali pred ko-nunisfičnim terorjem iz svoje lomovine. Vsi ti se nahajajo 1 sedaj na Koroškem. Navaja- j no kraj, odkoder so doma, ime o n priimek ter leto rojstva. c (Nadaljevanje)
Iz vasi DOBRUNJE so slede- V
Jakoš Katarina, 1889 Jakoš Marija, 1919	1
Kastrevc Izidor, 1921 • Krušič Anton, 1913 Kastrevc Peter, 1929 Krušič Anton, 1913 Krušič Janez, 1909 Lovše Franc, 1892	j
Lovše Marija, 1897 Lovše Marija, 1924	j
Lovše Štefanija, 1933 Lovše Ivanka, 1933 Lovše Andrej, 1923	j
Lovše Andrej, 1899	,
Lovše Angela, 1895	* }
Lovše Terezija, 1925 Lovše Pavla, 1927 Lozar Fani, 1928 Lovše Antonija, 1930 Mihelič Franc, 1910 Marn Franc, 1903 Mojškerc Ana, 1922 Peterca Alojz, 1892 Peterca Lojze, 1928 Potokar. Jože, 1897 Pleško Jakob, 1895 Pleško Franja, 1897 Pleško Marija, 1929 Pleško Albina, 1930 Pogačar Franc, 1898 Pater Fidelis, 1914 Pater Jakob, 1912 Prepeluh Franc, 1930 Povirk Pepca, 1923 Potokar Ciril, 1927 Peterca Marija, 1921 Potokar Marija, 1920 Potokar Jože, 1913 Rožnik Albina, 1925 Rožnik Franc, 1928 Svetek Anton, 1908 Sadar Jože, 1898 Sadar Anton, 1902 Seian Frančiška, 1921 Selan Anica, 1916 Oblak Antonija, 1924 Škrjanc Rozka, 1922 Škoda Stane, 1928 Zupančič Ivan, 1910 Zupančič Roza, 1914 Zupančič Ivan, 1938 Zupančič Franc, 1937 Zupančič Marija, 1943 Vavpetič Marija, 1920 Vavpetič Nikao, 1943 Vavpetič Marija, 1941 Vavpotič Blaž, 1915 Vrhovec Alojzij, 1896 Trkov Alojz, 1915 Kastelic Jože, 1904 Kebev Jože, 1902 Jevc Janez, 1914 Jakoš iStane, 1930 Jager Franc, 1929 Mihelič Janez, 1892 Novak Štefan, 1910 Polak Matevž, 1904 Selan Dominik, 1929 Urbane Ivan, 1926 Iz vasi 'GROSUPLJE so sledeči : Berginc Ivan, 1895 Cimperman Alojz, 1910 Grintal Henrik, 1903 Hren Janez, 1893 Hren France, 1929 Jursic Anton, 1913 Janezic Alojzij, 1907 , Bavdek Jože, 1907 Bavclek Anton, 1905 Dolenc Roza, 1925 Kastelic Vid, 1910 K web Jože, 1921 Klun Ivanka, 1923 ■ Kramar Janez, 1913 Krizman Jože, 1903 Klavec Angela, 1910 Ogrinc Anton, 1913 Ogrinc Alojzija Ogrinc Alojzija, 1920 Skubic Avgust, 1911 Sparovec Jože, 1910 Skubic Marija, 1914 Skrjanc Jože, 1907 Skubic Jože, 1898 Stefancic "Mara, 1922 Stefancic Vera, 1926 Potokar Jože, 1909 Plantar Milena, 1926 Plantar Franc, 1885 Turbine Milan, 1906 Vidmar Fani, 1921 Žitnik Mirko, 1904
Žitnik Alojzij, 19|[ Žitnik Stanislav, V
-Avstralija je pfj lijone dolarjev za ^ je po farmah. Naj , ograja je dolga 1,^ ograje so postavi«.^ se prepreči zajček vjadi dohod naj«^
;
"Dolgo smo M hali na račun leV] « slovo od Podrazew | ki je bil namenja gemištarjem d0 ^ je umanjkal smeh vsej Menis'J ^ sa, ker si ne upa materine sklede.
. i: V p"1
"Bo treba lt!
■menil birt, dočn^
Andrejcem vneto j
bo še kaj pris pj i
kelnarca Micka. pjj
štajna držala P1'0^?
če sama od sebe, j
krčmarja, ki se
da bi prišlo d°to]iiJ
med dvema ±al ^li
dekletom, ki se " .j
izide in se ne. .j0r
pare, kakor Je b' i
že od paradiža s ^
lovila Adama s ^^
basami in kisli«1 ^
"Oče Herblan0;.i • i„ " se111 J ga je ujela, /
jaz, ki sem
predoval v Š«15-
v «
"Na kakšno J je Herblan svoje « ^ si pa že slišal > 4 hal za navad"1' ^ Najmanj kr«o& pf. kislo zelje je * na mizo.
idrugače, ko si J1 r3if* ta lahko na vsa* ^ takrat je bilo P ^
meni verjemi,
skusil po svetu 1 J,
"V šoli so na^jij bi jaz rad pa me je He* ^ ^
"Saj «em ti poslušaj šol#mo..-tistimi novot*1 f/ naš mladi rod, ^ kamor," se Je s ^J poljski varuh " <A si al curek rUjlt»H ust v res je, da \ ^ Prijazni tr«jyj šel pokazat so° j^,;
rekoč, da bo A1^ boJ pravem času, p0rjj štarja, mene V fi
Andreje se o . P.
gleda vse k°te ^ splazi še pod i ^ ,,
sam pri sebi J j
ne bilo vse P// pO^
"Kaj pa^Vl' vprašam. "A" .
f dTej < J
tožuje Andrej ^
moram da s	/ |
kaj, ki se \ ^i si človek sez«1 „okj va pa sprani*! kaj nar je, ki "'^e, | napravil tak° J
"Saj res, ,0 d U "No, ce ne " 3 v. bova sezuvala .se v slavonski' ^ j
"Kako ste = del Andreje, ^ rfU
tere drža^^V« imel nobene P^ /J Veš, Japček>. pH'y da ni nobe»* 4 škornje z V^ posebno še P	,
človek naPeS J
li do bot." yj.
Kot vidif' nočišča e^c*:/ naših Men i/ , zajca Z V. Jj sezul škornJe'/
kot pritožba %, y
majovcele»V>
mega fenca' privezal.
Pisana mati
' ,8. SPISAL J. F. MALOGRAJSKI
polt* M, odPrla in družba bi
^ tih0J,Sobo- Nikd0 ni J«
jtf VjjUj r se govori po bi
C°f/»piti ,jekričal in sku" sl
i p	Razvrsti- ni
liti j sedežih in kuharica
.Ded faSeli n°siti jedi di
^ ;«volin Anica sta gl
/ te m mestu- Posta- ji
mizico pred či ! t.^U nekoliko jedi oz P [ Ali jedel ni ne eden m
/V	Jllaka« .
H<	Pre,,/.Je Premišlje-	pi
0	rSrjal t0 i" ono.	D pot<	, r blla težka in uha-	m /j« \ l> Vpnepreneh°ma doli	ta eg8	ii;0asih se je vzdra-	A je» j	Sv°je zamišlje-	p(
0	ijje opozoril dekli- n£
oda ni ga ubo-	te
ji'' tp0Ja je kaj malega	kt
y ifcmala zopet ded-	lj
: taknil ne jedi ne	s€
k i« bil. tu ^ is '10 haremu Mla- ni
najraje bi bil st
^ S™ mogeL p°- di
P hm- ne godbe' ne r£
oc/ tj« Ja- ge neprijet- la .iilij ^."o. ko so začeli la 'je"* ;'s Sv udi njegov sin
^ %TJeno- Zdel° St
1toi"i. )ubv 1 delala nje- m ^l/® to in nevoljen P
s^j	d:
Sil je » Pazil očetovo	g;
.Voije vinjen in ta-	ie
dol)r' ,a j0 celo očetu	a: , zeli .sedo. Pristo-
0|\rfel:	p
]ate? Saj ne	d:
atr Va vi mislite!"	P
' Ho i! ^na se je pri-	le
J ^ " Videla resni ob-	o:
6 -pet, ne	g
fj* . g°Vorila kaj ž	*
j» Pa i	n
JV Anica obisk.	6
V. 1 ie Ln,jena nova se- n sedcž'
..hWM K , • Ah to prvo P ° mČ kaj ^ Z
1	<" 0ti An Je nastopila k fj/ * j0 C1 že Prvi dan, n •«*»' Sto 36 P°gledala, d
^ <^azala ji je- n
^^^ Pestjo jeod-
j S Anica pa je k
Mu	d
dr>	Anica,	v
b°s nikdar ta.	i
111' f1 ^bih	s >k?nila zopet
in	1
V	enstva. To	s
L>1. S°krognje jo	r
Xifni Prav vedela, 1
^ !'H J. judje tukaj, .i i zakaj p°j°1 e SSSSž80 vzbuja-
i h &J nepozinaJtii s od^' ,S^ev. A ti 0. i
^■J SI? č«dno napi- i ^&k-mžili,so :
1	91 #	»rožo. Tu- '
C* veselih ob-j^lti-ie J6 je godilo
'Vir^15 in se
1 ^fv^Vi 1 So se snova. 3 '.jfct'fihf"' nejasne in
o rem ji bi-
4 l\KvS0 ji begale iftj oH nekaj iska-
^ MS i? kd®dku, po.
3e fM . nsl«a ter vpra-tUf
^y'jfc Sta tam pi-
^/I^Sa Položi ji
^	' J0 pritisne
. m vJ'm \ *
' V'H J lli, ^ica x., 1
to /J- *< is0 tiho! . . ."
11111 zablestele
So •
,K!e • 1 n lmeH t0rej
je šlo
ieVmS ^f1« se je, času Mlakar-
^//iSiNo^1 0ni temni
O?1 Poprej
> Mlakar je
bil srečen in vesel, čemernost | je bila izginila iz njegovega o- | braza in iz njegovih ust ni bilo | slišati več vednih kletev in osor. | nih besed.
Gospodinja je bila z enim kot | drugim prijazna in dasi ni mo- | gla povsem zakriti prirojenega | ji napuha, se je vendar skrbno | čuvala, da bi ne segla v kakem | oziru predaleč in da bi se ko- | mu ne zamerila.
Zlasti pa se Anica ni imela | pritoževati zoper svojo mačeho. | Delala ni nobenega razločka | med njo in svojo pravo hčerjo; | tako da se je marsikdo čudil. Anica je, kakor otrok, kmalu pozabila ves tisti strah ki jo je navdajal prej pred "pisano materjo." Pozabila je na vse ono; E kar so ji pripovedovali prej ljudje, in sicer tem laglje, ker i, se je bila hitro poprijateljila k tudi s svojo novo sestrico. To- j, nico. Dogodilo se je pač, da j sta se včasih malo sporekli, to- v da prepir je bil vselej hitro po- n ravnan, ker je mati vselej vze- r la Tonico v strah ter ji zabičala, da naj bo dobra z Anico. r Tudi s svojim tastom neve- b sta ni bila osorna. Pogledala r mu sicer nikdar ni v obraz, a n približala se mu je z enim in h drugim vprašanjem, iz katere- č ga bi se bilo dalo sklepati, da r mu je odkritosrčno naklonjena, r ali pa vsaj, da mu ni sovražna. $ Ali stari Mlakar je imel ne- 1 premagljivo mrznjo do svoje druge sinahe. Odgovarjal ji je pač na njena vprašanja, a vselej na kratko, in kakor se je ona bala, zadeti ga s svojim po- .. gledom, tako tudi on nikdar ni r svojih oči vprl vanjo. Življenje ga je bilo poučilo o marši- ; čem, vedel je, da je hinavstvo j na svetu in zato je bil nezaupljiv;'znano mu je bilo, da je , prijaznost lahko le navidezna, znano tudi, da taka prijaznost ki ne izvira iz ljubezni in srčne naklonjenosti, nikdar ne traja dolgo in da zadostuje vsak najmanjši povod, da nasprotstvo, • ki se skriva za njo, stopi jasno na dan.
Sicer mu je dobro del mir, ki je bil nekaj časa sem zavladal v hiši in laglje je dihal, odkar njegov sin ni več rohnel, več dajal duška svoji nevolji. Ali na skrivnem ga je nekaj skelelo in bolelo. Pozabiti ni mogel prve žene sinove in srce se mu je krčilo bolesti, kadar sc je spomnil, da zna biti tudi njegov sin prijazen, ako hoče, ■ pa da oni dobri blagi ženi nikdar ni privoščil lepe besede, da je nikdar ni osrečil z blagohot-i nim pogledom . . .
Sin njegov ni skrival svoje zadovoljnosti, da je šlo vse ta-. ko lepo gladko in v redu. Ko je . stopal včasih tako po sobi gor j in dol, je postal večkrat pred . očetom in pogledal ga tako ne-. kako . zaničljivo smehljaje se, ) kakor bi hotel reči: . ' "No, ali Vam še vedno ni 3 prav, da sem se oženli "
Toda semtertja se je tudi on i spomnil svoje rajne žene. Baš . zdaj, ko se mu je bil v prsih e polegel srd in je bilo zopet pro-štora tudi mehkejšim čustvom v njegovem srcu, se mu je vzbu. i. dila včasih misel, da ni bilo prav, da je ravnal tako s svojo U prvo ženo in mučil ga je dvom, t_ je li imel pravico, žaliti in trpinčiti jo na take načine, kakor i. je to storil. Nekaj kakor kes se je oglašalo ob takih spominih v ji njegovem srcu . . . e Mogoče, da so mu vstajale , take misli, ker ni bil docela pre-" pričan, da ostane v njegovi hi-e ši vedno tkao, kakor je bilo zdaj; mogoče da so ga obhajale zle slutnje . . . No, take ne-prijetne msili ga niso obhajale ,o nikdar dolgo; bil je močan do-e, volj, da jih je zatrl; pregnal .u, jih je z zavestjo, da se mu je r- tako dolgo gojena želja izpolni-ni la in da se očetova prorokova-sj nja niso uresničila . . . je	(Dalje prihodnjič)
I LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI ]
IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednik: Rev. M. J. .Butala, 416 N. Chicago St.. Joliet, 111.
1.	podpreds.: Prank Tushek, Joliet, 111.
2.	Podpreds.: Josephine Muster, Joliet, 111.
3.	podpreds.: John Mlakar, Chicago, 111.
Tajnik: Rev. Alojzij Madic, OPM, Box 608, Lemont, 111.	=
Blagajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St., Joliet, 111.
SVETOVALNI ODBOR:
Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman. 3547 E. 80th St., Cleveland, O. Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja, Rev. Aleksander Uran- | kar, Rev. Prank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kaasovic, John = Germ, Frnk Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnlk, Catherine Rob- | erts, Math Slana, Pauline Ožbolt, John Gottlieb.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: George J. Brince, Eveleth, Minn.
Člani: jjohn Terselich, John Denša, Prank Lokar, Jean Težak
ZA PUBLICITETO: Albina Novak, John Jerich, James Debevec, Ivan Zupan, Rado Staut. 1
c
PISMO SLOVENSKIH ŠTUDENTOV IZ IZ- 1 GNANSTVA	i
Dragi ameriški rojaki:
Oprostite nam, da Vas nad- r egujemo v zadevi, ki je za ta- a ko nujna in važna. Gotovo Vam ] je že znano, kakšna katastrofa j je zadela ves naš narod, z njim j vred pa tudi nas študente. Nuj- \ no smo potrebni pomoči naših j rojakov v izseljenstvu.	]
Naše število je sedaj zelo na- j raslo. Točnih podatkov iz vseh t Degunskih skupin še nimamo, j računamo pa, da nas je gotovo < nekaj stotin. VSI smo brez sle- ] hernih denarnih sredstev in ve- ) činoma vsi tu,di brez" obleke pe- j rila in drugih za življenje nuj- : no potrebnih pripomočkov. Zlasti tisti med nami, kr so zbežali tik pred "osvoboditvijo." i Vsi ti so sedaj po raznih ta- : Dociščih, deloma v severni lta- 1 iji, deloma na Tirolskem in Koroškem, kjer so razmere zelo •dabe. V taborišču Lienz (Tirolsko) je prisodila uprava be-juncem dnevne prehrane samo . 300 kalorij. Jasno je, da ljudje ob taki hrani ne morejo vzdržati, zlasti ne mlajši, ki že načenjajo iskati dela pri okoliških kmetih. Ni treba poudar-ati, da so taki za bodočo skup-lost in bodoči poklic izgublje-li.
Da bi bilo mogoče vsem tem 'lijakom kako pomagati, in se-/eda nam samim, ki smo zdaj v Rimu enako brez sredstev, smo rimski slovenski študentje dne 26. julija 1945 prišli kupa j in sklenili, da ustanovi-no "KLUB SLOVENSKIH VI-JOKOŠOLCEV V TUJINI," ki laj poveže vse slovenske viso-'cošolce izgnance v enoto, jim vsestransko, zlasti materialno, jomaga pri nadaljevanju šola-lja, obenem jim pa kot orga-aizacija nudi tudi moralno o-poro, ki je v tujini tako nujna.
Izbrali smo odbor, ki se dales obraža na Vas, mili rojaki, in Vas nujno prosimo za kakršnokoli'pomoč. Trdno se zanesemo, da nas Vaše lepe organizacije, o katerih smo že doma veliko slišali, ne bodo pustile na cedilu.
Oprostite, dragi rojaki, da Vas s tem nadlegujemo. A Vi tam ste edini, ki stavimo vanje svoje zaupanje. Prosimo, prosimo!
1 Za "Klub Slov. Visokošolcev
' v Tujini" i _____
[lIllllllllllluimllHimuuMiimmuNHiMmiiuiiiiMiMmuuimiiimc*
Vlatko Kos, tajnik. Via Giov. Lanza 108-1-6
Rome, Italy.	1
* p
Gornje pismo je te dni prišlo J na LIGO KATOLIŠKIH SLO- 1 VENCEV po posredovanju Rev. 8 Baznika, vojnega kaplana. V ® pismu je še več reči, pa se bo- c jim, da bi ga ne brali, Če bi bilo preveč dolgo. S to objavo 1 naj kot tajnik Lige K. S. zaen- 1 krat le opozorim na poseben 1
problem slovenkih študentov v • 1 i tujini. Nič ne morem reči, ko- 1
liko bo Liga mogla storiti v tem oziru. Gotovo pa je, da ne bo i mogla nič, ako naša javnost ne 1 bo vedela za ogromne potrebe 1 naših rojakov v izgnanstvu in ako ne bo na široko odprla svojega srca zanje.
Kaj pravite, ali bo mogla Liga polagoma tudi dijakom v izgnanstvu kaj pomagati? Ali se bodo morda le našli kakšni posebni dobrotniki, ki bi hoteli v ;a namen darovati kake večje 1 .svote . . .? In morda kaka naša 1 organizacija?	1
Prejemki Lige do 12. septembra 1 Rev. Joseph Stukel,	1
Chicago, 111. .........$10.00 1
Joseph Zalar, Joliet, 111. 25.00 Rev. M. J. Butala, Joliet 25.00 5 Rev. Anton Schiffrer,	1
Milwaukee, Wis. ..... 25.00 : loseph Russ,	;
Pueblo, Colo.........25.00
lev. M. J. Judnič;	'
Denver, Colo......... 10.00 1
lev. F. Pozek,
New Ulm, Minn. ..... 10.00 lev. Peter Zupan, '	1
St.. Mary's, Pa....... 5.00
VTatt Slana, Joliet ..... 10.00
Dr. sv. Ane, KSKJ 13 ... 5.00 Mrs. Jennie Gerbeck,
Indianapolis, Ind..... 5.00
Rev. John Sc'hiffrer,
Chisholm, Minn......25.00
loseph Ftacek,
Rockdale, 111......... 5.00
Rev. Ciril Zupan,
Canon City, Colo.....10.00
■John Pintar,
Burgettstown, Pa..... 7.50
Stephen Jenko,
Burgettstown, Pa..... 7.50
. Dr. sv. Antona KSKJ 185 5.00 ,1 Marko Kucic,
> Burgettstown, Pa..... 5.00
Uprava Ave Maria
i (nabrala) ........... 32.00
i Kolekta med sv. mašo v
; Lemontu, 2. sept.....290.00
- Župnija sv. Janeza,
Milwaukee, Wis. .....100.00 / Dr. sv. Vida KSKJ 25, j Cleveland, 0.........25.00
Dr. sv. Frančiška KSKJ 29,
j Joliet, 111............ 25.00
Dr. sv. Jeronima KSKJ 153,
Strabane, Pa.........50.00
Mr. in Mrs. Frank Struna,
Joliet, 111............ 5,00
Michael Hochevar,
Joliet, 111............ 5.00
Angela Križnar,
Ely, Minn........... 10.00
Caroline Gregorčič, Joliet 1.00 Mrs. Jennie Mustar,
Joliet, 111............ 1.00
Mrs. Josephine Mustar,
Joliet, 111............ 3.00 '
Podr. SŽZ št. 20 ....... 5.00 .
Neimenovana, Chicago .. 60.00 Ameriška Domovina
(nabrala) ........... 700.00
Skupaj......$1,532.00
Naj se tu pripomni, da so : imena posameznih darovalcev : pri Ameriški Domovini in Ave ' Mariji objavljena v dotičnih 1 listih. Tako prosimo tudi dru- ' ge liste, če bi bilo njim kaj poslano. Vsem najlepši Bog pla- • čaj!	1
Ker ta dan, 12. septembra, še ni potekel mesec dni, odkar je Liga pozvala na pošiljanje darov, pa je že toliko prišlo skupaj, se nam zdi, da lahko z ve- 1 likim zaupanjem gledamo v bodočnost Liginega dobrodelja v 1 prid našim trpečim rojakom. Z vsem' zaupanjem pričakujemo nadaljnjih prispevkov.
Rev. Alojzij Madic, OF M tajnik.
-o-
Pismo iz Zaplane nad Vrhniko
Po dolgih štirih letih nestrpnega pričakovanja, kako je z našimi dragimi tam v stari domovini, je prišlo končno le eno pismo, prvo sporočilo k moji teti Mrs. Mary*Hace in sicer od njene nečakinje Minke Urh.
Pismo poroča o strahu in grozi, ki so jo prestali v tem vojnem času, ko so granate letale po zraku, da'SO' bili v vednem strahu za imetje in življenje. Krog 10 Zaplancev je moralo dati svoje življenje. Umrli so nasilne smrti; pet domov z vsemi gospodarskimi poslopji je pogorelo. Dobro poznane gostilne v Cestah so pogorele.
To pismo pa tudi sporoča za me prežalostne novice in sicer, da so umrli oče in moj edini brat. Moj oče, Andrej Spaca-pan so preminili koncem decembra 1943, po več mesečni bolezni v Rovtah nad Logatcem. V Clevelandu zapuščajo dve sestri: Mrs. Mary Hace, 1153 Norwood Rd. in Mrs. Ano Požun, 6307' St. Clair Ave. Moj mlajši brat Andrej Spacapan i pa se je priženil v vas Železniki na Gorenjskem. On je bil i rojen v Little Falls, N. Y. pred I 39. leti. Kje in kako je umrl poročilo ne pove, ker samo o-) menja, da je dal življenje za
domovino. )	Mrs. Mary Avsec,
Cleveland 10, Ohio. )	15100 Hale Ave.,
-o-
) — Newyorški guverner prejema $25,000 letne plače in prosto 3 stanovanje v državni palači.
BELO DOBIJO DELO 00BIJ0
LIVARSKI DELAVCI
MOLDERS, POURERS, TEŽAKI 48 ur tedensko Stalno delo. Plača od ure in piece work
TAYLOR & BOGGIS FOUNDRY
1261 BABBITT RD.
ZA MIKLAVŽA BODO DOBILE ŽENSKE NYLON NOGAVICE
Washington. — Urad za vojno produkcijo se noče zameriti ženskam, pa bo držal roke popolnoma proč glede prvih nylon nogavic-, ki pridejo na trg. Sprva se je mislilo, da bo vlada določila gotov dan za vse prodajalne, ko bodo smele začeti prodajati te nogavice. Zdaj pa pravi, da se ne bo vtikala v to popolnoma nič.
Pričakujejo, da bo nekaj nylon nogavic na trgu za Zahvalni dan, toda za Miklavža jih bo pa že več. Kot je videti torej ženskim nožicam ne bo treba zmr-zovati pozimi.
-o--
— Vselej, kadar kupujete (?-bleko za otroke, morate posebno paziti, da je dovolj velika, da otroka ne ovira pri vsakdanjih aktivnostih in da se lahko slači in oblači, kajti ni dovolj, -da je obleka samo lepa in da se lepo prilega, ampak mora biti tudi komodna.
-- t
MALI OGLASI
Radio naprodaj
Naprodaj je velik Philco radio; je kot nov. Vprašajte na 5422 Stanard Ave., zgorej.
(226)
Pohištvo naprodaj
Proda se 8 kosov pohištvo za jedilnico; je samo 1 leto staro. Pokličite EXpress 4817.
Stanovanje išče
Dekle bi rado dobilo 3 sobe " ali eno neopremljeno spalnico pri slovenski družini blizu 185. ali 200. ceste. Kdor ima kaj primernega naj pokliče po 6:30 zvečer KE 5508.	(225)
Stanovanje bi rada
Dva priletna človeka želita dobiti stanovanje 3 ali 4 sobe. Kdor ima kaj primernega naj pokliče HE 7341.	(225)
Garaža v najem
V najem se odda garaža. Vprašajte na 5714 Bonna Ave. _ ■ 225)
Išče stanovanje
Zakonski par z 11 letno hčerko želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob s furnezom. V okolici od E. 55 St. do E. 79 St. Kdor ima kaj, naj pokliče HE 1748. (224)
PIVO V ZABOJIH-
Leisy . . . Schlitz ' Dortmunder . . a Standard
in
dobro vino na galone
EMERY'S
961 Addison Road
___(X)
Furnezi!
Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
1193 Afldtson Rd. ENdicott 0487 __(x)
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200
550 E. 200. St.
(X)
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY
potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu
Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj.
Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Sprejme se takoj na delo zidarje in težake
Išče se zidarje in težake. Dobra plača. Kogar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185 St. (x)
Carpenterji
Izkušeni Poln čas Unijska plača
Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje
Wm. Taylor Son & Co.
'	(225)
ženske za čiščenje
Dnevno delo m Poln čas Plača
Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje
Wm. Taylor Son & Co.
(225)
Išče se žensko
Sprejme se žensko za hišna opravila par dni v tednu. Zglasite se pri Mrs. Smrekar na 14602 Lake Shore Blvd. Telefon EN 3225.	(225)
MOŠKI ZA LIVARNO
Jako lepa prilika pri
The National Malleable Steel & Casting Co.
Nič problema spremembe
*
Civilna produkcija v polnem razmahu
i
Služimo žq 77 let prevozni industriji
I The National Malleable Steel & Casting Co.
> 10590 QUINCY AVE.
__((227)
ženska za hišno delo
Išče se žensko za hišna opravila, v starosti 20 do 40 let. Ima ' svojo sobo in kopalnico; 3 odrasli v družini; dobra plača; v četrtek in nedeljo popoldne je prosta. Služba je na Boulevard blizu Superior. Pokličite RA 8249.
(229)
) Kupujte Victory bonde!
Kako silen je učinek atomske bombe na m kaže gornja slika, ki je bila posneta v Nagasaki na Japonskem. To mesto je bilo za deto od atomske bom-be in je popolnoma uničeno. Od nekdaj mogočnih poslopij je ostalo še samo kup razvalin in vsled silne vročine zvito železje.
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
"Kdor zna govoriti tako očitno, se zna postaviti iz obraza v obraz . . . Černin je svoboden —!" je odvrnil vojvoda.
A Drslav vendar ni verjel-Na potu se je popolnoma izognil Plznja in se zaprl na žin-kov.
Vladislav je bil'vojvoda jako dobrega srca, toda nekoliko prmelad in neizkušen. Zelo li*h-ko bi se bilo zgodilo, da bi postal nehvaležno ox*odje v rokah nekaterih Častihlepnežev. In če je bila češka zemlja že na robu propasti, bi ptoem lahko v kratkem prišla na njeno dno. Privr. žence starega kneza je bilo treba odstraniti, naj stane kar hoče. Sicer bi ne bil kockal za češko zemljo niti cesar, ampak le kak nemški knez. Razmere v državi so bile najugodnejše za to, da se vrede domače razmere k zadovoljnosti vsakega dobrega človeka.
Stari Cernin je povabil svoje tovariše na Žinkov samo iz tega vzroka.
In prišlo jih je več nego se jih je nadejal ... Na nekatere ni niti računil. In prišli so tudi vsi popolnoma oboroženi, kakor da so še to noč nameravali oditi v boj . . .
Dan je bil žalosten, vlažen in mrzel. Megla je bila tako gosta, da bi jo lahko rezal.
Želedin Tetrivek se je smejal, češ, da Krahulik z ribo , ne najde niti pota v usta.
Ta dan je bil strog post v čast svetega Andreja apostola.
Žinkovski ribnik je proti večeru potemnel, kakor bi se bila njegova voda izpremenila v jezersko črno.
In komaj je legla na zemljo noč, se je posvetila na nasipin veša za vešo in se druga z drugo spuščala v najposkočnejši ples; priletele so celo do obzidja in se dvigale višje in višje, a ko so bile že tako blizu, da bi jih mogla družina vlovfti z rokam ugasnile ali pa z bliskovite hitrostjo odletele nad črno gladino ribnika.
Družina na vtrdbah je pri teh prikaznih komaj dihala, in Tetrivek je pripovedoval o vešah dolgo bajko brez konca in kraja .. . In od daleč je poslušal tudi gradnik Krahulik.
Iz velike dvorane v gradu je bilo slišati zdaj in zdaj razburjeno govorjenje, in zdelo se je tudi, kakor bi včasih kdo z železno rokavico vdaril ob mizo.
Gradnik Krahulik se je vselej ozrl proti razsvitljenim oknom in vselej zamudil nekoliko stavkov Tetrivkove bajke.
Naenkrat se je doli na cesti, vodeči proti gradu, oglasilo topotanje konjskih kopit.
Krahulik je napel oči in ušesa ter stopil k brani.
In kakor da si hočejo celo ve.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite ae z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. 61st St.
HE 2730.
I j
še ogledati pozne goste. Cel roj jih je sedel na prsi in glavo pr- ; vega jezdeca . . .
Krahulik je stegnil glavo, kar najbolj je mogel naprej in . si položil obe roki pred oči, da|-bi videl jasnejše; nato se je'-zravnal, zagrmel nad družino, kar najbolj je mogel, in v tre- : riotku je bila brana odprta do kraja.	I i
Krahulik je bil s tremi skoki : doli, planil v prvemu jezdecu, ] ga zgrabil za nogo, pritisnil jo i k ustnicam in jo poljubil, kar i naj iskrene je je mogel.
"Ali je tvoj gospod doma?"
"Baš govori o tebi, jasni vojvoda!"	:
"Ali ve, da sem prišel?"
Niti slutnje nima o tem . . . Toda hrastova miza stoka pod ročajem njegovega meča . . . Prihajaš, jasni vojvoda, kakor bi te bili poklicali . . . čas je že, neizogiben čas ... Na žinkovu je ta trenotek lepo število tvojih prijateljev . . . Iznenadiš jih in 1 videl boš, kako veselje si jim napravil. Pravim vam, mladeniči: iz polnih grl pozdravite svojega vojvodo, edinega našega gospoda, nad katerim ne poznamo drugega. .."
Pozni gost je bil res Premisl, ki se je zopet enkrat vračal v rodno deželo in to pot i^orebiti srečnejši in za trajno. Njegovo spremstvo je tvorilo le nekoliko jezdecev, katerih zunanjost je pričala o najnapornejši poti.
V veliki dvorani je bilo zopet slišati starega černina.
Njegov velikanski meč je bil potegnen iz nožnice, in se je svetil, da so se solzile oči. Drslav je držal njegov ročaj samo z eno roko in drugo dvigal kvišku. . .
"Pri svoji časti, pri svojem dobrem imenu, pri spominu svo. jih prednikov . . . Pravim vam, prijatelji!"
Černim je za trenotek prene,-hal in nato pričel z mogočnejšim glasom . . .
"Pri svoji časti, pri svojem dobrem imenu, pri spominu svojih prednikov . . ."
In vsi, kar je bilo tukaj zbra- i nih, so ponavljali za njim njegove besede...	•
"Tako, dragi prijatelji! — In zdaj za menoj ... Za svojega zakonitega vladarja za pravega vojvodo češke dežele priznava- i mo le ni edino Premisla, starejšega sina Vladislavovega, katerega pravice hočemo vselej in povsodi braniti in jih bodemo branili proti vsakomur."
Gospodje so kakor iz enega grla govorili za starim černi-nom. . .
Na pragu, vodečem v dvorano, se je prikazal mož v najboljših letih, s temnorujavo brado, temnomodrimi očmi, na glavi s priprosto čelado brez naličja, v usnjatem krznu, s težkim me-čem na priprostem jermenu ob boku. . .
Ko so gospodje za trenotek i umolknili, je stopil na sredo, se i prikolnil in spregovori:
"Za vašo zvestobo vam bodem večen dolžnik!"
Zbrani junaki se v prvem tre-notku niso niti zavedeli, prav ta. ko, kakor da je stopil med nje kak duh.
"Dragi naš gospod! — Pozdravljamo te v očetovski dedo-vini, kar najsrčnejše te moremo!"
Drslav černin se je zavedel prvi; vendar si je še mel oči, če dobro-vidi. ,
"Ali si to res ti, dragi gos. I pod? — Odpusti staremu slugi, da ne more verovati, da bi bil to ti ravno v trenotku, ko se ti z veliko prisego zavezujemo ža vse čase!"
"Sem Premisl, starejši sin Vladislava, svojega očeta do-1
brega spomina. . ." j "In pozdravljamo te — po. zdravljamo te. . ."
Stari černin se je vrgel k Pre-mislovim nogam in jih objemal.
Knez ni in ni mogel tega za-braniti.
I V oči mu je stopilo morje solz in potoki so mu tekli po zagorelih licih.
Takega sprejema se res ni na. dejal; niti na misel mu ni pri-' šlo nikdar kaj takega. . .
"Čakamo te, dragi gospod, kakor so nekdaj pričakovali Odre-šenika, mislimo na te, gospod, kakor so nekdaj mislili na Me-Isijo . . . Kaj'bi bilo z nami brez I tebe . . . Bodi nam pozdravljen — najiskrenejše pozdravljen. . ."
Zbrani so bili kakor zamakne-ni. Nikdo ni mogel niti spregovoriti, in vsem se je videla na obrazih globoka ginjenost, katere jim ni bilo mogoče prikriti, in v očeh se jim je lesketalo solza, kakor mogoče še nikdar v življenji, niti v najginljivejših trenotkih.
"To so tvoji ljudje, zvesti ti do zadnje kaplje krvi v svojih žilah . . . Gradove stavijo najraje na skalnoto podlago, in na nas vse se zanašaj bolj nego na najtrši bazalt. Pred trenotkom smo se ti zavezali s svojo častjo, s svojim dobrim imenom in pri spominu na svoje prednike, vsled česar sem sklical na svoj grad te svoje znance in prijatelje."
"Tega dokazovanja ni treba,1 prijatelji moji . . . Kdor razpošlje svoje lastne sinove, da bi mi povedali, da se me na češkem spominjajo še vedno, pač ne mo. re pokazati jasnejše svoje uda-nosti."
"Da te je res našel eden mojih sinov?"
Zmotili ste se ■ . • To ni Hitler, čeprav izgleda tako. To je češki železniški sprevodnik Frantizek Hohib, ki pa je bil slučajno rojen istega leta kot Hitler. Nacijski aogemtje so ga bili večkrat prisilili, da si je moral obriti hidi brke, katere je nosil že prej 30 let. Bil je tudi aretiran in zaprt kot agent podtalne češke organizacije.
"Najmlajši!"
"Sobehrd . . ."
"In kje je? Blagovoli mi odpustiti to vprašanje."
"Njegovemu varstvu sem po. veril med. tem svojo soprogo in hčer . . ."
"Sobehrd je živ in zdrav! — Bodi za to hvaljen in češčen naš Gospod Bog--Vendar se vrnejo ž Njegovo pomočjo tudi osta. li! — In kje te je našel, gospod, če te smem vprašati?"
"Daleč od tod — skoro pri morju. . ."
"Pri morju — pri morju je moral dedič češkega vojvodstva iskati gostoljubnih tal . . . Toda bilo bi mnogo, preveč teh f vprašanj ... Ti si utrujen gospod, na obrazu ti je videti težko pot . . ."
| "Motiš se, černin . . . Kdor je tako dolgo živel ob tujem kruhu, prenese mnogo več kakor pot nekolikih dnji, če bi bila še napornejša."
"In pozabil sem ti kaj ponuditi, gospod . . . Blagovoli odpustiti !"
"Pomiri se, zvesta glava! — In ko ste že tu, se dogovorimo o moji stvari do konca."
"Ukaži gospod, in na besedo izpolnimo ukaze!" je spregovoril Ratmir s Krasikova.
Premisl je zdaj stopil na isto mesto, kjer se je pred trenotkom Drslav Černin opiral s svojo levico na dolgi meč na dve
roki.
"Dovoli preje, jasni vojvoda, da v kratkih besedah označim razmere, ki od nedavna vladajo v naši domovini ... Na knežjem prestolu je tvoj brat, svetli kne-žič Vladislav . . ."
"Moj brat?" — In kje je škof vojvoda?"
"že četrti mesec pri pravičnem Bogu ... Ko sem poslal za teboj svoje sinove, je bil še živ; toda niso še prišli daleč čez mejo, ko je umrl v Hebu sredi
'dobrih" prijatelj. Vladislava so P°vedllj ravnost v Prago • • imamo že, nekdanJ ka Milika, ki si Je nijei . . ."
Premisla je ta » nenadila. Takega J pričakoval. Na Hr j gov brat Vladislav sta bila ena duša, e« bil zaradi njega zaj\ (Dalje pru^J
H .AHU/.	,v. .> ... Mwamw...w«v.,. av............ ■ ■ .................1 11	----------
Tu je bilo nekoč mesto. — Gornja slika je bila posneta iz zraka in nam kaže razdejani del glavnega mesta Japonske— Toki- ja, katerega so silno "zdelale" ameriške bombe. Malo katero poslopje je ostalo %epo škodovano v silni jekleni toči, ki so jo metali naši bombniki.
tZaubame
MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOč SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM, DA OGLAŠAJO V
Ameriški Domovini
najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628
's*., " čp"«*?®®**9™™^	' 's-m	;r raJfaHmMHRgS^K
Gornja slika nam predstavlja dva za/oM a ki sta prebila več mesecev v japonskem ^ itM jima tudi vidi, se veselo pripravljata 0 ^ Slika je bila posneta v ujetniškem taborišču | Yokohama.
SERVICE all TYPE °F wiring Omislite se na
zavvai RADIO -- PRAL;| in CISTILEC ZA POPlf
p® MODERNA OPREMA /4
* m 14 LET IZKUSNJE p
i[ 1, Vse delo garantirano	r°(j
MALZ ELECTRKI
6902 St. Clair Ave.	™ M
9:30 dop. — 9:00	jj
UČITE SE ANGLEŽ
iz Dr. Kernovega «|J
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA W¥{
"ENGLISH-SLOVENE READEB" ^ (jI)
kateremu je znižana cena CJ /t\lI in stane samo:	I
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDffi
6113 St. Clair Ave. Clevel^J
AMERIŠKA DOMOVINA
bi morala biti v
vsaki slovenski hiši