poštnii PRIMORSKI DNEVNIK stnma plačana v gotovini ^ Abb- Postale 1 gruppo - Cdia 90 IlF Leto XXVHI. Št. 54 (8147) TRST, sobota, ,4. marca 1972 — zstAsrju sajrars irffa-TSL-Agrj urnssfjsrs - — g ŠTIRIDESET STRANK IN SKUPIN PREDLOŽILO VOLILNI ZNAK Predvolilno ozračje postopno zaostruje jjova južnotirolska stranka - Liberalci dvorijo monarhistični opoziciji demokristjani so ostro polemični do bivših partnerjev leve sredine se RIM, 3. — Predvolilno ozračje se postopoma zaostruje: krepijo ^ ‘Pori znotraj strank samih v zvezi s sestavljanjem kandidatnih list, nek*nm k° so *u<^' P°l®m'Re med strankami postale v zadnjih urah (Kolik0 bolj vroče. Če upoštevamo, da manjka do volitev Se več v j dv® meseca, je mogoče predvidevati, da se bo volilni boj odvijal Pokaj naelektrenem ozračju. .------------------ posebni urad pri notranjem ml-r*tvu je medtem zajel pravi (l * volilnih znakov: poleg tradi-J^nlh političnih strank so svoje nibo|e predložile najrazličnejše in skupinice, med katerimi d , 0 kot zanimivost omenimo «vse-®Vno reakcionarno gibanje«, jn za enotnost revolucionarjevi, celo italijansko stranko neza-5 Pričakujejo, da se bo do Iniu arca' *{0 zapade rok za pred-kak^uV V0!*!™*1 znakov, prijavilo DrJi -sb° skupin, saj je bilo doslej ^akov6™*1 Že okrog štirideset ^Danes je predložila svoj znak tujo . neodvisnih volivcev*, ki Ustanovil južnotirclaki posla-^ thetl. Kot je znano, je bil ta Dree fcfteia, ®n,i, nedavnim izključen iz Volks-ker se ni pokoraval stran- kini disciplini ob priliki glasovanja za paket. Dieti, ki je na zadnjih političnih volitvah maja 1968 prejel dvajset tisoč preferenc, je za prihodnje dni napovedal tiskovno konferenco. Najbolj kočljiv problem te faze predvolilnega boja pa je. kot smo že omenili, sestavljanje volilnega programa in kandidatnih list. Na rimskem sedežu PSI je bila danes vrsta sestankov najvidnejših strankinih predstavnikov, med katerimi tajnik Mancini, predsednik De Martino, predsednika parlamentarnih skupin, trije namestniki tajnika in drugi, ki so pripravili osnutek dokumenta o volilni platformi. Dokument bodo objavili šele po odobritvi s strani strankinega vodstva, ki se bo po vsej verjetnosti sestalo na začetku prihodnjega tedna. Man- '""iiiimiimmmmiimiiiiiiiiiiiimiMmiuiiiimiiiiimiuiimminiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiliiiiinilll iiljJKflZ PREISKOVALNEGA SODNIKA V TREVISU Zaprt Pino Rauti Član vodstva MSI Obtožujejo ga istih zločinov, zaradi katerih sta bila že aretirana Ventura in Freda: med njimi tudi bombnih atentatov na vlakih leta 1969 ftlM, 3 — «Gospod P.» končno I bodo to upoštevali tudi sodniki v Pimo Raufci, 46-letni čas- Rimu, ki skušajo raziskati kalne t0mar' 2a katerega trde, da je fan-kov / * zaupnik grških polkovni- ^Gospod P.») v Italiji, se bo Djl al zagovarjati skupaj z založ-(jo0r|i Venturo in odvetnikom Fre-stj^ Zaradi poskusa obnovitve faši-aa stranke, nasilij in atentaitov a-,akih iz leta 1969. slC'tlrali so 8a v njegovem riinv boj1” stanovanju karabinjerji. S sefe ;imeli zaporni nalog, ki ga l’isa Preiskovalni sodndk iz Tre- fe Giancarlo Stiz, ki preisku- v 'jv, ,'ščine najdbe zaloge orožja te evi.su in sploh o dejavnosti «čr-k mristične celice* iz Trevisa, toJ^ero mnogi sodijo, da je od-di jj13 za atentate na vlakih sre-(w f1,3 1969 in gotove povezave z )2 nboimi atentati proti bankam eeembra 1969. Vse niti, vse vode milanskih bombnih atentatov. Solidarnost z aretiranim časnikarjem so takoj izrazil v uredništvu lista «11 Tempo*, kjer je bil zaposlen, in vsedržavni tajnik MSI Almirante, po katerem naj bi zaporni nalog bil zgolj volilna mahinacija. Rauti bo namreč kandidat MSI v Rimu. «v Andreottijevem volilnem okrožju*, kot je poudaril Almirante. Vladni ukrepi v korist Ancone tilu t,enturi i'n nacističnemu odvet-Hv ,.reck Ventura se je svoj čas (fe tol prijatelju prof. Lorenzonu, Dt)|»eden izmed organizatorjev t«fev kmečki banki, zaradi ka-(fej , je anarhist Valpreda prese-dve leti v rimskih zaporih, (iiltu • Preiskovalni sodniki dr. Cu-Van- Jn dr. Occorsio se za priče-Hijj . mlcidega profesorja niso zme-ko Ce® da je «mitoman», medtem ti, Centura «poštenjak*. Dr. Sti-'vljpo iSi ni da' miru, je kljub temu ° v vesti. Nadaljeval je s ti r5av° in zbral dovolj dokazov ‘CT*10 aretacijo dvojice faši-■tilajat- 'sta se medtem že začela ie suj1 za «maoista». Nekaj prič HclrfPr ^Sinilo (kot običajno je ti . Padel z nadstropja v globi-ti-te Se ubil), teda skladišča o-tC3* nihče uničil, is v *’ trdi preiskovalni sodnik Stiz, tftte enalci meri odgovoren za aten-c6lic na vlakih in dejavnost terne ti ^ . kot Freda in Ventura, kar 113 vso zadevo novo luč. sku pri polkovnikih, r‘ DtC, °n organiziral in le mesec \. re« bombnimi atentati v Mi- tljji listi niso prezrli vloge Celice» iz Trevisa in povejo , atensko junto. List «0bser-V RKi, Namreč objavil tajno liisti-, obveščevalne službe, v i oaj^etnajo grški fašisti na-itr'tata°Vornost' za organizacijo ar J®69 f v Milanu (12. decembra N 0 . namreč evropski svet sklesti ^ ključitvi Grčije!) in atenta-5btože vlakih, za katere sta bila r^adm- -v presledkih, anarhista H i,.1 m, uro pred «samomorom Kjbelli. v listini se atenski ,8a zi1*1 stalno sklicujejo na «na-fej cloveka, ki mu zaupamo in V* n Za povezavo*. Ta «Gospod fib, t>al bi bil, po mnenju nekate-fljee 0 Rauti- g0Va aretacija odpira novo po-^ia^ Y. Preiskavi o teroristični ^°sti fašistov. Upati je le, da RIM, 3. — Pod predsedstvom posl. Andreottija se je danes sestala vlada, ki je odobrila vrsto ukrepov v korist prebivalstva Ancone, ki so ga prizadeli potresni sunki preteklega meseca. Skupek ukrepov predvideva stroške za 37 milijard lir. cini je danes sprejel tudi milanskega župana Aniasija in druge predstavnike milanske PSI, s katerimi se je Dogovarjal predvsem o sestavi volilnih list za milansko okrožje. Z volilnimi problemi so bo ukvarjalo jutri tudi vodstvo PRI. ki se bo sestalo zjutraj pod predsedstvom tajnika La Malfe Liberalci medtem dvorijo monarhistični struji, ki je izstopila iz PDIUM na zadnjem kongresu, ko se je večina izrekla za «akcijski pakt* z Almi-rantejevimi fašisti. Tiskovni urad PLI je objavil noto, v kateri izraža «simpatijo» tem «doslednim monarhistom* ter trdi, da «prava hiša teh svobodnih mož ie lahko samo liberalna*. Kaže, da so monarhisti to odkrito povabilo sprejeli, zaradi česar je pričakovati, da jih bomo našli na kandidatnih listah PLI. Vprašanje sestave kandidatne liste pa je še najbolj delikatno pri demokristjanih, in to ne samo zaradi velikega števila struj, ampak tudi zaradi vedno bolj grobih in odkritih pritiskov s strani desničarskih skupin, kot so «comitati civi-ci» in drugi, ki delujejo menda celo s podporo škofovske konference. Sicer pa se bo pravi boj razvnel šele čez kakih deset dni. ko bodo pokrajinski odbori pripravili osnutke kandidatnih list. Da bi vsaj delno prikrili notranje težave, se demokristjani spuščajo v ostre polemike ne toliko proti opoziciji, kolikor proti bivšim partnerjem v levosredinski vladi. Tako je današnji «11 Popolo* objavil hud napad na PSDI in na PSI. Glede socialdemokratov glasilo KD u-gotavlja, da se skušajo pred volivci pokazati kompaktne in enotne, kar pa je le malo prepričljivo po «potresu» na vrhu, ko je Ta-nassi nadomestil Ferrija. Ta zamenjava naj bi nonjepila odločen odklon od dosedanjo linije PSDI. ki sta jo označevali nepopustljivost do PSI ter odprtje proti KD. Demokristjani se razburjajo, da je tudi manjšina privolila v to novo linijo. Še bolj ostra pa je polemika de-mokrščanskega glasila preti dosmrtnemu senatorju Nenniju. ki ga obtožujejo, da je opustil svoja stališča ter sprejel De Martinove in Mancinijeve teze o «novih ravnovesjih* in o «kriptofrontizmu». Po mnenju KD bi moral Nenni nasprotno prepričati voditelje PSI o nevarnosti, ki jo predstavlja vsak poskus objema s KPI, namesto da bi obtoževal krščansko demokracijo, da se je premaknila na desno. V jutrišnji številki pa «11 Popolo* nekoliko popravi svojo linijo ter polemizira predvsem s fašisti. List zagotavlja, da .je KD venomer odklanjala fašizem, kot dokazuje vsa politična in vladna akcija V HANOJU PRVA »CENA AMERIŠKO-KITAJSKEOA VRHA «Nhan Dan»: Nixon skuša razdvojiti mednarodno revolucionarno gibanje v Cueniaj naj bi nenadoma odpotoval v severnovietnamsko prestolnico HANOJ, 3. — Kot poroča agencija «Reuter» iz Hongkonga je sevemovietnamsko partijsko glasilo «Nhandan» ostro polemiziralo s tistim delom ameriško-kitajskega u-radnega sporočila, ki se sklicuje na Nixonova stališča. To je prva uradna reakcija iz Hanoja na Nixonovo potovanje v Peking, čeprav ha-nojski dnevnik nikjer ne omenja vira citatov. Le splošno omenja neko «listino». Vietnamci še vedno ne vedo, da je prišlo do sestanka na vrhu, pač pa je pisanje «Nhandana» očitno usmerjeno navzven, predvsem kitajskim in dru-giim zunanjim opazovalcem. «Ameriški imperializem je sovražnik št. 1 za vse človeštvo*, ugotavlja uvodnik, ki ga je s psevdonimom «Opazovalec» podpisal kak član sevemovietnamske vlade, Ni-xona pa obtožuje, da «skuša razdvojiti komunistično gibanje* s svojimi pobudami, ki spominjajo na «gusarja z okrvavljenimi rokami, ki govori o miru in omiki, istočasno pa stresa na ljudstva Indo-kine šest milijonov ton bomb*. U-vodnik lista «Nhandan* zgovorne opremlja karikatura, v kateri ime. N-ixon v desni roki bombo, v levi pa oljčno vejico. Poročanje severnovietnamskega tiska je očitno vzbudilo v Pekingu zaskrbljeno reakcijo. Po nekaterih domnevah naj bi sam predsednik kitajske vlade čuenlaj odpotoval v največji tajnosti v Hanoj. Opazovalci poročajo namreč, da so bile ceste do državnega letališča v Pekingu že zarana zastražene in da je v prvih popoldanskih urah odletelo v južni smeri letalo vrste riljušin 18». Pred tem so k letališču pripeljali trije črni avtomobili, kakršne uporabljajo samo člani vlade. Opazovalci domnevajo, da hoče kitajska vlada pomiriti severno-vietnamske voditelje in jih seznaniti z vsebino razgovorov z Nixo-nom. Popolno zaupanje v kitajsko politiko je v Hanoju izrazil kambo-ški princ Sihanuk. Časnikarjem je namreč izjavil, da «Kitajska ne bo nikoli zapustila na cedilu indoki-tajske fronte* Zanimiva je tudi reakcija iz Saj-gona. General Duong Van Minh, ali «Veliki» Minh, kot ga imenujejo njegovi pristaši, je izjavil, da je zadovoljen z rezultati Nfaconovega o-biska, ker so ga prepričali, da se Kitajska, kakor tudi SZ, zanimata predvsem zase in zanemarjata mednarodno komunistično revolucijo. Zaključek te ugotovitve pa je za Minha naslednji: ^Ameriška protikomunistična dejavnost nima nobenega smisla. Če se lahko združujejo Amerikanci in Kitajci, zakaj bi se ne pogovarjali med seboj Vietnamci, ki pripadajo istemu nairodu? Za to pa ne potrebujemo tuje intervencije, nujna nam je samo demokracija, ki je v Sajgonu ni.» Tudi Minh meni, da bo Nixonov obisk na Kitajskem ošibil enotnost revolucionarnih gibanj v svetu. Medtem se je zaključil obisk odposlanca Bele hiše Greena v Taj-pehu (Formoza). Izjavil je, da so formoški voditelji sicer nezadovoljni, a vedo za zagotovila ameriške vlade, da jih ne bo pustila na cedilu. Nasprotno, je dejal, povedali smo jim, da v Pekingu nismo sklenili tajnih sporazumov in da bomo okrepili ameriške gospodarske investicije na otoku. Iz Tokia poročajo, da je predsednik japonske vlade Eisaku Sato sporočil zbornicam svoje stališče do Kitajske: «Kitajsko suverenost nad Formozo bomo priznali tedaj, ko bodo s Pekingom navezani diplomatski stiki*. PISMO IZ RIMA Kaj je Italija ? «Oportet ut scandala eve-niant» (Matej, 18, 7): Prav je, da prihaja do škandalov. Rek, ki ga uporabljamo, da bi vzbudili vesti, pokazali na krivice ter izzvali potrebno reakcijo, škandal je v tem primeru nedopusten poseg škofovske konference (CEI) in zloglasnih «comitati civici» v volilno kampanjo. Gre za poseg, ki postavlja na glavo previdno linijo Janeza XXIII. ter oživlja vzdušje «križarske vojne», kakršno je vladalo leta 1948, s pridigami patra Lombardija («božjega mikrofonov), z Geddo-vim aktivizmom, z «letečimi duhovniku kardinala Lercara. Kazalo je, da so to samo spomini na preživele čase, sedaj pa se znajdemo pred istimi besedami, pred istimi dejanji. S koncem obdobja papeža Janeza (ki so mu nadeli medlo etiketo «dobrega papežav), smo sedaj spet pri politiki PaceL lija, čigar podjetni tajnik je bil neki Moniini (sedaj Pavel VI.). Namen te politike je premostiti člen 43 konkordata, ki dejansko prepoveduje cerkvenim organizacijam, da bi ........"""............um..................................................... Libanonska vojska je že začela «čiščenje» obmejnih ozemelj Moše Dajan spodbuja vlado v Bejrutu k popotnemu zatrt ju palestinske gverile Izraelski razgledni stolpi na opustošenem ozemlju - Hejkal iz Kaira poziva k umirjenosti - «Potrebna je politična rešitev in naslomba na Moskvo» - Volitve v Siriji - Avtonomija za Južni Sudan BEJRUT, 3. — Pod pritiskom domačih zmernih krogov in zunanjo silo, ki jo je v televizijskem govoru sintetiziral general Moie Dajan, je libanonska vladna vojska začela «čistiti* ozemlja na meji z Izraelom, kjer so bila taborišča in vojaške baze palestinskih gverilcev. V nekaterih primerih je vojska napadla palestinske gvenlce, v drugih pa jih je samo razorožila in odpeljala v notranjost države. Vendar pa vse kaže, da izrael- skim oblastnikom to ni dovolj. Na gričih, s katerih je moč nadzorovati vse področje, ki ga je za štiri dni zasedla in opustošila izraelska vojska, so uredili razgledne stolpe. Namen telavivskih oblasti je torej jasen: ostati na tem ozemlju in ga nadzorovati, libanonsko vlado pa prisiliti, naj — podobno kot Husein v Jordaniji — organizira pokol palestinskih gverilcev, ki so trn v peti «uradnim» vladam Izraela in arabskih držav. Iz Jordanije so se palestinski gverilci umaknili na sever, v Libanon in Sirijo, pravi Moše Dajan, in nato z vrsto nami-ščito svobode in demokracije. KD I gov postavlja Siriji in Libanonu ________ __________________ za za- RIM, 3. — Bencinske črpalke bo- _______ ________ ... __________...____ ____________________ do v vsej Italiji ostale zaprte od | nasprotuje tudi vsakršnemu avtori- sledeče pogoje: «nekaj udarcev ne 20. ure 8. marca do sedmih zjutraj tarizmu ter konservativni in reakdo- zadostuje, potrebna je odločna poli-10. marca. I narni miselnosti. | tična volja vlad, ki naj jo radikalno iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||iiiiiiiii|ll|||,y|||||||||||,l|r|,|||||,,|,||,|l|l|„,|||||,||||||,|l|||||||f||||||||||||||||limi||||||||imi||||||||||||||||||||||U) Ministri Zahodnoevropske zveze o odnosih med Vzhodom in Zahodom Z zasedanja ministrskega sveta Zahodnoevropske zveze v semburg), Aldo Moro in VValter Scheel (ZRN) Bonnu. Z leve proti desni Gaston Thorn (Luk-(Telefoto ANSA - UPI) BONN, 3. — Pod predsedstvom zahodnonemškega zunanjega ministra Scheela je danes zasedal v Bonnu ministrski svet Zahodnoevropske zveze. Na dnevnem redu so bila predvsem vprašanja odnosov med Vzhodom in Zahodom, ki so jih preučili z različnih zornih kotov. Govor je bil tudi o mednemških odnosih, o katerih je predvsem poročal sam Scheel. Ta je poudaril, da je njegova vlada zainteresirana predvsem za postopno normalizacijo med Bonnom in vzhodnim Berlinom, ki naj bi predvsem upoštevala človeške odnose. Ko bi prišlo do (ake normali zacije, bi se odprla možnost diplomatskega priznanja Nemške demokratične republike s strani ZRN. Italijansko delegacijo je vodil zunanji minister Moro, ki je svoj poseg posvetil predvsem konferenci o evropski varnosti, glede katere je ugotovil, da se ni še ustvaril politični položaj, ki bi omogočil prehod k večstranskim pripravam za konferenco. Vsa pozornost, je dejal Moro, je sedaj osredotočena na zahodnonem-škem parlamentu, ki bo moral odobriti moskovski in varšavski sporazum. Italijanski zunanji minister je izrazil željo, da bi do sklicanja konference prišlo v kratkem ter da bi to zasedanje rodilo pozitivne rezultate. Glede položaja na indijskem pod-kontinentu so ministri izrazili zadovoljstvo zaradi učinkovitih posvetovanj med evropskimi državami pred diplomatskim priznanjem Bangla deša. Na popoldanskem delu zasedanja je bil govor o vprašanju Malte ter o Nixonovem obisku na Kitajskem. V tej zvezi je bilo ugotovljeno, da se je s tem zaključila faza bipolarizma ter da se je odprlo obdobje novih perspektiv, v katerem bo morala Evropa odigrati važno vlogo. uresniči v praksi vojaška sila*. V nasprotnem primeru pa bo Sirija, podobno kot že Libanon, okusila «uničevalni udarec izraelske vojske*. Na ta udarec, je dejal izraelski vojni minister, pa Arabci niso pripravljeni. Tudi Libanon naj ne misli, da je sedaj varen, ko je vladna vojska ponovno zasedla področje ob meji, je nadaljeval Dajan, kajti «gverilce je treba popolnoma razpršiti, kot v Jordaniji*. Izrael torej čuti, da lahko grozi sosednim državam, saj je že pred dobrima dvema letoma nevtraliziral Jordanijo, iz Kaira pa je slišati le umirjene reakcije. Poluradno glasilo kairske vlade «A1 Ahram* ob javlja danes dolg komentar glavnega urednika Hejkala. V njem poudarja, da ves arabski svet ne zmore vojaške sile, da bi osvobodil še tako majhnega mesta, kakor so mesta na Sinaju ali vasi na Golan ski planoti. Zato pa je treba — po Hejkaiovem mnenju — iskati političnih rešitev. Vojaška krepitev je le pomožnega značaja, kakor propaganda, prvenstveno pa je iskanje mednaroane opore, predvsem pri Sovjetski zvezi. Samo ob tesnejših stikih z Moskvo, zaključuje Hejkal svoj komentar, se lahko ravnovesje na Bližnjem vzhodu prevesi Arabcem v prid. Tedaj bi ZDA in Izrael spremenila svoja stališča. Za Hejkala so razlogi šibkosti arabskega sveta predvsem v neenotnosti: resda omenja samo «iraške prevratniške načrte*, toda stavek o povezavi z Moskvo zveni kot opozorilo sudanskemu predsedniku Ni-meriju, ki je predvčerajšnjim označil odnose s SZ kot «najslabše». Glede izraelskih napadov na Libanon in Sirijo pa je Hejkal zapisal, da «zaskrbljajo». Nič več. V Siriji je položaj miren. Tri milijoni volivcev so šli na volišča, kjer bodo iz števila skoraj 7.000 kandidatov zbrali 644 pokrajinskih svetovalcev. V Sudanu pa je medtem predsednik general Nimeiri sporočil, da je podelil južnim pokrajinam, v katerih živi črnsko prebivalstvo krščanske vere, posebno avtonomijo v okviru državne enotnosti. Gverilcem, s katerimi se je vladna vojska vojskovala najmanj pet let, je podelil amnestijo, vojski pa ukazal naj ustavi sovražnosti. Zanimivo je, da s0 se za samoodločbo južnih pokrajin zavzemali sudanski komunisti in da jih je Nimeiri svoj čas zaradi tega označil za narodne izdajalce. Vodstvo palestinske osvobodilne fronte je sporočilo, da so njene enote napadle izraelske postojanke na Golanski planoti in prizadele sovražniku večje število žrtev. V Bejrutu pa je libanonski predsednik Sulejman Frangie zavrnil obtožbe, po katerih naj bi se njegove vojaške enote spopadle z gverilci. Dejal je, da so Dajano ve grožnje «past, v katero ne bomo padli* in da se hoče izogniti spopadu med Libanonci in Palestinci. Zato je pozval organizacije palestinske gverile, naj spoštujejo kairski sporazum iz leta 1969. Kaj namerava doseči s tem pozivom ni znano. Ni izključeno, da je ta izjava le priprava na splošno ofenzivo proti gverilcem, katere bi v tem primeru — obtožili, da so kršili sporazume. ZDA bodo priznale republiko Bangla deš WASHINGTON, 3. - ZDA bodo priznale v roku petih - šestih tednov republiko Bangla deš Tako so izjavili nekateri funkcionarji ame- . ______________ ^ ^ riške vlade časnikarjem in dodali, zum o «nuim pomoči*' to^naTrt za skupno vrednost 21 milijonov dolarjev. To pomoč naj OZN razdeli med Pakistanom in republiko Bangla Medtem se v Moskvi nadaljujejo razgovori med šejkom Mužiburjem Rahmanom in sovjetskim: voditelji. Tokrat se je bengalski premier srečal s predsednikom vrhovnega sovjeta Podgornim. Po tem razgovoru so na svečanosti v Kremlju podpisali «skupno izjavo*, ki pa še ni bila objavljena. Domnevaio pa, da bo Bangla deš v kratkem podpisal prijateljski sporazum o vzajemni pomoči, kakršnega je Moskva podpisala z vlado Indire Ghandi. Pray tako niso objavili niti besedil dveh gospodarskih dogovorov. Id sta bila podpisana včeraj. Časnikarji vedo samo, da gre za spora- da so ZDA že izročile pristojnim organizmom združenih narodov «hu-mano pomoč* (v glavnem žitarice) gospodarski, tehnični in industrijski pomoči Sovjetske zveze bengalski republiki .................................... KLJUB SKLEPOM AMERIŠKEGA KONGRESA Spet vojaška pomoč ZDA za grške polkovnike Nixon je sklenil pomagati atenskim fašistom, ker je to «v skladu z višjimi interesi ameriške varnosti* WASHINGTON, 3. — Predsednik i novili demokratičnega reda. Sporoči- Nixon je sklenil ponovno dobavljati vojaško in gospodarsko pomoč grškemu fašističnemu režimu kljub ssle-pu kongresa ZDA, da se ta pomoč prekine, dokler ne bodo v Grčiji ob- Pionecr 10 na poti proti Jupitru KENNEDYJEV RT, 3. — p0 treh odložitvah zaradi neugodnih vremenskih razmer, so a-meriški znanstveniki danes končno izstrelili sondo pioneer 10 proti Jupitru. Satelit bo v 21 mesecih preletel milijardo km dolgo pot do drugega zunanjega satelita. Sonda bo posnela deset slik tega še skrivnostnega planeta z višine 140 tisoč km, nato pa bo nadaljevala pot proti skrajni meji našega sončnega sistema in morda še naprej. Pioneer 10 je najhitrejši satelit, ki so ga dosedaj izstrelili, saj bo potoval proti svojemu cilju s hitrostjo 50.000 km na uro! Obšimo poročilo berite na VI. strani. lo o Nixonovem sklepu je dal glasnik zunanjega ministrstva Bray, ki je tudi potrdil, da so med ZDA in Grčijo v teku pogajanja za prodajo letal phantom atenskim polkovnikom. Bray je dejal, da je sklep potreben zaradi «višjih interesov varnosti Z DA*. Kot je znano, je kongres, ko je sklenil prekiniti pomoč atenskim fašistom, dopustil možnost, da bi šef Bele hiše obnovil to pomoč, ko bi bilo to potrebno za zaščito interesov ZDA. Za obnovo pomoči Grčiji se je zavzel predvsem zunanji minister Ro-gers, ki je v tej zvezi poslal Nixo-nu obsežen memorandum. Dokument, o vsebini katerega so obvestili parlament, opozarja na krepitev sovjetske mornarice na Sredozemlju, na strateško in geografsko važnost Grčije ter na vlogo te države v NATO, poleg tega pa še na potrebo po modernizaciji grških oboroženih sil. Treba je tudi upoštevati, da so v teku pogajanja za namestitev stalnih ameriških baz v nekaterih grških pristaniščih, tako da je današnji Nixonov sklep verjetno cena. ki jo je moral plačati, da so polkovniki odprli svoja pristanišča šestemu brodovju. ZDA bodo za sedaj dobavljale Grčiji vojaško in gospodarsko pomoč v višini okrog 70 milijonov dolarjev letno. se ukvarjale s politiko. Rojstvo tako imenovanih «comitati civiciv leta 1947 je v tej zvezi zgovoren dokaz sposobnosti katoliških organizacij, da se izognejo oviram, z jezuitsko metodo. Vittorio Gorresio v svojih «posvetnih rokahv učinkovito analizira strukturo, ki so jo postavili na noge ob «križarski vojniv leta 1948: «če se Gedda, kot podpredsednik katoliške akcije, ne more ukvarjati s politiko, to lahko stori kot predsednik «comitati civiciu. če sekcije katoliške akcije ne morejo stopiti v volilno kampanjo, ker to prepoveduje konkordat, lahko to storijo njeni voditelji, škofje, z edinim pogojem, da svojih pozivov ne naslovijo direktno na katoliško akcijo, pač pa na vcomitati civici». Opravičujem se, da je to moje «pismo» polno citatov, ki pa se mi zdijo potrebni, da bi dokazal premočrtnost politike, katere namen je obdržati Italijo v pogojih «omejene suverenosti)). Opozarjam vas na diagnozo škofovske konference o italijanskem položaju: v njej najdemo «ne-mire, ki so včasih upravičeni, večkrat pa prevratniških, najdemo «razporoko in splav, ki razkrajata družine, zablode na šolah, mamilah, vse to pomešano v velikem loncu, kot dokaz «široke in globoke dekadence». Tovrsten ton nas spominja na encikliko Leona XIII. «Quod apostolici nume-ris» iz leta 1878: «Ker pristaše socializma iščejo v vrstah obrtnikov in delavcev, ki so se naveličali delati in so zato zelo dojemljivi za upanja in obljube na tujo lastnino, je zaradi tega treba pomagati delavskim in obrtniškim združenjem, da bi v varstvu religije privadili svoje člane, da se zadovoljijo s svojo usodo ter da mirno prenašajo napore in vedno v miru živijo». In še en citat iz okrožnice kardinala Adeodata Piazza z dne 26. februarja 1948, ko so zagledali luč dneva scomitati civici«, katerim kardinal poveri posebne naloge ter predvsem zbiranje posebnih informacij o volivcih: kdo, kje, kako se je obnašal ob preteklih volitvah, kako se bo verjetno usmeril na prihodnjih, kako bo treba nanj vplivati, da bi izbral najboljše. Lahko bi tudi spremljali volivce na voli-šča (če je potrebno) ter jim zagotovili svobodo izražanja (če je primerno). In ne smemo pozabiti na navodila nekega drugega «kri-žarja», patra Morliona, ki si je izmislil tako imenovano kavarniško formulo. Svojim aktivistom je namreč naročal, naj iščejo stikov z nasprotniki in z brezbrižneži po barih in v gostilnah, naj se z njimi sproščeno pogovorijo o filmih, o športu in o ženskah. Zavedam se, da so ti citati kar tako nametani, saj gre za cvetke iz preobilnega šopa. Iz njih pa je moč razbrati doslednost neke strategije, ki je niso nikdar opustili. Gre za temeljito preverjene mehanizme, ki jih lahko v vsakem trenutku uporabljajo, ko se pojavi potreba. Pravočasno vmešavanje škofov in «comi-tati civici» samo nekaj ur po razglasitvi predčasnih volitev dokazuje, da je bil stroj že pripravljen, da bi ga ob pravem trenutku pognali v tek. Za zabavo naj vam na koncu povem epizodo — zagotavljam vam, da je avtentična — ki se je zgodila pred nekaj dnevi. Učiteljica sprašuje učenca iz tretjega razreda neke rimske osnovne šole: «Kaj je Italija?» Odgovor; «/-talija je cerkvena republikah Intuicije otrok so včasih zares izredne! MARIO DEZMANN Ljudske manifestacije v podporo Makariosu NIKOSIJA, 3. — V ciprski prestolnici se je kakih pet tisoč ljudi zbralo pred predsedniško palačo in vzklikalo nadškofu Makariosu. Govorniki so ga pozvali, naj ne nasede pozivom ciprskih škofov in atenske vojaške junte ter ostane na svojem mestu. Makarios je v kratkem nagovoru demonstrantom dejal, da bi rad bil vreden njihovega zaupanja. TRŽAŠKI DNEVNIK RAZLIČNA STALIŠČA NA SEJI MINISTRSKEGA SVETA V RIMU SINOČI V KULTURNEM DOMU ŠELE V SREDO SKLEP Krstna uprizoritev Verčeve igre O VOLITVAH V TRSTU Tržaški zapleteni politični položaj v ozadju zavlačevanja vlade Tržaška javnost je pričakovala, da bo na včerajšnji seji ministrskega sveta prišlo do odločitve ali bodo letos spomladi tržaške upravne volitve. Uradnih poročil ni. Neuradno pa smo obveščeni, da je o tem vprašanju prišlo v okviru vlade do razprav, polemik in do različnih stališč ter končno, da bodo sklepali prihodnji teden, v sredo ali v četrtek. Že smo ugotovili, da je v korist vsega prebivalstva, da se čimprej obnovi tržaški občinski svet, da gre za vprašanje demokratičnega odnosa do volivcev ter končno tudi za tehnično vprašanje. saj nam v Trstu grozi, da bomo volili v jeseni za občino, spomladi za deželo, v pozni pomladi prihodnjega leta pa se bomo ubadali z referendumom o razporoki. Tega mnenja so tudi vse tržaške politične stranke, ali bolje rečeno vse tiste, ki se sklicujejo na ustavna načela. Vendar pa je menanizem kandidiranja in mehanizem zavezništev na tokratnih političnih volitvah zelo zapleten. V tem okviru je prišlo do razgovorov, ki nas tudi neposredno zadevajo in katerih rezultati še niso znani. Morda je tudi pri tem element, na osnovi katerega je odločal ministrski svet, ko je sklenil, da bo o naših upravnih volitvah razpravljal šele prihodnjo sredo ali četrtek. O tržaških upravnih volitvah je včeraj razpravljal izvršni odbor tržaške federacije PSIUP, ki je mnenja, da sta obe vprašanji in torej politične volitve in kandidature za nje ter občinske volitve z ustreznimi kandidaturami tesno povezani. Izvršni odbor PSIUP je mnenja, da je vsako zavlačevanje proti ustavi in proti na čelom demokratičnega sožitja. PSIUP je mnenja, da morajo biti politične in upravne volitve istočasno 7. maja. V petek zvečer sta se sestala na skupnem sestanku federalni komite in federalna komisija tržaške avtonomne federacije KPI. Razpravljali so o političnem položaju in o kandidatni listi za politične volitve. Med drugim so ugotovili, da je preložitev upravnih volitev povzročila nejasen položaj, posebno sedaj, ko se je začela volilna kampanja za parlamentarne volitve. Zato zahtevata vodilna komunistična organa, naj vlada takoj izrazi svoje mnenje o občinskih volitvah — ali ima namen jih napovedati obenem s parlamentarnimi ali pa ne. Soglasno so odobrili tajniški predlog* za parlamentarni kahdJdatb. O seznamu bodo sedaj razpravljali v deželnih forumih in pri centralnem komiteju, objavili pa ga bodo takoj zatem, baje v začetku prihodnjega tedna. Seja konzulte pri Sv. Ivanu Sinoči se je sestala rajonska konzulta pri Sv. Ivanu in je v glavnem razpravljala o perečem problemu spremembe regulacijske ga načrta za Katinaro, oziroma razširitve ceste, ki pelje iz mesta skozi vas, kar povzroča upravičeno zaskrbljenost Katinarcev. Vaščani predlagajo drugačno rešitev in konzulta je upoštevala njihove predloge ter je sinoči soglasno o-dobrila zadevno resolucijo. Na sinočnji seji je svetovalec Sergij Pečar ponovno poudaril zahtevo, da občinska uprava končno poskrbi za prevajalca. v odlični odrski realizaciji SG Občinstvo je delo sprejelo s simpatijo, ki jo zasluži kot proizvod obetajočega in talentiranega mladega dramatika Priznati moramo, da nas je že od same napovedi repertoarja SG za sezono 1971-72 po malem dražilo pričakovanje dneva, ko bo prišlo na oder našega pledališča najavljeno novo delo mladega zamejskega dramatika Sergeja Verča. Dražilo zato, ker je vsaka krstna uprizoritev dogodek, dražilo še dvakrat bolj zato, ker je to novo odrsko delo nastalo pri nas, ker je njegov avtor član naše zamejske narodne skupnosti, ker gre za še en dokaz naše življenjskosti in sposobnosti, da iz sebe ustvarjamo, to pa pomeni, da smo živa, brsteča veja našega narodnega telesa. Toda priznajmo pošteno, da nas je dražilo to pričakovanje tudi iz gole radovednosti in neprikritih dvomov - skepse, kaj lahko ustvari avtor, za katerega sicer vemo, da je ves predan gledališču, da je svojega dramskega prvenca napisal že pred leti in tudi z uspe-h&m uprizoril na amaterskem o-dru in da je med drugim tudi pobudnik, organizator, režiser in i-gralec Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu, da pa je ta avtor tudi mlad z omejenimi življenjskimi izkustvi in temu ustreznimi spoznanji. Od včeraj zvečer smo v tej naši radovednosti potešeni, ne pa tudi v vseh dvomih, kajti cbajka* z dolgim naslovom «Ko luna škili z levim očesom in jaše veliki voz* se loteva kompleksnega in kompliciranega vprašanja človeške družbe in odnosov v njej, ki jim nikoli ni mogoče dati točnega in dokončnega odgovora, kvečjemu se ga lahko nakaže ali izpove lasten odnos do njega. Verč 'e to storil po našem trdnem prepričanju z vso iskrenostjo, ki TEKSTILCI IZ VSE DEŽELE V TRSTU Uspela enotna stavka tekstilcev z manifestacijo po mestnih ulicah Delegacija stavkajočih je orisala Berzantiju položaj tekstilne stroke • Zasedba predilnice S. Giusto se nadaljuje Včeraj je več tisoč delavcev manifestiralo po tržaških ulicah. Bili so delavci tekstilne stroke, ki so se zbrali v Trstu v okviru 5-ur-ne deželne stavke iz protesta proti krizi, ki je zajela tekstilne tovarne in iz solidarnosti do delavcev predilnice S. Giusto. Nad 2500 delavcev se je zbralo na Trgu Unita, nato so krenili v sprevodu po Korzu in Ul. Car-ducci na Trg Vittorio Veneto in končno na Borzni trg, kjer so se razšli. Delegacijo stavkajočih delavcev in sindikalistov je sprejel predsednik deželnega odbora Berzanti, ki so ga spremljali deželni odbornik za delo Giust in nekateri funkcionarji odbomištev za delo in industrijo. Predstavniki delavcev so orisali predsedniku krizo tekstilne-Strok£~V deželnem meri- •tiiiiiiiiiiiniumiiiiiiiiNiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiitiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiii PO ENEM TEDNU PREDAVANJ Danes zaključek seminarja za slovenske šolnike Včeraj je predaval dr. Kos o stilistični analizi - Sprejem konzulata SFRJ v Kulturnem domu - Obisk v Dolini Danes se bo zaključil seminar za slovenske šolnike v Trstu. Včeraj je predaval v prostorih Kulturnega doma dr. Janko Kos, izredni profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, o stilni analizi in stilistiki. V jutranjem predavanju «Stili-stična analiza literarnih tekstov*, je orisal tradicionalni pojem in vsebine stilistične analize. Zatem je prav tako iz teoretičnega zornega kota podal osnove sodobne stilistike, njene cilje in metode. Zatem je ilustriral predavanje z nekaj primeri tovrstne analize iz Prešerna in Puškina. V popoldanskem predavanju «Vaje iz stilistične analize literarnih tekstov* je zelo natanko analiziral Levstikovo «Dve otvi», Župančičevo »Zvečer* in prvi odstavek Cankarjeve »Hiše Marije pomočnice*. V analitično razglabljanje predavatelja je poseglo več prisotnih profesorjev, tako da je bilo ob koncu jasno, kateri so osnovni pojmi sodobne stilistične analize literature in kako se ta analiza — čeprav še ni popolnoma obdelana — poslužuje nekaterih pojmov tradicionalne stilistične analize. Danes bo še eno predavanje: pedagoški svetovalec za šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu prof. Janez Sivec bo predaval o »Jezikovni interpretaciji beril*. Ob zaključku seminarja je včeraj jugoslovanski generalni konzul Boris Trampuž priredil v Kulturnem domu sprejem za šolnike in predavatelje. Sprejema, ki je bil v Mali dvorani in ki je potekal v prijetnem vzdušju, so se poleg številnih šolnikov in šolskih ravnateljev udeležili poslanec Albin Škerk, namestnik sekretarja za kulturo in prosveto SRS prof. 0-berlintner, konzula Vidas in Žvab ter kulturni ataše Gruden, predsednik zavoda za šolstvo SRS Boris Lipužič, član jugoslovanske delegacije v mešani komisiji Črtomir Kolenc, podpredsednik italijanske delegacije v mešani komisiji pod-pref. MMolinari in član prof. Angio-letti šolski skrbnik dr. Fidenzi in šolski nadzornik Bole, dolinski župan in deželni svetovalec Lovri-ha, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik društva Pravnik dr. Frane Tončič, tajnik Sindikata slovenske šole prof. Franc Škerlj, pomočnik sekretarja za kulturo in prosveto SRS Dušan Kompare, pedagoški svetovalec za slovenske šole prof. Ivan Sivec, svetovalci pri sekretariatu SRS Virtičeva, Mariom in Winkler, predsednik komisije za šolstvo pri SKGZ Edvin Švab. Prisoten je bil tudi italijan- ski generalni konzul v Kopru Mes-sina. Namestnik sekretarja za kulturo in prosveto prof. Roman Ober-lintner, pomočnik sekretarja Dušan Kompare in svetovalka Lojzka Virtičeva so včeraj dopoldne obiskali slovensko srednjo šolo, osnovne šole in vrtec v Dolini, nato so bili na kosilu kot gostje občinske uprave. Borme o italijanski etnični skupini v SFRJ Sinoči je v krožku za družbene vede «G. Salvemini» predsednik u-nt e Italijanov za Istro in Reko profesor Antonio Borme predaval o temi: tUstavne spremembe in italijanska etnična skupina v Jugoslaviji*. Predavatelja je predstavil tajnik PSI Pesante, ki je ugotovil, da gre za vprašanje, ki neposredno zanima tržaško prebivalstvo in socialiste, saj predavatelj ni nepoznan in je predstavnik jugoslovanskega socializma po eni plati, po drugi pa predstavnik avtohtone nacionalne skupnosti. Prof. Borme je v obsežnem in znanstveno dokumentiranem uvodu obrazložil načela socialistične družbene ureditve alede nacionalnega vprašanja. Citiral je klasiko marksizma, še posebej se ie skliceval na Lenina in na jugoslovanskega teoretika o nacionalnem vprašanju Kardelja. V kulturnem krožku tSalveminh so bili prisotni pomembni predstavniki italijanskega in slovenskega političnega in kulturnega življenja, ki so toplo pozdravili izvajan/a prof. A. Bormeja. lu, sa je prišlo v zadnjih mesecih do zapore tovarn Marco Polo Textil, Lucky Shoe, Tržaške konopljarne in sedaj še predilnice S. Giusto. V samem Trstu je do sedaj ostalo 1200 delavcev tekstilne stroke brez dela. Zato so zahtevali, naj deželna uprava izvede tri vrste posegov: naj posveti več pozomoti v deželnem razvojnem programu tej stroki ,v kateri so zaposlene večinoma ženske: naj ustanovi »tekstilna področja* v skladu z zakonskimi predpisi: naj uvede ob vsakem primeru zapore tovarn nadomestne zaposlitve za vse delavce, ne pa samo za manjhno in nezadostno število «izbrancev». V zvezi s konkretnim vprašanjem predilnice S. Giusto pa so zahtevali, naj dežela poseže za dosego globalnega sporazuma, ki naj zagotovi primemo zaposlitev tem delavcem. Berzanti je v imenu deželne u prave dejal, da bodo odgovorni odborniki sprejeli v prihodnjem tednu delegacije sindikalistov za »specializirana srečanja* o vprašanjih tekstilstva in tovarn obla čil. Nadalje je dejal, da bo lahko dežela posegla v okviru deželnega zakona ki je bil pred kratkim odobren. Po tem zakonu lahko dežela izvede vrsto obnov in sprememb v indusrijah, ki so v krizi. Vendar pa — je dodal — je kriza tekstilstva v naši deželi le odsev državne ekonomske krize. Drugod je stanje še slabše in dokončna rešitev je možna le na vsedržavni ravni. Po srečanju je na Trgu Vittorio Veneto spregovoril deželni tajnik tekstilcev C1SL Antonio Basso, Id je poudaril vzroke te stavke in cilje, za katere se enotno borijo delavci vseh treh sindikatov te stroke. Naj omenimo še, da so se ude ležili manifestacije delavci in predstavništva tovarn tekstilne stroke in oblačil iz vse dežele Furlanije - Julijske krajine in delavcev, ki še vedno zasedajo predilnico S. Giusto. Stiki odbornika Stopperja v Rimu Pod predsedstvom ministra Tavia-nija se je včeraj v Rimu sestal med-deželni odbor za gospodarsko načrtovanje, v katerem je tudi deželni odbornik za načrtovanje iz Furlanije -Julijske krajine Stopper. Razpravljali so o državni pomoči zaostalim predelom srednje in severne Italije na podlagi zakona štev. 912 z dne 6. oktobra 1971. Za 12 prizadetih dežel je na razpolago skupna vsota 21.760 milijonov lir. Prihodnji teden bo minister Taviani predložil Medmini strskemu odboru za gospodarsko načrtovanje CIPE načrt o porazdelitvi DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI omenjenih sredstev. V tej zvezi je odbornik Stopper postavil zahtevo, naj bi bil naši deželi priznan vsaj odstotni delež, ki ga je bila deležna pri podobnih delitvah v preteklosti. Stopper se je v Rimu sestal tudi s predstavniki ministrstva za delo, s katerimi je načel vprašanje prenosa pristojnosti o poklicnem in strokovnem izobraževanju kadrov z države na deželo. Našemu sodelavcu DUŠANU KALCU in njegovi izvoljenki ANI KRALJEVI čestitamo ob današnjem vstopu v zakonski stan in jima želimo obilo sreče in zadovoljstva. Uredniki Primorskega dnevnika jo premore in to je veliko, saj je iskrenost eden izmed pogojev za verjetnost in tudi eno izmed jamstev, da je v delu zdrava, poštena misel, ki e dokaj jasno izstopila, vendar bolj v besedah kot v prepričljivosti dramske gradnje, in v zaporedju alegorij, ki gledalca pogosteje odvračajo od rdeče niti, kot pa ga vodijo ob njej. Zdi se mi, da mu je tudi dramska gradnja in zgradba bolj uspela v njegovem prvencu «Kocke* kot pa tokrat, ko konfliktna situacija ne zori premočrtno temveč se ponavlja in vodi do končne izpovedi z vračanjem k izhodišču in h koncu, ki je deklaracija bolj kot iz samega dela vzrastlo spoznanje. Toda to je očitno vprašan e dozorelosti in izpovedne moči. ki pa v Verču nedvomno je in ki se tudi nakazuje z vso obetavnostjo kakor je po drugi strani tudi zelo očitno, da ima Verč kot pisec jasno odrsko vizijo. Toda nedvomno je tudi res. da je Verč našel v prav tako mladem in za moderno pisane in konstruirane tekste zelo dovzetnem režiserju Mariu Uršiču izvrstnega odrskega realizatorja sva ega dela. Celotna uprizoritev je tako rekoč natrpana z režiserskimi idejami in scenskimi rešitvami, ki sicer spominjajo na fo-jevske prijeme, ki pa so vo svoje izvirne in učinkovite. Prav tako domiselna in modernistično zasnovani režiji in tekstu ustrezajoča je bila tudi scena Klavdija Palčiča, pa kostumi Marije Vidauove ter glasba Ivana Migonozzija. V glavnih vlogah so s suvereno igro izstopali Lidija Kozlovičeva kot Ave, Livij Bogateč kot Ma-da in Rado Nakrst kot Slavni Gob, ob njih pa domala celotni igralski zbor SG v ansambelsko dobro uigrani predstavi in z vrsto posreče nih kreacij. Občinstvo je delo sprejelo morda z deljenimi občutki toda s simpatijo, ki jo zasluži kot proizvod mladega obetajočega in talentiranega avtorja Sergeja Verča, ki je prejel sredi igralskega zbora in ob režiserju Uršiču topel aplavz in cvetje na odprtem odru. Besedo imata sedaj občinstvo in kritika, gledališču pa gre že sedaj priznanje za njegovo smotrno politiko uveljavljania nove dramske tvornosti, zlasti ko gre za tvornost v naši zamejski sredini. j. k. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Kopru in NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu prirejata v Trstu, Ul. Geppa 9 RAZSTAVO mladinski pisatelj JOSIP RIBIČIČ razstava bo odprta še danes od 15. do 22. ure MLADINSKI KROŽEK TRST vabi Danes, 4. marca, ob 18. uri v Ul. Geppa 9 na VEČER O VIETNAMU s predvajanjem IVANSOVEGA filma «11 cielo e la terra*. Vljudno vabljeni! Razna obvestila Danes, 4. t. m., bo od 19. ure dalje v slovenskem Dijaškem domu družabno - zabavni večer ob glasbi mladega ansambla «MW». Jutri zvečer od 18. do 21. ure bo v Ljudskem domu v Ul. Madonmna 19 razstava o boju palestinskih gverilcev. Zvečer bodo predvajali film «A1 Fatah*. Večer prireja krožek za socialne in politične vede »Che Guevara*. Odili in Stojanu Colji se je rodila hčer NASTJA Prijatelji in znanci čestitajo staršema, Nastji pa želijo obilo sreče v življenju. Danes se poročita ANA KRALJ in DUŠKO KALC Prosvetno društvo «Slovan» s Padrič jima čestita in želi mnogo sreče v skupnem življenju. Športno društvo »Polet* želi ob današnji poroki Avemarije Kralj in Duška Kalca mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva na skupni življenjski poti. ZAKLJUČEN OBISK AVSTRIJSKE DELEGACIJE V TRSTU Sedanji obisk naj bo izhodišče za nadaljnje plodno sodelovanje Konec maja bo v Gradcu ^Italijanski tedem» - Konkretne možnosti za povečanje avstrijskega prometa skozi tržaško pristanišče Drugi dan obiska avstrijske delegacije v našem mestu je potekel v znamenju prijateljskih odnosov med Gradcem in Trstom, kot je poudaril v uvodnih besedah, ki jih je imel na sinočnji tiskovni konferenci, tržaški župan ing. Marcello Spaccini. Gostje so si v teku dneva ogledali tovarno Grandi motori, pristaniške naprave, naftovod ter občinsko elektronsko središče. Popoldne je bil zaključni sestanek med avstrijsko delegacijo, ki jo vodi graški župan ing. Scherbaum in delegacijo našega mesta. Govor je bil predvsem o posojilih, ki jih dobivajo italijanske občine tako od deželne kot od osrednje vlade. Avstrijske goste je namreč zelo zanimalo, kako so ta vprašanja urejena v Italiji. Prvi konkretni sad obiska iz teh dnevov bo »italijanski teden*, ki bo od 26. maja do 4. junija 1972 v Gradcu. Prvi dan bo v hotelu Ste-ierhoff sprejem, ki ga bosta priredila tržaška luška ustanova ter trgovinska zbornica, 29, maja pa bo prispela v Gradec tržaška uradna delegacija, ki jo bo vodil župan Spaccini: isti večer bo v mestnem gledališču koncert Tržaškega tria. Ta pobuda sodi v okvir prizadevanj, da bi Trst okrepil svojo prisotnost na graškem velesejmu, tako z obrtniškimi, kot z drugimi karakterističnimi izdelki naše dežele. Radijska postaja v Gradcu že preučuje možnost, da bi to poletje priredila za svoje poslušalce stalno rubriko, med katero bi posredovala turistom temperaturo morja in ozračja v Trstu ter kakšno je vreme v našem Z včerajšnjega sprejema generalnega konzula SFRJ Trampuža ob zaključku seminarja za slovenske šolnike mestu. Vse to dokazuje, kakšen je interes za Trst v tem avstrijskem mestu. Delegaciji sta se okvirno domenili, da bosta obe mesti tesneje sodelovali na gledališkem, glasbenem, gospodarskem, športnem, znanstvenem in kulturnem področju. S tem v zvezi je župan Spaccini dejal, da bodo priredili dve znanstveni srečanji, od katerih bo eno v Trstu, drugo pa v Gradcu. Trst ima namreč mednarodni fizikalni center, ki je zaslovel širom po svetu, v Gradcu pa je sedež centra za vesoljsko tehniko, ki se bosta aktivno udeležila obeh srečanj. Julija bodo v Gradcu mladinske olimpijske igre, na katere je župan Scherbaum povabil tudi tržaške o-troke, ki hodijo v osnovno ali pa srednjo šolo. Tako naj bi se ustvaril most prijateljstva med mladino obeh mest, ki sta si po besedah o-beh županov tako podobni. Iz pogovorov, ki so jih imeli predstavniki avstrijskega mesta na tržaški luški ustanovi s predsednikom Franzilom, ki je med drugim pred leti že navezal stike z Gradcem, je kazno, da obstajajo konkretne možnosti za okrepitev trgovskega prometa skozi naše pristanišče in v smeri Gradca, tako kar zadeva uvoz v Avstrijo, kot izvoz iz nje. O tem je bil govor tudi v sestanku s predsednikom trgovinske zbornice Caidassijem. Da bi predstavili karakteristične izdelke naše dežele, še zlasti našega mesta, avstrijskim odjemalcem, bodo okrepili prisotnost gospodarskih operaterjev iz naše dežele na graškem velesejmu. Ravno tako bo štajerska povečala svojo razstavo na tržaškem velesejmu. Na gospodarskem področju bi bilo tudi potrebno uskladiti investicijsko politiko obeh mest. Na popoldanskem sestanku je bil tudi govor o izkušnjah, ki sta si jih obe občinski upravi pridobili v letih svojega upravljanja, o čemer sta si izmenjali koristne informacije. O tem vprašanju bosta čez nekaj časa sestanka, na katerih bodo občinski možje poglobili ta problem-prvi naj bi bil ob polovici aprila v našem mestu, drugi pa septembra v Gradcu, kjer bodo razpravljali predvsem o urbanistiki, vprašanju, ki je osredotočilo pozornost vseh občinskih uprav, spričo velikega razvoja motorizacije v zadnjih letih. Problem je toliko bolj občuten v mestih, ki imajo zgodovinsko središče mesta tako komplicirano, kot je to primer v Trstu in Gradcu. Ob koncu je župan Scherbaum še enkrat podčrtal veliko gostoljubnost, s katero ga je sprejelo naše mesto ter poudaril, da mora biti to sre Čanje izhodišče za nadaljnje plodno sodelovanje med obema mestoma. Za zaključek je župan Spaccini dejal, da s pobratenjem za sedaj ne bo nič, ker bo sedanji tržaški občinski upravi v kratkem iztekel mandat. • Tržaška federacija PSIUP in krožek »Rodolfo Morandi* bosta priredila v nedeljo, 5. marca ob 10. uri v kinodvorani »Astra* v Rojanu javno manifestacijo s predvajanjem filma «La fabbrica*. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 4. marca KAZIMIR Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 17.55 — Dolžina dneva 11.17 — Luna vzide ob 22.49 in zatone ob 7.50 Jutri, NEDELJA, 5. marca BOGOLJUB Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,8, najnižja 8,4, ob 19. uri 10,7 stopinje, zračni tlak 1010,9, stanoviten, nebo 6 desetin pooblačeno, vlaga 55-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. marca se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 79-letna Rosa Macor vd. Stechina, 85-letna Berta Duschiak vd. Berger, 94-letna Maria Coia vd. Crevatin, 87-letni Giusto Pistan, 85-letna Lucia Tronconi vd. Bradaschia, 68-letni Teodoro Coslovich, 65-letna Iole Tecchi por. Manocchi, 63-letna Paola Škraba, 70-letna Antonia Spa-gnoletto, 82-letna Antonia Cok vd. Secoli, 67-letni Mario Vere, 68-letni Charles Lapel, 3 dni stari Pietro Gambellini, 78-letni Vittorio Stanzini in 85-letni Giuseppe Dussi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM-AL Cammello, Drevored XX. Septembra 4; AUa Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Pie-ro 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italia 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. Ob nedeljah In praznikih so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne in nočne izmene. GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 1971-72 Sedmi abonmajski koncert Danes, 4. marca, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu KONCERT orkestra Glasbene matice Dirigent: OSKAR KJUDER Solistka: PAVLA URŠIČ — harfa Spored: A. Corelli: CONCERTO GROSSO op. 6, št. 3 C. Debussy: DANSES za harfo in godalni orkester M. Ravel: INTRODUCTION ET ALLEGRO za harfo, godalni kvartet, flavto in klarinet M. Tajčevič: DIVERTIMENTO v D-duru Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko amatersko gledališče TRST V petek, 10. marca ob 21. uri v dvorani p. d. «Ivan Cankar*, Ul. Montecchi 6, prva predstava gledališča Norman Barrash - Carroll Moore CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO Komedija v treh dejanjih Poslovenil: DUŠAN TOMŠF, Scena: IVAN VERČ Režija: SERGEJ VERČ Igrajo in sodelujejo: Milica Kravos. Boris Mihalič, Branko Sulčič, Sergij Cerkvenič, Aljoša Čok, Samo Sancin, Nadja Kosmač, Vojko Slavec, Anica Žerjal, Boris Kobal in Silvester Metlika. —5— Ponovitev v soboto. 11. marca, ob 21. uri v isti dvorani. KULTURNI DOM V TRSTU 8. MAREC Ob mednarodnem prazniku žena bo srednja baletna šola Zavoda za glasbeno in baletna izobraževanje v Ljubljani kot gost Slovenske prosvetne zveze izvajala GORJANSKE BAJKE balet v petih slikah z uvodom in medigrami. Po motivih Janeza Trdine in ideji Marjana Kozine napisal Henrik Neubauer. VLJUDNO VABLJENI VSI! Slovensko gledališče v Trstu JAKA ŠTOKA TRIJE TIČKI burka v dveh dejanjih Jutri, 5. marca ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Mali oglasi Trgovsko podjetje išče uradnico z znanjem slovenščine ter po možnosti nemščine, veščo strojepisja za splošno uradniško delo. Telefonirati na štev. 755-227 v uradnih urah. NAPRODAJ VEČ ZEMLJIŠČ in 2 MALI HIŠI MQ 1.000 - 2.000 - 6.000 -65.000 PRI DOMINIKU B„ POLJE 3, PROSEK. Ljudska prosveta PD «Tabor» — Opčine priredi v Kulturnem domu v torek, 7. marca, ob 15.30, mladinsko igro P. Golie «Petrčkove poslednje sanje* v režiji Leli Nakrstove. Rezerviranje sedežev pri SPZ. tel. 31-119. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 4. marca, ob 21. uri sedmi abonmajski koncert orkestra Glasbene matice. VERDI Jutri, ob 16. uri, bo za dnevni^ a-bonma zadnja predstava Wolf -1*er' rarijeve opere «11 Campiello*. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31-948). POLITEAMA ROSSETTI Danes zvečer ob 21. uri ter v nedeljo ob 16.30 predstavi »Perela. dimnati mož* v izvedbi skupine Gruppo della Rocca». Za prihodnji teden pripravlja Teatro Stabile lZ" ven abonmaja komedijo v narečju, za katero so priprave v zaključni fazi. Gre za staro farso iz «ottocen-ta», prepleteno z ljudsko glasbo in za zgodbo, ki je bližja našim <-*' som. Režija Francesco Macedonto scene Marino Sormani, kostumi Ser' gio d'Osmo. * * * Mladi peruanski pisatelj Mario Var-gas Llosa, avtor med drugim ‘R®z' govorov v katedrali* in «Zelene hiše*-bo današnji gost «literamih sobot* v gledališču Rossetti. Obravnaval bo temo: »Eksplozija latinsko - afflerl' škega pripovedništva*. Srečanje 00 ob 18. uri z debato. Nazionale 16.00 «11 Dio chiamato Va’ rian*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 «Dio perdona, 10„ n°t Terence Hill, Bud Spencer. Kran Wolf. Barvni film. Eden 16.00 «1 liberi giochi dellam®’ re». Andrč Lawrence, Mignon kins. Barvni film. Prepovedano m dini pod 18. letom. Graltacielo 16.00 «Ettore !o 1 usf°*' Vittorio Caprioli, Aldo Giuffre, P"' lippe Leroy, Luciano Salce, Vit rio De Sica, Rosanna Schiafhn°' Barvni film. Excelsior 16.00 «L'etrusco uccide an cora*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16 00, zadnja predstava ob uri: «Un uomo dalla pelle dur*' Robert Blake, Catherine Spaak. briele Ferzetti in Tomas Mi'"'’; . Barvni film. Prepovedano tnla<1 pod 14. letom. Alabarda 16.00 «Jane Eyre nel c stello dei Rochester*, George ’ Scott, Susannah York. Barvni f' ’ Aurora 16.00 »Sole rosso*. Oba1'® Bronson, Uršula Andress, Alain Ion. Barvni film. Impero 16.30 »Incontro*. Barvni f** ' Prepovedano mladini pod 14. let° j Crislallo 16.00 «1 diavoli*. Ba^ film. Prepovedano mladini pod letom. .j Capitoi 16.00 »Soffio al cuore*. Bari filn). Lea Massari. Prepoved* mladini pod 18. letom. . „ Moderno, 1)5.30 «Noi donne s,a fatte cosi*. Monica Vitti, Maria ^Salerno. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «2000: la j1" deli’uomo*. Film v barvah. Rez's . Comel Wilde. Prepovedano ml® pod 18. letom. , Ideale 16.00 »Un uomo chiamato ^ pocalisse Joe*. Anthony Ste* ’ Mary Paz Pondal. Film westen’ V barvah. i\ Astra 16.30 «Agente 007, licenza . uccidere*. Sean Connery, BrS Andress. Barvni film. Abbazia 16.00 «L’ultima valle*-chael Caine, Omar Shariff 'n rinda Bolkan. Barvni film. Flo- KINO «|R1S» PRO&H Danes ob 19.30 «1L FURTO £ L’ANIMA DEL COMMERClO-* Zabavni film v barvah. Krata Enrico Montesano in AUgh>er Noschese. __ ■ Darovi in prrispe.vki V počastitev spomina pok. Slovensko gospodarsko združenje — Družabni izlet in avtomobilska ocenjevalna vožnja — 30. 4. in 1. 5. 1972 v Kranjsko goro. Cena 10.500 lir. Vpisovanje vsak dan na sedežu združenja v Trstu. Ul. Fabio Filzi 8. Verča darujejo stanovalci hiše v degli Scaglioni 21 10.000 Ur za jaško matico. V počastitev spomina Maria darujejo Josip, Pavle in Peter ku 30.000 Ur za Glasbeno V počastitev spomina pok- ^a ^\. Ver# Me r Rupel darujeta Marica Škabar in ma Reschitz 2000 Ur za s po1111 padlim na Proseku. lenik SOŽALJE Slovenska pokrajinska komisij j PSI izreka ob smrti Marije b svojcem iskreno sožalje. Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni dne 2. marca zapustil naš dragi MARIO VERČ upokojenec BP Pogreb dragega pokojnika bo danes, 4. t. m. ob 14.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Posebna zahvala zdravniškemu osebju. Namesto cvetja v dobrodelne namene. Žalujoči: žena Celestina, brata dr. Marcel in Pino (odsoten’’ nečaki, nečakinje, svak, svakinje ter drugo sorodstvo Trst, Philadelphia, 4. marca 1972 3. marca je za vedno zapustila svoje drage ANTONIJA SRAGN0LETT0 Pogreb bo danes, v soboto ob 15. uri iz mrtvašnice splo®ne bolnišnice. Žalostno vest javljajo sestre, svak), nečaki, in drugi sorodniki Trst, Genova, Melbourne, 4. marca 1972 Občinska pogrebna služba T. F., tel. 38-608 primorski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 4. marca 1977 OB KRŠITVI (ALI NEIZVAJANJU) ZAKONA ŠT. 820 PO LETU DNI SPET PRHA VE SODIŠČU Na slovenskih osnovnih šolah Zaradi sodelovanja v politični stavki* je osemnajst učiteljev premalo prijavljeni sodišču župan ter antifašisti v Ronkah! Tržiški pretor jih je povabil, naj si poiščejo branilca - Stavko so V prihodnjem šolskem letu še II novih stalnih mest? , otvoritvi letošnjega seminarji 2a sk,venske šolnike je v po-ljek govoril tudi tržaški šol-3 Skrbnik dr. Fidenzi. Med dru-je sporočil, da je ministrstvo njegovo zahtevo zvišalo števi-fbosedanjih 100 stalnih mest na ravnih šolah na 111. Tako bodo ~®ko v prihodnjem šolskem letu ““Sedli slovenski učitelji še 11 no-kr>» sta^ni’1 mest. Vest je vseka-(r razveseljiva in pričakovati je, v se bo črka zakona spremenila .“Oglednem času v otipljivo stvar-Nikakor pa ne moremo dou-s. .* je skrbnik pogojeval zvi-®je števila oddelkov in oddelje-k®js oddelkov, ki imajo združena r dva ali več razredov, na zvi-števila stalnih mest. Že v p*® šolskem letu bi moralo S* na slovenskih šolah namešče-jA še najmanj 18 novih učnih Lanskega 24. septembra je ^nreč izšel zakon štev. v svojem 12. členu določa, da ne sme biti v oddelkih, v katerih sta združena dva ali več razredov, vec kot 10 učencev. Zakon je izšel pred začetkom šolskega leta in šolsko skrbništvo je imelo možnost, da zakon izvede že od vsega početka ali vsaj v prvem mesecu pouka. Delegacije staršev, ki so hodile k šolskim oblastem intervenirat, da se namesti še kak učitelj, so imele torej zaslon, bo v zakonskem predpisu, ki ga odgovorni dejavniki niso poznali ali ga celo zatajili. Skrbnik Fidenzi je v svojem govoru nekako priznal našemu učiteljstvu dobro voljo, vendar niso združeni razredi nudili dovolj jamstva za dober učni uspeh. Gospod skrbnik je že do dobra spoznal našo slovensko šolo, pa bi lahko ugotovil izredno delo, ki ga nalaga učiteljem je | in učencem učenje dveh jezikov 820, ki I že od prvega razreda naprej in ...................................... VESTI Z ONSTRAN MEJE Podeželani piranske občine za Jolando Kos Samo en vaščan se je odločil za nezaupnico predsednici občinske skupščine j devetindvajset glasov za Jolan-Kos in le eden proti, to je Jpultat predsinočnjega tajnega gla-vanja na zboru občanov v Novi v»si pn piranlL Gre za majhno .a&ico z nekaj nad petdesetimi hi- in okrog 170 prebivalci, ki . deloma preživljajo s kmetijstvom, belini18 Pa v tovarnah v J^bor občanov v Novi vasi je bil drugi po vrsti, na katerem so , *°lilni upravičenci opredeljevali la Ae alternativi političnih organi-ali naj se izreče predsednici R®nske občinske skupščine Jolandi J* javna kritika in lahko še naprej javlja svojo funkcijo, ali pa da , ob javni kritiki izreče še ne-aPnica. Tudi v Novi vasi je So-i “listična zveza temeljito pripravi-l sestanek, da bi zagotovila demo-. Stičnost postopka in razprave ter J5°tovila tajnost glasovanja. Po-ko so prebrali stališča in sklepe družbeno - političnih organi-kakor skupščine, so razen do-A^nov posegli v razpravo še pred-Jjc®ca Jolanda Kos, podpredsed-A, skupščine Maver, predstavnik sindikalnega sveta Javor-® in predstavnik obalne konferen-S°cialistične zveze Cunja. 0 “Omačini so diskutirali predvsem ®®Pehih, ki jih je dosegla krajev-jjSkupnost v Novi vasi ob po-dj?? skupščine. Za razne očitke ^beno - političnih organizacij pa B. menili, da So prav sklepi zad-zasedanja skupščine dobra q. za odpravo pomanjkljivosti. tj?®2 tega njihovega mnenja je bilo Se • tajno glasovanje, na katerem j. te le en sam vaščan odločil nezaupnico. * Prihodnjih sedmih dneh se bodo dru ■ 1' z*X)ri občanov tudi v vseh AS‘11 volilnih enotah piranske ob-r*’ hkrati pa bodo o zaupnici ali ejJ®hpnici razpravljali tudi v de-mh kolektivih tovarn in podjetij. L. O. nem oddelku so mu nudili vso potrebno pomoč in ga nato s priporočilom 6-dnevnega počitka odslovili. Piccola so predvčerajšnjim, ko se je pripetil dogodek, peljali v zapor pod obtožbo žalitve, groženj in odpora javnemu funkcionarju. Giust in Romano v S. Giovanni ob Nadiži Odbornik za šolstvo Giust in odbornik za šport Romano sta te dni obiskala S. Giovanni ob Nadiži, kjer sta se srečala z županom Venutijem in občinskimi odborniki. Župan je ob tej priliki prikazal zlasti težave v šolstvu, ki izvirajo iz stalnega naraščanja števila učencev. Tudi strokovno izobraževanje se odvija prepočasi, kar zadržuje tudi razvoj gospodarskih dejavnosti. V okolici mesteca je namreč posebno razvita proizvodnja stolov, Giust in Romano sta obljubila, da se bosta zavzela za rešitev nakazanih vprašanj. bi moral — ne zaradi kakega privilegija — izvajati zakon 820 že kar od začetka naprej. Tako pa so prikrajšane za enega učitelja šole v Barkovljah, Bazovici, Bo-ljuncu, Borštu, Gropadi, Padričah, Mačkovljah Repentabru, Sesljanu, pri Sv. Ani, v Ul. sv. Frančiška, pri Sv. Jakobu, Skednju in v Trebčah: za dva učitelja pa šoli pri Domju in na Katinari. V dosedanji praksi so se šolske oblasti ob zahtevi po zvišanju števila nameščenih učiteljev sklicevale vedno na število sto stalnih mest, češ da več učiteljev ne morejo namestiti. No, letos so se od te prakse nekoliko umaknili, saj delujejo na naših osnovnih šolah 103 učitelji, torej trije nad uzakonjenim staležem. Mislimo, da je treba ostro razlikovati med številom stalnih mest na šolah in nad številom učiteljev, ki so na teh šolah potrebni. To razlikovanje povsem jasno utemeljuje tudi zakon štev. 820. Že letos bi po tem zakonu moralo biti nameščenih na slovenskih osnovnih šolah 121 učiteljev, torej kar 21 suplen-tov, kolikor znaša razlika od stotih stalnih mest. Za prihodnje šolsko leto, ko bomo imeli 111 stalnih mest, bo treba, če se ne bodo vpisi v šole občutno zvišali, vsaj deset suplentov. Upamo sicer, da bodo šolske oblasti v prihodnje, kar do sedaj, kot je razvidno, niso storile, aplicirale 12. člen zakona štev. 820: vendar mislimo, da bodo morali tudi roditeliski sveti in ne nazadnje učiteljska strokovna organizacija budno paziti, da se izvaianje zakona ne bo zavleklo v škodo normalnega razvoja šolskega pouka delj od začetka šolskega leta. D. L. Zamrznjene cene v Gorici Pojasnjena smrt mladeniča v Vipavi o H v našem listu smo poročali šiči 0 ranj®nem 20-letnem mlade-jjg Darku Zavadlavu iz Nove Go- V o! M so ga našli za domom JLA V .Pavi ter je po nekaj urah umrl Dj ^mpeterski bolnišnici. Okoli tR,f(>,Ve skrivnostne smrti so ta>i a ugibanja. Zato je povsem j^Ufuljivo, da so ji policijski in li J® wgani v Novi Gorici posvetila®® pozornos^' Zdai 30 preiskave '. rJ?® bi bilo konec govoric so včeraj vJPuidne sklicali okrožni tožilec Sil-k Vrbmec, preiskovalni sodnik dr. e* Tassotti ter šef kriminalističen l>0^c'-ie Boris Kosovel tiskovno ki enc° v Novi Gorici, na ka- Zbliževanje med lukama Trsta in Trii?,a Predsednika tržaške in tržiške luške ustanove sta se včeraj sestala v Trstu, da bi razpravljala o nadaljnjem sodelovanju in o skupnem nastopu glede finančnih posegov, ki jih za pristanišča predvidevata po eni strani državna uprava, po drugi dežela Furlanija - Julijska krajina. Tržiška luka je pred kratkim sprejela regulacijski načrt, ki predvideva med drugim izvedbo raznih del v skupni vrednosti 27 milijard lir. Vodstvi obeh luk si prizadevata, da bi se Trst in Tržič čimprej združili v enoten luški kompleks. Goriška občinska uprava je v času decembrskih in januarskih praznikov izrazila bojazen, da se bedo cene potresnemu blagu preveč dvignile. Zato je pozvala vse večje trgovce v Gorici, naj skušajo zadržati cene nespremenjene ali pa naj jih dvignejo v najmanjši meri. Problem je bil takrat še posebno kočljiv zaradi devalvacije dinarja, ki je Gorici odvzela precej kupcev. Občinska uprava danes z zadovoljstvom ugotavlja, da so se trgovci res skušali držati takih priporočil. Nekatera večja podjetja so poslala celo pismeno zagotovilo, da ne bodo dvignila cen. Zato uprava ugotavlja to prizadevanje in želi,- da bi trajalo tudi v bodoče kar bi preprečilo negativne odraze v goriškem gospodarstvu ali vsaj znatno omililo. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna Renato Gorian, Ul. Garibaldi 9. tel. 26-28. Deželna ustanova ESA priredi od 13. do 16. aprila ob priliki razstave obrtnikov, študijski izlet v Munchen. Ustanova sama bo delno krila stroške izleta. Zainteresirani obrtniki lahko dobijo podrobnejša pojasnila na ESA — Viale Venezia 100, Videm, tel. 54-566. proglasili lani v znak protesta proti znanemu goriškemu procesu Spet 9odne grožnje antifašistom. Na Goriškem so se nekateri lani proslavili s prijavami sodišču vrste protifašistov, županov, sindikalistov in predstavnikov demokratičnih strank, ker so s stavkami, s proglasi in z resolucijami, protestirali proti krvavemu oživljanju fašizma. Na žalost je na podlagi teh prijav prišlo do vrste razprav pred goriškim sodiščem in vsi »obtoženci*, ki so jih branili znani protifašistični odvetniki kot so Ma-ris, Fortuna, Battello, Gianquinto, Granzotto, Basso, so bili oproščeni. Fašistični prvaki, ki so se na sodišču šopirili, so morali takrat plačati še sodne stroške. Represija pa se, kot kaže, nadaljuje. Protifašiste so lani prijavili sodišču tako uradni prvaki go-riške federacije MSI, kot tudi znani tržiški fašist Guerin, ravnatelj zloglasnega lističa «Sentinella d’Ita-lia*. Ta se je obregnil ob župane, sindikaliste, politične predstavnike, ker so v znak protesta proglasili stavko, v nasprotju z obstoječim zakonikom, ki ie še iz fašističnih časov. Procesi so bili v lanski zimi in kot smo že omenili, so bili vsi protifašisti oproščeni. Gonja pa se nadaljuje. Te dni so debili župan v Ronkah Blasutti, krajevni tajniki vseh političnih strank in organizacij, razen seveda fašistične, in trije okrajni sindikalni zastopniki Antonacci (CISL), Franco Raffaele (CGIL), Mairchesan (UIL) od tr-žiškega sodnika nalog, naj si poiščejo branilce, ker so prijavi toni sodišču zaradi kršitve č'enov 508. 511 in 110 kazenskega zakonika. Ti členi predvidevajo kazni zaradi no litične stavke. Zakaj ta prijava? Lani, na dan procesa, je bila v Ronkah splošna stavka, vse trgovine so bile zaprte, občina je sindikatom Izrazila uradno solidarnost, prav tako so v stav ki sodelovale vse politične stranke in organizacije. Vse to v znak pro testa proti takratnemu goriškemu procesu. Po letu dni, v predvolilnem vzdušju, prihaja na dan spet lanska a-fera, ki smrdi po fašizmu. Zakaj je prišlo do takšnih prijav? Pogovarjali smo se včeraj z nekaterimi prizadetimi in vsi so izrazili svoje ogorčenje nad takim posto- panjem. Očividno hočejo nekateri ustrahovati protifašiste in dobiti v tem trenutku kak adut za gnilo fašistično svojat, ki upa na uspeh pri volitvah. Morda bodo v prihodnjih dneh dobili podobne prijave tudi župani in protifašistični voditelji v bližnjih občinah, ker so ob tistih prilikah izrazili svojo solidarnost. Med njimi so župan iz Tržiča in vsi drugi okoliški župani ter sindikalni in politični voditelji. Jutri, v nedeljo zjutraj, bo v Ronkah seja prizadetih političnih in upravnih predstavnikov, da bi zavzeli svoje stališče do tega dogodka. Obeta se nam torej v predvolilnem času zanimiv proces, na katerem bodo spet sedeli na zatožni klopi pošteni protifašisti, zaradi prijave kakega fašističnega pobalina. Predvolilno priprave političnih strank Poročali smo že, da so se v četrtek zvečer sestala pokrajinska vodstva nekaterih političnih strank, da bi pripravila kandidature za bližnje parlamentarne volitve. O imenih ni še nič znanega, ker imajo vse stranke na sporedu še nekatere sestanke v orihodniih dneh. V predvolilno kampanjo lahko štejemo tudi nekatere krajevne sestanke krščanske demokracije. Župan Martina in pokrajinski tajnik De Simone sta bila na sestanku vaščanov v Ločniku. Govor je bil o krajevnih vprašanjih, za katera se je zavzemal zlasti tairn izvoljeni občinski svetovalec KD dr. Tuzzi. ZBOROVANJE ANPI V GORICI Danes zvečer bo v Dolu ustanovni zbor vaške sekcije Na zborovanju delegatov slovenskih sekcij v Gorici so poročali o delovanju organizacije Pred dnevi je bil v Gorici posvet bivših partizanskih borcev vključenih v organizacijo ANPI na Goriškem. Udeležili so se ga predsedniki, sekretarji in odborniki slovenskih sekcij te organizacije iz Gorice, štandreža, Števerjana, Vrha in Doberdoba. Posveta so se udeležili nadalje predsednik pokrajinskega odbora ANPI Mario Fan-tini-Sasso, podpredsednik Ladi Dornik iz Gorice in pokrajinski sekretar Giuseppe Lorenzon. Zborovanje je otvoril član glavnega odbora Avgust Lenardič, ki je pozdravil predsednika, odbornike in vse prisotne ter je na kratko poročal o delovanju navedenih sekcij v zadnjih mesecih in obenem govoril tudi o sedanjem političnem položaju. Za njim je spregovoril Fantini-Sasso in obravnaval podrobneje splošni politični položaj in stališče ANPI do posameznih dogodkov in UPANJE GORIŠKIH TRGOVCEV Po porastih upanje na odjemalce cen v Jugoslaviji iz sosedne države Zaradi porasta cen bencina pričakujejo porast drugih cen • Tako bi goriške trgovine postale konkurenčne - Kriza zaradi trimesečne odsotnosti kupcev iz Jugoslavije Goriški trgovci si obetajo ponovni prihod jugoslovanskih kupcev v Gorico, potem ko so bili v prejšnjih dneh povišane cene nekaterim kmetijskim pridelkom in drugim proizvodom na sosednem iugostovanskem področju. V Jugoslaviji so sicer povečali cene mlečnim izdelkom, o-lju, kavi, bencinu in trenutno še nekaterim proizvodom. Kliub zamrznitvi cen drugih proizvodov pa se pričakuje, zlasti zaradi povečanja cene bencina, v kratkem nujno povečanje cen drugim proizvodom. Zaradi tega. menijo v Gorici bodo cene v italijanskih trgovinah postale spet privlačne za jugoslovanske kupce, ki so pri nas znani kot zelo dobri odjemalci in še boljši plačniki. Goriške trgovine so v zadnjih le OBČNI ZBOR MALIH 1NDUSTR1JCEV I okrepitvijo konzorcija tudi povečanje njegove učinkovitosti Že v prvem letu to dosegli ugodnejše kredite V sejni dvorani trgovinske zbornice v Gorici je bil prejšnji teden letni občni zbor konzorcija za jamstvo posojil malim industrijskim podjetjem na Goriškem. Predsednik konzorcija Varotto je izčrpno poročal o delu odbora v njegovem prvem letu delovanja. Zahvalil se je deželni upravi za konkretno pomoč, ki jo je nudila mali industriji in nato naštel številne probleme, s katerimi se je konzorcij srečal v tem prvem letu in katere je moral rešiti. Opisal je poslovanje z bančnimi zavodi, stike z drugimi konzorciji na področju iiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiimniiiimtiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiminHiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiHiMiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiniii Z OBISKA V KANALSKI DOLINI «Preveč stricev je pri nas...» Obilica nastopov pevskega zbora «Planinka» iz Ukev Predsednica je Nežica Tribuč, dirigent pa Franc Sivec povedali, da so preiskovalni U n p^jjjpška, da mladenič ni bil na- ijT.r** odredili obdukcijo trupla ter *®^jučk mno^° prič' P^li so do Po]?6®- Obdukcija trupla je namreč iS?®la, da je bil vzrok vsem po-Cpfc ,am padec mladeniča s pre-lt^®J® višine. Na truplu ni bilo zna- S?' ki bi kazali, da bi ga , napadel. Notranje poškod- *Jgave, hrbtenice in nekaterih organov tudi kažejo, da je e^°vala na mladeniča sila le v , smeri. O vsem tem je morda (č ® Pritrditi domnevi, da je skočil S? skozi okno. ijAf^o pristojnih organov smo tudi čii«i da je bil pa naravi zelo hritven ■ m - VQr> o samomoru. t^Yen, in se počutil nesrečnega. -^® je dnevnik, v katerem tudi Slovito obrcal agenta ^ 9a je peljal v zapor ,Alfredo Piccolo iz Ul. Matteotti, jharal ponovno v zapor. Toda y Jv; prestopil pf Gg I\UIl7llcJtl| maščeval nad policijskim pod-m “hkom Gioachinom Battaglio iz PelGj MiUe' ki ga -'e vklenjenega Jal proti novemu bivališču. Pic-ol® ie namreč podčastnika pošteno kA:®'. zaradi česar je moral Bat-5[Jra, ko je zlikovca izročil jetni-(v®1 Paznikom, s policijskim avtom 2®avniško pomoč. Na sprejem- Ko smo se pozanimali, kje in I skupina nekaj nad 20 pevcev in j je po sodbi omizja nekaj več kot kdaj bi se najbolje pogovorili z pevk je bila že dvakrat na reviji j polovica Slovencev. Ukvani, so nam povedali, da se, slovenskih narodnih noš v Kamni- tudi pri njih krčevito držijo slovenske kmečke navade ter se redno po nedeljski maši zberejo v oštariji, in nadaljujejo s petjem, za katerega so se v cerkvi ravno dobro ugreli. Napotili so nas «k pošti*, kjer se ponavadi shajajo. Tisto nedeljo so svojo navado spremenili ter se preselili «k vir-tu» na drugi strani Ukve. «Pri virtu* so imeli dosti gostov, toda petja ni bilo, tako da smo podvomili, če smo sploh prav prišli. Zakaj so se izneverili svoji navadi, so nam povedali nekoliko kasneje, ko smo posedli za mizo ter naročili svoj kozarček. •tLahko bi tudi danes 'eno u-zdignil’, pa nismo ravno najboljše volje Utrujeni smo od prejšnje nedelje*, se je opravičil možakar pri mizi. Praznovali smo pusta... Seveda pa tudi ni bil naš namen, da bi jih silili k petju, ampak smo se raje spustili v klepet, domač in šegav, ki je imel za temo njihovo prosvetno življenje ter vprašanja, ki jih prinaša, trdno vsakdanje življenje. «Vsako nedeljo pojemo*, je povedala Nežica Tribuč, šivilja po poklicu, sicer pa požrtvovalna predsednica domačega pevskega zbora. V zadnjih letih so že precej prerajžali in prav gotovo bolje poznajo zamejske in tudi pevske zbore v domovini, kot pa oni njih. Nastopali so na reviji cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu, na Cecili-janki v Gorici, slišati jih je bilo tudi po tržaškem radiu. Njihova ku. Nekoliko bolj na koroško »vleče* njihova noša in je doživela nekaj sprememb v zadnjem času, kar bi kakšen narodoslovec lahko čimprej pregledal ter ohranil poprejšnje prvine, dokler imajo po hišah še kaj starih oblačil. Vaje ima pevski zbor vsak teden po enkrat pod vodstvom Franca Sivca, zidarja iz Žabnic. Shajajo se pri Nežici, dirigent pa jih spremlja na harmonij, ki so si ga sami kupili. Čeprav pojejo že dolgo let, pravzaprav vsa povojna leta, so šele prav zadnja leta prejeli nekaj deželne podpore, ki jim jo je preskrbel svetovalec odv. Drago Štoka. Ko smo se pozanimali, kako je z mlajšimi pevci v zboru, mi je vedno tisti zgovorni možakar takoj odgovoril: »Preveč stricev je pri nas, preveč. Dekleta bi se rada omožila pri dvajsetih, fantom pa se nikamor ne mudi. Namesto da bi vasovali, jih kar v gostilno vleče, pri tridesetih pa, ko se začnejo ozirati za dekleti ni nobene več, ker jih medtem karabinjerji in financarji odpeljejo. Nekaj podobnega se dogaja v Kanalski dolini kot povsod drugje: dekletom kmečko delo ne diši, prenaporno je in najbrž tudi premalo vrže. Zato se raje ogledujejo po moških, ki jim nudijo lažje življenje. Zelo veliko mož se je po vojni zaposlilo v Nemčiji, kjer so tudi dobro zasluži. Dandanes je še precej kmetov, nekaj pa tudi gozdarjev. Na okoli 600 prebivalcev jih Zelo so se pokazali zavzete za otvoritev slovenskega otroškega vrtca. Prav veliko otrok ne bi imel, ker je v vasi sploh malo rojstev. Pred tremi leti so imeli v vasi samo en krst, nekaj po dobnega kot v Benečiji. Toda bolj kot število otrok je važno spoznanje domačinov, da morajo nekaj napraviti, da bo njihov rod tudi vnaprej govoril slovenski doma, v gostilni in pri maši. Domači župnik Caharija, ki je prav tako kot župnik Černut iz bližnjih Žabnic — doma iz Benečije, se potrudi, da slovenščina ni potisnjena vstran. Morda pa k temu še najbolj pripomorejo pogumni pevci. Še posebno delaven je župnik Černut v Žabnicah. Ob koncu januarja je povabil akademski pevski zbor Tone Tomšič, ki se je na poti v Bistrico v Ziljski dolini popoldne ustavil v hotelu Sparti-acque. Poleg lepega števila domačinov (povedali so, da bi bilo zvečer še več udeležencev, zlasti žensk, ki so popoldne zaposlene z živino) so bili na koncertu tudi predstavniki oblasti na čelu s trbiškim županom. Le-ta je ob tej priložnosti spregovoril celo nekaj spodbudnih besed. Prva večja domača prireditev bo na dan domačega patrona sv. Jakoba, 25. junija, ki bo letos ravno na nedeljo. Starodavni običaj «komta» bodo opravili pod lipo pred cerkvijo. Takrat bo dekle prineslo vino, fantje pa ji bodo pripeli nagelj na prsi; veselo bi in zapeli bodo. (Se nadaljuje) G. V. dežele, z odbornižtvom za industrijo pri trgovinski zbornici pri iskanju najboljšega načina za pomoč članom s kratkoročnimi krediti itd. Predsednik Varotto je tudi naštel nove pogoje, pod katerimi je konzorciju uspelo doseči ugodnejša posojila od konzorcijskih bank za člane, ki potrebujejo garantirano posojilo. Te koristi so v glavnem v bolj pospešenem postopku, zmanjšam obrestni meri v primerjavi z običajno bančno obrestno mero in drugimi ugodnostmi. Varotto je nato pozval vse člane konzorcija in druge zveze kategorije, naj prikažejo te koristi tudi drugim in naj jih pregovorijo, da se bodo tudi oni pridružili konzorciju. To je predvsem njihova korist, obenem pa bodo pokazali dobro voljo deželnim in drugim organom, ki konzorcij podpirajo. Na občnem zboru so potem predložili obračun za leto 1971, ki so ga prisotni soglasno odobrili. Sledila je živahna diskusija, v kateri so številni prisotni ugotovili potrebo, da se v konzorcij pritegne še nove člane in tako okrepi v korist članov nadaljnje delovanje te u-stanove z vedno novimi posegi, kjer se bo izkazala potreba. tih, in to potrjuje tudi pisarije jugoslovanskih časopisov, zelo zanimive za kliente iz Slovenije. V najboljših trgovinah na goriškem kor-zu vedo povedati, da so kupci iz Jugoslavije med najboljšimi klienti, da sploh ne govorimo o trgovinah v severnem delu mesta, kjer tvorijo jugoslovanski kupci večino klientele. Po devalvaciji dinarja ie vsakdanja reka kupcev iz sosednje države na mah usahnila. To nam dokazu jejo trgovci, ki so v nekaterih primerih celo odslovili svoje nameščence, to nam dokazuje pomanjkanje dinarjev na goriškem trSti s sodelavci bi mogli pokvariti vašega poslovanja. Bodite PT.-te e-pri delu, vendar ne zanemarjaj1 stetske plati. pok3' (42) Ustni izjavi Antona Konesta-ba in Alojza Paropata piscu. (43) Pregled aktivnega prebivalstva, sestavljen po osebnem poznavanju pisca. ...........""'"“"""I"""....................................................................miimiiiiiiniit.n..........( OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nepričakovani uspehi, ki bodo plod vaše iniciative. Možen velik zaslužek. Razumevanje v družini. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Primerno razpoloženje za vsakršno delo. Zvečer se boste z nekom sestali. Verjetno bo to ljubezenski zmenek. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne rinite v družbo, kjer bi vam vaša nervoza mogla škodovati. Niste sposobni kontrolirati svoja občutja. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V finančnih zadevah bodite previdni. Vaša bilanca ni najboljša. Novo prijateljstvo. LEV (od 23. 7. d0 22. 8.) Dopoldne se boste sprli s poslovnimi tovariši, že popoldne se bo vse izgla- dilo. Spremeniti boste morali svoje načrte DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne zavajajte prijateljev v zadeve, ki nimajo možnosti za uspeh. To naj velja tudi za vas same. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne spuščajte se v diskusije. Bodite raje potrpežljivi. To bi veljalo tudi za morebitna nesoglasja v družini. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Če se ukvarjate s poslovnimi zadevami, bodite previdni. Pazite tudi na svoje besede, ki so često ostre. TONIE SV ETINA Hill n iiiiiiii ii n iiiiiiiiiiiiiiiii iiimiin tretja knjiga «Na žalost ima poročnik prav,» Je pritrdil Kante, nekoliko bled in že izčrpan, ter skušal pravno in politično dokazati nevarno tveganje. «Tudi vi ste preplašeni,« je dejal šef zaničljivo. «No, ali Je še kdo, ki misli, da smo šli predaleč?!# Vsi so molčali. Jedko je nadaljeval: «Ne nekaj sto! Nekaj tisoč bi jih lahko vrgli iz postelj in spravili s sveta, pa ne bi iztrebili vseh, ki so umazani z grehom. Mi moramo biti zunaj strahu, če smo se lotili bogaboječih del. Nas bo sodil samo bog in nihče drug.» «Ne vem, če je prav, da smo ostrejši od Nemcev. Ljudje so zapeljani, neuki nasedajo propagandi,« je skušal miriti Kante. «Vojna se obrača tako, da so ljudje upravičeno zmedeni.« «Vi ste čisto zmešan'! Sit sem vašega zaplotniškega ftlo-vekoljublja. Prav zato, ker smo pred koncem vojne, smo še posebej dolžni znebiti se najnevarnejših. Nobenega od vas ne prosim, da bi sprejel križ na svoja ramena. Nosil ga bom sam. še imam ljudi, ki bodo to storili z zadoščenjem. Vas potrebujem samo zato, da mi boste pomagali naglo izbirati najnevarnejša. Tiste, ki ne bodo zaslišani in ne bo nič zapisano o njih. To so ljudje, ki so se jim Nemci po moji zaslugi odrekli pod enim samim pogojem: da izginejo brez sledu!« Po hodniku so zadoneli odsekani koraki. Na vrata je ostro potrkalo, ko da tisti, ki je pred vrati, ne prosi za vstop temveč veleva, naj skočijo pokonci in stisnejo pete skupaj. Vstopil je major Wolf in z njim trije ljudje z rokami na pištolah Ti so obstali ob vratih. Major se je razgledal po zadimljenem prostoru in preletel z očmi vsakega posebej. ((Sedite, gospodje!« ((Izvolite, gospod major!« mu je Hacin takoj ponudil stol. ((Oprostite, malo smo se okrepčali in se pogovorili, kaiko bi vnaprej izvedli vaše zamisli.« Wolf ga je prezirljivo pogledal. «Moje zamisli, gospod? Te izvajam sam. Za vas bo dovolj, če boste lahko izvajali svoje.« «Nisva se prav razumela, gospod major,« se je skušal opravičevati Hacin v najponižnejšem tonu. «V mislih imam navodila vašega poverjeništva.« Wolfu je bil ta človek zoprn že na pogled, čeravno je bil uporaben. Ni bilo prvič, da mu je pokazal odkrit prezir — tudi zaradi tega, ker ga je za njegovim hrbtom uporabljal general in mu ga nekajkrat stavil celo za zgled gorečnosti. Zato je svoje odnose z njim urejeval prek ljudi z izpostave. «Se že prav razumeva! Če pa se vam slučajno zdi, da se ne, vam bom to v kratkem pojasnil.« ((Izvolite, gospod major! Utrujeni ste, hočete kavo, vino ali kaj prigriznita?« je ponujal šef. Valjhun je vedel, kako si je Hacin kupoval nemško naklonjenost s prirejanjem gostij, na katere je vabil tudi bogaboječa dekleta. Ni razumel, kaj je razkačilo Wolfa in zakaj mu oči tako nevarno žarijo. Tudi temni možje z mrtvaškimi glavami na kapah in z rokami na pištolah so mu šli na živce. Zdelo se mu je, da bi jih najraje pobili vse od kraja. Wolf je popil skodelico močne kave in se odžejal s kozarcem vina. Da bi pregnal nerazpoloženje, se Je izzivalno zarežal: ((Pravite, da ste pometli po mestu?« «Tako se nam zdi, gospod major. Z vašo pomočjo, seveda.« «Ali ne z božjo?« «Tudi z božjo, gospod major.« ((Mislite reči, s cerkveno ali s škofovsko? Kaj pa v vaši lastni hiši, je pometeno ali ne?« Na to Hacin ni znal odgovoriti. Malčali so tudi drugi in čakali, s kakšnim orožjem bo nastopil vražji major, ki ga tudi nemški prijatelji šefa niso marali. Obraza Hacinovih mož so se napeli v pričakovanju. Prostor je napolnila soparica kot pred nevihto. «Ali se spomnite, gospod Hacin, da sem vas že pred letom dni opozoril na nekatere pomanjkljivosti vašega urada in dela? Skozi vaš lonec so curljale skrivnosti naravnost v nasprotnikova usta.« Hacin je pobledel. Glas se mu je tresel. ((Gospod major, to ne more biti. Ne izključujem prezi-dentovega urada, toda politična policija je napravila vse, kar je mogla!« Wolf je zapičil svoje prodorne oči v njegove in nadaljeval, kot bi ga tolkel s pestmi: «Niste iskreni! Ali želite, da bi vas imel za lažnika? Izdajalec je v vašem uradu! Tu med vami sedi.« «Kako, izdajalec?« je zavrnil Hacin. «Juda Iškarjot je med vami. Sovražnikov agent, če hočete, da se izrazim strokovno.« Umolknil je in jih pustil, da novico prebavijo. V sobi je nastala grobna tišina, v kateri so slišali utrip lastne kirvl. Iznenada pa so se zarezali v ozračje zamolkli kriki, podobni živalskemu tuljenju. Prihajali so iz kleti. «Kdo je?« se je zdrznil Hacin. <(To se pogovorite vi med seboj, sicer vas moram vse skupaj aretirati. Dali smo vam proste roke, zdaj pa vas moramo še reševati...» Zdaj je tišino presekal Wolf z vprašanjem: «Kdo od vas se je podpisoval z ilegalnim imenom Lea?« Sedeli so kot hipnotizirani. Motril jih je, kako drug drugega prebadajo s pogledi — nezaupanjem, in jih pustil, da so se utrudili. Potem je uprl svoje zelene oči v obraz, ki je bil bl£jf; vendar povsem miren, in dejal, kot bi stiskal iz sebe strto^ «Dr. Kante, zavesa je padla! Tovariš Lea, dolgo ste ^ vodili za nos in preveč ste se zanesli na komunistično ^ nost. Izdal vas je eden najbližjih.« 0 Hacinu je bilo, kot bi se prebujal iz hudih sanj. V mu je udarila vsa kri. Presenečenje je bilo tako močn°’ jj mu je beseda zastala v grlu. S slepim sovraštvom je svojega pomočnika, ki ga je gledal prav tako kot vsak ko ga je poklical na posvet in mu dajal naloge, ali ta!cr ko se je vpričo njega navduševal za bojujočo se cerkev’‘' Dr. Kante se je rahlo smehljal. To je bil nasmeh jočega gladiatorja, potem ko je zasadil trizob imperat03;' v trebuh. Pogled mu je zdrsnil od treh oboroženih, ^ srepeli vanj in držali roke na pištolah, na svoj pas s Nato je pogledal Wolfa. „ «Ne poslabšujte si položaja in ne poskušajte nič®®®*1 Je rekel Wolf. j Medtem si je Hacin opomogel od šoka. Vstal je, izvlelt pištolo in jo nameril pomočniku naravnost v srce. ((Aretirani ste, dr. Kante!« Potem je s tresočimi rokami odprl predal, da bi P°is^ lisice. ^ «Ne trudite se, vi niste nikoli pripravljeni na nemog°^e je jedko dejal Wolf, segel v žep in mu vrgel na mizo zapestnice «Made in Germany GSP« «Mi moramo vedno d'1 pišt®10' ti na vas!« - Kante je vdano stegnil roke in čakal, da mu jih Je ” cin stisnil z jeklenim obročem. Valjhun je bil zaprepaden. Neštetokrat se s Kantetom in mu zaupal mnogo vojaških in skih skrivnosti. Major Wolf je zravnal hrbtenico in dejal: «Mi odhajamo. Prepuščamo vam, da sami razčistite seboj. Pričakujemo poročila o preiskavi.« Obrnil se je k Hacinu in ga strmo pogledal: . ^ ((Gospod, vam pa svetujem, da se malo manj ukvari ŠPORT ŠPORT ŠPORT 4. marca 1972 DOMAČI ŠPORT r PRIJATELJSKI mOMETM TEKU! V ATENAH KOŠARKA V MOŠKI D LIGI DANLS SOBOTA, 4. MARCA 1972 ODBO K A MOŠKA B LIGA J-1-15 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Gritti * * * 1. MOŠKA DIVIZIJA 21.00 v Gorici, telovadnica UGG °9m — || Pozzo * + + NAMIZNI TENIS DRŽAVNI TURNIR 15.00 v Vidmu Nastopata tudi Kras in Sokol * * * JUTRI Nedelja, s. marca 1972 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu “u9gesana — Zarja * * * 15.00 v Trstu, Drev. Sanzio »MM Sauro — Vesna h h * 15.00 v Trstu, Sv. Sergij Naminio — Breg * * * 15.00 v Štandrežu "Bventina — Aurisina * * * 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Padričah rimorec — Giarizzole * * * 15.00 na Proseku '“»rtas Barkovlje — Union * * * lp.30 na Proseku ll“8rtas Prosek — Olimpija * * * 8.30 v Trstu, Ul. Flavia ll“ertas Rocol — Primorje MLADINCI 13.30 na Proseku •'rimorje — CGS Opčine * * * NARAŠČAJNIKI 12.15 v Trstu, Drev. Sanzio • Giovanni — Union * * * 11-00 v Križu ®sr>a — Fortitudo * * * J2-15 na Proseku r|niorje — Ponziana * * tir 10.30 v Dolini r®9 —- Costalunga ODBOJKA ŽENSKA C LIGA 10.30 v Gradišču * * ' ; "»rriana — Sloga * * * .1. _ 1. MOŠKA DIVIZIJA lO.OO v Pordenonu Ordenonese — Sloga * * * ^lADINKE - deželno prvenstvo 9.00 v Vidmu Vstopa tudi Sokol * * * KOŠARKA MOŠKA D LIGA ,1.1.00 v Benetkah l”° Spina — Bor MLAJŠI MLADINCI 11.00 na Opčinah 0|®t •— Ricreatori * * * NARAŠČAJNICE 11.00 v Miljah m®rclub — Polet namizni tenis državni TURNIR k?'30 v Vidmu as,°pata tudi Kras in Sokol * * * SMUČANJE tržaško prvenstvo s^’50 v Sappadi d®luje tudi SPDT Danes Grčija-Italija Jgffo gostovanje Bora v Benetkah Množična udeležba NAMIZNI TENIS NAŠI IGRALCI V VIDMU ATENE, 3. — Trener italijanske nogometne reprezentance je nocoj izjavil, da Rivera ne bo igral proti Grčiji. Na njegovem mestu bo nastopil Sala. Rivera se je ponesrečil že prejšnjo nedeljo v tekmi proti Sampdorii. V Atenah vlada veliko zanimanje za jutrišnje srečanje s slavnim moštvom, kot je italijansko. Grke še peče poraz, ki so ga utrpeli proti Nizozemski, takoj potem, ko sta se kluba AEK in Panathinaikos odlično uvrstila na raznih pokalnih tekmovanjih. Italijani so danes nekoliko trenirali, toda igrišče je bilo izredno slabo zaradi močnega deževja. Val-careggi meni, da bodo Grki trd nasprotnik: «Spomniti se moramo na tekmo, ki so jo odigrali proti Angležem, kjer so se odlično izkazali. Proti Nizozemski pa so manjkali kar štirje standardni i-gralci.» Stadion je že ves razprodan. Računajo, da si bo tekmo ogledalo okrog 50.000 gledalcev. Italija bo (brez Rivere) nastopila v naslednji postavi: Zoff, Bur-gndch, Facehetti, De Sisti, Rosa to, Cera, Mazzola, Benetti, Boninse-gna, Sala, Riva. Postava Grčije: Hristidis, Dimi-triu, Anghilis, Sinetopulos, Toskas, Sarafis, Kudas, Papajoannu, Anto-niadis, Damasos, Pomonis. I Arezzo - Livorno 1 Bari - Monza 1 Catania - Palermo 1 X Foggia - Ternana 1 Genoa - Reggiana 1 X Lazio - Cesena 1 Modema - Lazio 1 X Perugia - Brescia 1 Sorrento - Reggina 1 Taramto - Novara 1 X Padova - Lecco 1 X Parma - Spal 1 Lecce - Brindisi 1 X Druga zmaga za Poletove mlajše mladince? Težko gostovanje Borovih članov. D liga Borovi člani bodo jutri v Benetkah igrah proti ekipi Lido Šanson. To moštvo je trenutno na sredini lestvice. V nedeljo je bilo namreč poraženo v Vidmu. Benečani tvorijo homogeno ekipo, ki igra premišljeno. Prav s to taktiko so v prvem delu prvenstva prekrižali račune borovcem v Trstu in za naše košarkarje se je morda prav tedaj začela kriza. Kaj si lahko obetajo borovci od gostovanja v Benetkah? Naloga «plavih» bo izredno težka. Benečani so danes za naše košarkarje premočni in vse, kar lahko pričakujemo od borovcev je požrtvovalnost in berbenost. Borova postava naj bi bila naslednja: Adrijan in Danijel Zava-dlal, Stojan in Valter Hrvatič, Ru-des, Fabjan, Lakovič, Šare, Martin in Rajmund Kralj. luiiiiitiiiiiiiiHnniniiiiiiiiiiiiinuiniiiiitiinmnininnmiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiniiiNiiiHiHniiiiuinHiiiiiiniiiniuiiiuiiimiiininmiimiiiiiiiiiinnmiiiiiiiifuiiiniia AMATERSKE NOGOMETNE LIGE JUTRI Naporne tekme za naše igralce 2. amaterska liga Nedeljsko osmo povratno kolo bo zelo naporno za vse naše enajsterice. MUGGESANA - ZARJA Bazovci bodo igrali v Križu proti Muggesani, ki je v nedeljo nepričakovano premagala ekipo CMM. Ta uspeh je miljski ekipi nedvomno vlil poguma in upa tudi jutri na zmago. Zarja je tudi v dobri formi in nima več velikih skrbi- z lestvico. Obe moštvi sta dobro pripravljeni in tekma bi morala biti zanimiva. CMM - VESNA Križani bodo gostovali pri močni ekipi CMM, ki je v nedeljo o-kusila grenkobo poraza. Tržačani se bodo praiv gotovo skušali maščevati, poleg tega pa imajo z Vesno odprt račun, saj so v prvi tekmi morali pustiti Križanom točko. Ta nastop bo za Vesno naporen, ni pa izključeno, da ji bo še enkrat uspelo prekrižati nasprotniku račune. JUVENTINA - AURISINA Štandrežci bodo sprejeli v goste žilavo Aurisimo, ki igra trenutno pod svojimi sposobnostmi. Njen cilj bo brez dvoma vsaj osvojitev točke. Položaj štand-režcev je po zadnjih nastopih nekoliko dvomljiv, potre- •* * *•*•.*■ , m t fi n im ij bujejo pa točke, ki si jih bodo morali s težavo priboriti. FLAMINIO — BREG Brežani bodo igrali proti Flami-niu, ki je trenutno tretji na lestvici. Igralec Brega Race meni o tekmi tole: »Zavedamo se, da je Flaiminio nevaren nasprotnik. Vseeno pa upamo vsaj na točko, kar je zadnje čase za nas postal že »običaj*. Za varen položaj na lestvici pa potrebujemo še vsaj dve ali tri točke. Menim, da jih ne bo težko doseči v preostalih srečanjih*. 3. amaterska liga Skupina N PRIMOREC - GIARIZZOLE V Padričah se bodo Trebenci spoprijeli z Giarizzolami, ki niso izpolnile pričakovanj letošnje sezone. Tržačani so računali na napredova nje, do sed-aj pa niso šli preko tretjega mesta. Trebencem pa sre Čanje ne povzroča preglavic, saj so proti močnejšemu nasprotniku vedno igrali dobro. Ostali pari: Li-bertas S. Mareo - Devin in Roiane-se - Cairtimavo. Skupina O LIBERTAS BARKOVLJE — UNION Union bo proti Barkovljanom igral na Proseku. Libertas se poteguje za drugo mesto lestvice, zaradi česar si ne sme dovoliti nobenega spo- 'ip.r^ruur POTOVALNI URAD «AURORA» vabi na izlet v BEOGRAD ob nogometni tekmi JUGOSLAVIJA-ZSSR veljavni za pokal narodov SPORED IZLETA 29. aprila (sobota): 30. aprila (nedelja): 1. maja (praznik): ob 20.09 odhod z vlakom iz Trsta v Beograd. Prenočevanje v spalnem vagonu. ob 8.00 prihod v Beograd. Dopoldne ogled mesta z avtobusom in vodnikom. Kosilo. Prevoz na stadion Crvene zvezde in ogled tekme z najboljših oštevilčenih sedežev. Ob 21.02 odhod iz Beograda. Prenočevanje v spalnem vagonu, ob 8.25 prihod v Trst in konec potovanja. CENA NA OSEBO JE 21.000 UR IN V NJEJ SO ZAPOPADENE VSE USLUGE NAVEDENE V SPOREDU Ob vpisu je treba položiti akontacijo v znesku 5.000 lir, ostanek pa pred začetkom potovanja, število mest je omejeno. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu »AURORA*, Ul. Cicerone št. 4, tel. 29-243. drsljajia. Podlonjercd upajo vsaj na točko. LIBERTAS PROSEK - OLIMPIJA Igralec Olimpije Edi Bezin meni o tekmi s Prosečani naslednje: »Nedeljski nasprotnik si ne sme dovoliti spodrsljajev. Vseeno pa bomo skušali prekrižati Libertasu račune. Čeprav se letos nahajamo na dou lestvice in smo precej razočarali svoje navijače, sem prepričan, da se bomo na koncu usidrali nekje na sredini lestvice.* LIBERTAS ROCOL - PRIMORJE Primorje bo v nedeljo igralo proti mladi enajsterici Libertasa iz Rocoda. Prosečani računajo na zmago, zavedati pa se morajo, da ne smejo podcenjevati nedeljskega nasprotnika, ki je izredno žilav. B. R. ODBOJKA Mladinke Sokola v deželnem finalu Sinoči je v Trstu Sokol v pokrajinskem finalu v odbojki za mladinke premagal Slogo z 2:0, OMA pa je odpravila Bor prav tako 2 2:0. Sokol je tako postal pokrajinski prvak in se je uvrstil v deželni finale. ŠAH Bora Ivkov je osvojil naslov jugoslovanskega šahovskega prvaka. Od ostalih Slovencev je bil Planinc sedmi, Parma pa deli 9. mesto s Cvetkovičem. SMUČANJE HEAVENLY VALLEY, 3. - Francozinja Florence Teurer je zmagala v slalomu v Heavenly Valleyu pred Michele Jacotovo in Američanko Marilyn Cochran. HOKEJ Z zmago nad ZDA si je Sovjetska zveza zagotovila prvg fnesto v hokeju na ledu na univerziadi v Lake Placidu. SZ je premagala ZDA z 8:3. SMUČANJE LAKE PLACID. 3. — V smučarskih tekih na zimski univerziadi še vedn<, prevladuje Sovjetska zveza. Zmagala je v ženski štafeti pred Poljsko in ZDA, pa tudi v moški štafeti 4X10 km. pred Japonsko in ZDA. NOGOMET ALŽIR, 3. — V izločilnem srečanju za svetovni nogometni pokal je Alžirija premagala Gvinejo z 1:0. 1Ju?Ilstusorn kraljem in več z nasprotnikom in s svojimi Sicer boste v kratkem po lastni krivdi odplavali v 1^ 5a- Znova vam strežejo po življenju. Zadeva še ni konča-ste kdaj hodili po gobe, potem veste: tam, kjer raste najdete tudi brata!« r- Hacin je svoje ljudi spodil nazaj na delo. Bil je tako W^rjon in presenečen, da jetnika ni mogel takoj zaslišati. V izmed svojih naj zaupljivejših je naročil, naj ga peljeta ^globljo celico in ga primemo zmehčata. 80 ga J« privlekel iz miznice svoj koledarček, ga je prelistal. V njem je imel zapisane svoje najožje Cfce in nekaj posebnih nalog. Vanj si je beležil tudi (^7®ke, ki jim je bil posodil lire in marke. Zanimalo ga je, V?u je tudi dr. Kante kaj dolžan. presenečenj še ni bilo konec. Zapel je telefon dežur-iz preaidentovega urada. Vznemirjen glas mu je sporočil, gestapo aretirala tudi prezidentovo tajnico... general se je zleknil globoko v naslanjač in govoril, kot IjJJbal. Nizal je misel za mislijo in se z živahnimi očmi jjletavai od poslušalca k poslušalcu ter sproti ugotavljal k svojih besed. zdavnaj je bil sklenil uradni del sestanka. Vsi pove do katerih mu ni bilo, so odšli, k sebi pa je povabil svojih prijateljev, s katerimi je imel vedno dodatne, SVof lrifcjše pomenke. Zavedal se je, da za izvedbo nekaterih zamisli ni dovolj le službeni odnos. Osebno mora de-kjer s tistimi ljudmi, ki so njegove roke, oči in ušesa tam, ne more biti prisoten. n&J^obene naloge ne opravimo tako, da je ne bi mogli ** še bolje, če bi se potrudili.« l razložil jim je svojo idejo pritiska. Nezadovoljen je bil Sj^rmi, ki so šle mimo njih in njihove volje svojo pot. ^ Ša* 80 major Wolf, podpolkovnik Rux, stotnik Seep 86 hekateri oficirji varnostnega poveljstva za Gorenjsko in štajersko. General se je obrnil k Wolfu. «Vidlte, položaj se nikoli povsem ne ponovi. Čeprav je videti, da so si naši spopadi s sovražnikom podobni, so si različni po obsegu, pomenu In po posledicah. Dobro me poslušajte, možje, in bodite trdno prepričani, da bom jez vztrajal do konca, čeprav moja odločnost pri nekaterih zbuja odpor, se bodo morali na to hočeš nočeš privaditi.« ((Pomagali vam bomo zlomiti ta odpor, gospod general. Saj poka kot led spomladi, pa v skrajno težavnem splošnem položaju,« je za vse pripomnil Wolf. «To dviga ceno našemu prizadevanju. Nujno je, da najprej uničimo svoje omahljivce. Z njimi ne moremo v zadnji spopad. To si želim jaz in to si želi tudi fiihrer. Pred kratkim sem vam dejal, da hočem biti v tem stroju vijak, ki bo zadnji popustil. Danes vam pravim, da bo moj stroj kot celota obstal zadnji... če bi že moral obstati. Zato potrebujem vašo pomoč.« Vsi so mu pritrdili, da so pripravljeni na vse, kar bo zahteval. «Seveda ne bom zahteval od vas, da bi šli z glavo skozi zid in bd si jo razbil. Čuval vas bom kot sebe. Zdaj, ko smo počistili mesto, so na vrsti druge naloge. Primorski korpus je naša Ahilova peta. Počasi ga bomo stiskali v čedalje ožji prostor. Prekleto se motijo, če mislijo, da se bodo z menoj pogovarjali skozi ljubljanska vrata. Na živce mi gre ta korpusni štab. Poskusimo še z nekaj ubijalci. Morda bo le komu uspelo. Pred tem bomo morali počistiti Pohorje. Tudi štajerska mora biti prosta,« je ostro pogledal k oficirjem mariborskega poveljstva. «Kdaj ste ml že poročali, da je štirinajsta divizija uničena? Zdaj pa imate tam četrto operativno cono, v moči korpusa!« Vdano so mu prikimavali, mislili pa so si svoje. Ko jim je obrazložil svoje strateške dlje in taktične poteze, ki naj bi jih izvedli njegovi SS policijski polki in vojska, je dejal: «ZdaJ, ko mislijo, da smo pri kraju, se bo zanje pričel najhujši boj. Nekje sem bral, da si človeštvo želi dramo; — prvi 1 drugi 2 — prvi 1 1 drugi X 2 — prvi 1 X 2 drugi X 1 2 — prvi 1 drugi X — prvi 1 2 drugi 2 1 — prvi 1 X drugi 2 2 V ponedeljek, 6. marca 1972 V ostalih kolih se obetajo zani- 1 Sancin s točnim metom od daleč miva srečanja. V Tržiču bo Hanni- presenetil požrtvovalne predstavnike bal gostil ekipo iz Vidma Friuia- | Bora C. no. Tekma bo zelo važna za višja mesta lestvice. Cianocolori bo sprejel v goste vodeči Castelfranco. Možno je, da bodo Tržačani Castel-francu prekinili sedijo zadovoljivih izidov: Jutrišnje kolo: Hannibal - Friula-na UD, Cianocolori - Castelfranco, Šanson VE - Bor (11.00), Treviso -Virtus PD in CUS Padova - Pro Pace PD. Počitek: Tigers GO. Mlajši mladinci Poletovim mlajšim mladincem se jutri obeta lepa priložnost, da dosežejo svojo drugo zaporedno zmago v tem prvenstvu. »Oranžni* bodo namreč igrali na domačih tleh proti ekipi Ricreatori, ki je trenutno brez točk. Lahka zmaga? Trener Tavčar pravi: «Možnost za zmago je, ne smemo pa napraviti usodne napake, da bi podcenjevali nasprotnike. Od vsega začetka moramo igrati, odločno in zbrano, vsako popuščanje bi bilo lahko usodno.* Postava: Adrijan in Edi Sosič, Starc, Gantar, Tavčar. Jugovič, Dolenc. Jutrišnje kolo: Doyd A - Lloyd B, Polet - Ricreatori in Don Bosco - POM. Počitek: Italsider. Naraščajnlce Po lepem nedeljskem nastopu proti ekipi Ricreatori so poletovke trdno odločene jutri zaigrati zagrizeno in odločno. Initerclub je dobra ekipa, ki je v nedeljo z visoko razliko (60:46) premagala CMM. Kljub temu pa bd naše igralke lahko poskrbele za presenečenje. Postava: Morana in Vesna Tau-čer, Baldassi, Nadja in Rosana Sosič, Hrovatin, Škerl a vaj, Volčič, Wilhe!m. Jutrišnje kolo: C. Bloch A - Ri-creatari, Interclub - Polet (11.00) in C. Bloch B - CMM. Dečki V prvenstvu dečkov še nič novega. Polet mora odigrati odgode-no tekmo proti Lloydu Adriaticu. Bor pa proti ekipi šole Brunner. • * * Bor B - Bor C 55:54 (25:28) BOR B: Oblak 6, Vatovec 16, Sancin 13, Trampuš, Ota 8, Pečenko 2, Kuret 4, Kalc 6, Mikac. BOR C: Bruno Furlan 2, Paro-vel 14, Renato Furlan 2, Volk 10, Siega 2, Macuka 10, Peter Žerjal 14, Lorenzetto. Sodnik: Rudes. Prosti meti: Bor B 5:8, Bor C 6:10. Včeraj sta ekipi Bora B (druga postava naraščajnikov) in Bora C (dečki) spoprijeli v tradicionalni poprvenstveni tekmi. Kot že sam izid kaže, je bilo srečanje^ izredno izenačeno in se je odločilo šele v poslednjih sekundah, ko je SNEŽNE RAZMERE Črni vrh 20 cm Lokve 15 cm Livek 10 cm Vojsko 118 cm Idrija 10 cm Zaplana 25 cm Jezersko 33 cm Ranica 9 cm Kranjska gora 40 cm Velika planina 120 cm Krvavec 185 cm Vogel 265 cm Ljubelj 50 cm Zelenica 190 cm Pohorje 40 cm Trbiž 30 cm Žabnice 30 cm Višarje 120 cm Nevejsko sedlo 100 cm Sappada 60 - 150 cm Ravascletto 50 cm Marmolada 110 - 390 cm Cortina 60 - 130 cm Auronzo 30 - 130 cm Nevegal 35 - 160 cm bo v prostorih PD Slavko Škamperle na stadionu »1. maj* v Trstu, Vrdelska cesta 7, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 14. REDNI OBČNI ZBOR ŠZ BOR z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev predsedstva in volilne komisije; 2. poročilo predsednika in blagajnika; 3. diskusija; 4. razrešnica staremu odboru; 5. volitve; 6. razno. ODBOR ■■im...... Po enotedenskem premoru bodo danes in jutri zopet zaposleni vsi naši namiznoteniški igralci. Na državnem turnirju v Vidmu bo natopilo kar 15 Slovencev: 9 predstavnikov Sokola in 6 predstavnikov Krasa. Danes popoldne, bodo turnir odprli naraščajniki, kjer ima največ možnosti za visoko uvrstitev Radovič. Ker pa je na to tekmovanje vpisanih mnogo tekmovalcev, bi bil za mladega Nabrežinca lep uspeh že uvrstitev med osem najboljših. Od mladincev ne moremo pričakovati izrednih rezultatov, saj Fabjan še ni dorasel Peterliniju, Bosiju in drugim. Uspeh pa lahko pričakujemo med mladinkami, kjer bi Miličeva lahko pripravila presenečenje in segla po zlatu, kot je to storila v Rimu. Sledilo bo tekmovanje slabših igralcev, in sicer tistih, ki sodijo v skupini ni/5 in ni/NC. Tudi tu imajo naši tekmovalci možnosti za lepo uvrstitev, saj sta Pertot in Milič dobro pripravljena ter bi se vsaj eden moral preriniti med osmerico najboljših. Tekmovanje drugokategomikov bo v Vidmu res množično, saj se je zanj prijavilo kakih 150 igralcev. Možnosti za kolajne pa ima samo Košuta, ki bo skušal ponoviti uspeh iz Lugana, kjer je zasedel prvo mesto. Zaradi velikega števila prijavljenih se bodo drugokategorniki zadržali ob zelenih mozah ves večer. Jutri se bodo srečah le najboljši. Med posamezniki lahko pričakujemo, da se bo Košuta uvrstil med prvih osem; ta uvrstitev, ki jo je dosegel na skoraj vseh turnirjih imuiuaiMitiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimmiimmiiiiM NAŠI ODBOJKARJI DANES IN JUTRI NA IGRIŠČIH Naskok borovcev na četrto mesto V 1. divizij*! Sloga na tujem, Dom pa doma MOŠKA B LIGA Po sobotnem (dobrodošlem) pre-dihu bodo drevi odbojkarji Bora spet igrah. V goste jim prihaja dobra šesterka gasilcev Gritti iz Bergama, ki je letos novinec v drugi ligi in njegovo četrto mesto na lestvici predstavlja nedvomno velik uspeh. Poleg tega pa je ta ekipa skupaj z Unipo-lom iz Modene edina, ki je premagala Bor s 3:0. Tržačani se hočejo seveda maščevati za poraz v Bergamu, ko so odigrali najslabšo teknio.. Točki bi morah torej drevi ostati doma, če bi se hoteli slovenski odbojkarji povzpeti na četrto mesto lestvice in izpodriniti Gritti za mesto nižje. Po sobotnem prostem kolu Bor sedaj zaostaja za gasilci iz Bergama za dve točki, ki mora nocoj za vsako ceno nadoknaditi. Možnosti za uspeh so še toliko večje, ker bo domača šesterka po dolgem času spet zaigrala popolna. Veljak Sergij in Vodopivec sta še vedno nekoliko poškodovana, toda verjetno bosta le igrala. 1. MOŠKA DIVIZIJA V petem kolu odbojkarske članske 1. divizije bo Sloga igrala ju tri popoldne v Pordenonu. Po štirih prvenstvenih nastopih je Sloga na vrhu lestvice in ima tako vse možnosti, da to mesto še naprej obdrži. Šesterka GS Pordeno-nese prav gotovo ni enake kakovosti kot Neubaurjevi varovanci. Pordenončani so namreč na petem mestu razpredelnice in imajo štiri točke. Prvenstvo te kategorije postaja vse bolj zanimivo, potem ko je v preteklem zavrtljaju klonil tudi Libertas iz Turjaka. Kandidatov za visoko mesto, med katerimi sta tudi Sloga in Dom iz Gorice je kar precej. G. F. Drevi bo v okviru petega kola prvenstva 1. divizije ekipa Doma imela v gosteh šesterko D Pozzo iz Pradamana. Tekma bo v telovadnici UGG - Valletta del Čar- no (Ul. Brass - Gorica) s pričetkom ob 21. uri. Ta bo tretji nastop domovcev pred domačim občinstvom in pričakujemo lahko lepo tekmo saj sodi II Pozzo med tiste štiri ekipe, ki vodijo na začasni lestvici z eno zgubljeno tekmo. Ostale ekipe so še Libertas iz Turjaka, Sloga iz Trsta ter Dom. Gotovo čaka danes domovce trda naloga, zato bodo morali dati vse od sebe, če bodo hoteli odnesti z domačega igrišča obe točki.------- —- — ----- -- •- « Trener Doma Strgar je za to važno tekmo' sklical vse Igralce, ki se bodo morah zbrati že ob 20.15. IK ŠPORT NA TV Italijanska televizija bo danes po prvem sporedu prenašala z začetkom ob 14.55 mednarodno nogometno tekmo Grčija - Italija. Med odmorom tega srečanja pa bo prenašala potek kolesarske dirke Cagliari Sassari ROKOMET Jugoslavija je premagala večkratnega svetovnega pnaka Romunijo na mednarodnem rokometnem turnirju v Ploestiju s 17:15. KOLESARSTVO SASSARI, 3. — Po enodnevnem počitku bodo kolesarji, ki so komaj zaključili tekmovanje po Sardiniji, nastopili na klasični dirki Cagliari — Sassari, dolgi 225 km. Odsoten bo svetovni prvak Eddy Merckx, medtem ko je glavni favorit Marino Basso. HITROSTNO DRSANJE INZELL, 3. — Olimpijski prvak Ard Schenk je izboljšal svetovni rekord v hitrostnem drsanju na 3.000 metrov s časom 4’08”3 (prejšnji rekord 4’12”6). letošnje sezone, je za slovenskega igralca zelo važna, saj se bori za povratek med prvokategornike. Tudi Miličeva bi morala doseči vsaj podoben rezulta, po njeni pripravljenosti in zadnjih uspehih sodeč, pa lahko pričakujemo celo osvojitev tretjega mesta. Končno bodo na sporedu dvojice. Ne poznamo še soigralcev Košute in Miličeve, slišali pa smo, da bosta v mešanih dvojicah naša igralca nastopila skupaj. Če je do te odločitve res prišlo, lahko upamo na dober rezultat, Id bo Sonjo in Borisa še spodbudil, da bosta tudi v bodoče nastopala skupaj. S. J. SMUČANJE Tržaško prvenstvo jutri v Sappadi Letošnjega tržaškega prvenstva se bo udeležilo kar 550 tekmovalcev. Spet rekord! Slovenski tekmovalci, ki so pravkar zaključili svoje zimske športne igre, za katere se je vpisalo skupno 367 tekmovalcev, so se prečej številno prijavili tudi za trofejo Tommasini. Skupno jih je 47, porazdeljeni pa so po vseh tekmovalnih kategorijah. Tekmovalni progi bosta dve. Moški (od letnikov 1959 do najstarejših članov) bodo tekmovali na progi Monte Sie-ra (Cima Sappada) s startom ob končni postaji vlečnice. Ženske ter kategorije »medvedkov* in »miškov* bodo tekmovali na progi, ki teče od končne postaje sedežnice v gozd. »Miški*, ki bodo na tej progi startali zadnji, imajo krajšo progo. Tekmovalci, ki si bodo nadeli startno številko, se bodo lahko peljali brezplačno pa 1-krat na sedežnici in vlečnici. Urnik tekmovalcev SPDT Moška proga 68. Kuret Igor ob 9.38 77. Gorup Robert 9.47 78. Novello Robert 9.48 106. Kuret Stojan 10.17 116. Starc Igor 10.28 124. Lisjak Henrik 10.35 128. Kraus Edi 10.39 143. Jazbec Branko 10.55 149. Deško Borut 11.01 153. Žetko Aleš 11.05 158. Milič Bogdan 11.10 159. Starc Andrej 11.11 208. Cesar Sergij 12.02 212. Vekjet Mari0 12.06 214. Bandelj Vojko 12.08 222. škerk Bruno 12.16 230. Martinc Marko 12.24 231. Gulič Lucjan 12.25 237. Križmančič Pavel 12.31 246. Cingerla Aldo 256. Majovski Riko 12.40 12.51 277. Milič Pavel 13.12 Ženska proga ter »medvedki*: 11. Udovič Andrej 26. Prašelj Andrej 36. Orel Valter 39. Mesesnel Marko 44. Majovski Kazimir 45. Majovski Sergij 47. Tomažič Bojan 51. Starc Klavdij 78. Košuta Erika 85. škerk Patricija 88. Malalan Keti 89. Verginella Marta 95. Magnani Patricija 100. Mesesnel Erika 103. Gulič Tanja 109. Hrovatin Zdenka 110. Kostnapfel Marija 112. Udovič šaša 132. Starc Alenka 162. Milič Ester 170. Magajna Helena (krajša proga) 352. Milič Makri 354. Vekjet Tanja 357. Siega Marta 370. Sedmak Aleks Startne številke mora vsak tekmovalec izročiti po tekmi zastopnikom SPDT ali v avtobusu ah v Ul. Gep-pa 9, do ponedeljka zjutraj. Za vsako neoddano številko mora posameznik plačati 2.000 lir. Startne številke članske kategorije (od 208 dalje) bo razdelil Vojko Bandelj na startu. Ostali bodo številke prejeli v avtobusu. »miški* in 9.11 9.26 9.36 9.39 9.44 9.45 9.47 9.51 10.24 10.31 10.34 10.35 10.42 10.47 10.50 10.56 10.57 10.59 11.21 11.52 12.00 12.32 12.34 12.37 12.51 da je to za ljudi razvedrilo. V kratkem bom dvignil zaveso. To bo spopad, podoben orgiji! Dobro je, da ljudje vztrajajo pri svojih navadah in prepričanjih. Čeprav so kriva, jih želijo uresničiti... To je menda strast! Igra! Ne samo taktika. Ni le sovraštvo, v tem Je tudi nekaj radovednosti, kdo bo zmagal. Najmanj že desetkrat so poskušali razširiti svoj prostor, mi pa stisniti jih. Preden bomo zapustili to deželo, jih bomo temeljito stisnili.« General je gorel od zanesenosti. Čudili so se plimi njegove strasti, moči in sovraštva. Tudi vanje je prehajal napadalni nagon, ki naj bi uničil vse, ki so obremenjeni z godmjaštvom in kolebanjem. Wolf se mu je čudil. Neznansko Je bil vesel nad tem, kar so napravili beli in domobranci s sovražnikom. Skoraj strah ga je blilo generalovih steklenih oči In besed, ki so donele, kot bd pdMl žago in brusil nože. Vedel je, da njegove besede ne letijo v prazno. Zdaj jih preizkuša ln filozofira. 2e jutri bo poklical adjutanta in načelnika štaba in narekoval dolge okrožnice. Potem se bo zganil uničevalni stroj. «Ali veste, kaj pomeni sodelovati v urejevanju tega kaosa? In verovati v zmago takrat, ko vsi mislijo, da smo izgubljeni? To je duhovno razkošje...» «To Je norost,« si je mislil Woif, ((((kolektivni samomor naroda. Ljudje gotovo ne bodo tako nespametni, da bi šli v prepad za svojimi trmastimi ovni. Generalom se meša! To pomeni, da se bo vojska spametovala. Stroj teče, se lomi in drobi vse pred seboj. Kdo bi ga preusmeril? Kdo zaustavil?... Najhuje bo torej takrat, kadar se jim bo izmuznilo krmilo iz rok. Takrat bo najbolje zdrkniti v kakšno mišjo luknjo in počakati nekaj mesecev.« «...Spustil bom psa z verige, še prej pa mi ga boste pošteno razdražili. Naj grize, kogar doseže, saj ima za to zobe! V bojih, ki se bližajo, bo mojim borcem dovoljeno vse!« «BoJdm se, da smo prepozni,« bd bdi rad ugovarjal Wolf. General ga Je gledal naravnost v oči. In kot bi bral njegovo misel, je vprašal: <(Ali je tako ali ni, gospod major?« «Da, tako je, gospod general.« ((In drugi, kako mislite?« «Da, tako je,» so vsi potrdili — tudi tisto, kar je general samo mislil in kar bo mislil jutri in pojutrišnjem... Njegov obraz je preletel izraz blaženosti. Bilo mu Je, ko da zakon vesolja govori večne resnice le skozi njegova usta. «Sedaj dajem besedo vam! V znak časti In za zvestobo sodelovBinja! Kako je, stotnik Seep?« je vprašal visoko pristriženega plavolasca s širokim obrazom in prevejanimd modro sivimi očmi. ((Dobro, gospod general.« «Ne vem, če boste kaj kmalu dosegli majorja Wolfa. Slišali ste, kako nas je rešil mnogih navideznih prijateljev in jih je padlo v jame, ki jih je skopal.« Wolf je pogledal nekoliko mlajšega moža s prikritim zaničevanjem in tihim prezirom. Kadar koli je v delu popustil, mu ga je general vselej stavijai za zgled, čeprav so bile nj«y gove metode čisto drugačne. Zanimivo je bilo, da Je ta mož s popolnoma drugačnih izhodišč dosegal prav tako presetljlve uspehe. Svoj čas je bdi Heydrichov adjutant, dokler se mu s svojo primitivno grobostjo ni tako zameril, da ga ni več trpel v svoji bližini in ga je poslal tja, kjer bi te njegove lastnosti največ koristile rajhu. «Seep, tu so moji novi prijatelji; bodite tako dobri, po-vejte nam nekaj svojih novih zvijač; pravzaprav me -mu™'™« kako deluje vaš grbavec.« «A, puklesti Miha?« se Je zarežal svetlolasi stotnik. «Na vašo željo bom izdal poslovno tajno. Dal sem mu vse možnosti, da si Je priboril neomejeno zaupanje. Sedaj Je profesor v kontraobveščevalni šoli Ozne. Menda uči kramparje in faliro-ne študente obveščevalnih potez: predava o boja proti gestapu.« General se je zakrohotal, da je njegov krhki, krvoiofttf smeh napolnil vso sobo. ((Torej je le postal izvedenec za boj proti vam?« (Nadaljevanje sledi) Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Uredništvo TRST Ul. Podružnica GORICA Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 4. marca 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 201 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglas'* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo PJ oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5.r.< Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trsi V KATOLIŠKI DERRVJSKI ČETRTI B0GSIDE IZJEMEN DOSEŽEK V ZGODOVINI SLOVENSKEGA ČASNIKARSTVA' IRA je razglasila Rekordna naklada Nedeljskega štiridnevno premirje Opazovalci menijo, da gre za pomirjevalno potezo v pričakovanju napovedanega vladnega načrta za pomiritev Ulstra Štirje mrtvi v prometni nesreči pri Pordenonu PORDENONE, 3. — štirje mladeniči so umrli danes ponoči v strahoviti prometni nesreči, ki se je pripetila na pontebska cesti v bližini Pordenona. Avto, na katerem so potovali, se je dobesedno zagozdil pod prikolico tovornjaka, ki ni spoštoval prometnega znaka stop in je zavil na državno cesto, ne da bi dal prednosti mladeničem. Dva potnika sta bila na mestu mrtva, druga dva pa sta umrla kmalu pozneje v bolnišnici. Žrtve strahotne prometne nesreče so 24-letni Alfredo Giacomini, njegova 18-letna sestra Franca, 22-letni Giuseppe Cecchini in 19-letna Renata Micheluzzi. Žrtve so bile namenjene na ples. Za volanom avtomobila je sedel Alfredo Giacomini, ki je v zadnjem trenutku ostro pritisnil na zavore, vendar mu ni> uspelo izogniti se u-sodni »zapreki*. Prometna policija, ki je prihitela na kraj nesreče je aretirala šoferja tovornjaka in ga obtožila nenamernega umora štirih mladeničev. BELFAST, 3. — Pripadniki skupine »Provisionals*, ki je vključena v odpormsKo gioan,e 1KA, so danes izjavili, da oodo v derryjski katoii-ški četrti Bogside spoštovali štiridnevno premirje. Po mestnih zidovih so danes ponoči nalepili piatca-te, ki naznanjajo premirje. Katoli-ssa četrt Bogsiue je bila že ob vsega začetka spopaoov v Ulstru eno najbolj «vrociti» področij, kjer je prišlo skoraj vsak dan do ostnh in krvavih spopadov med gvenici in britanskima vojaki. Že včeraj je glasnik angleške vojske izjavil, da je bil dan zelo miren, eoen najmirnejših od kar so se začeli spopadi avgusta leta 1971. Razstreljevala britanske vojske so odkrili samo en peklenski stroj, katerega so razstrelili. Prebivalci Bog-sideja pa so sporočili, da so bomuo verjetno postavili pripadniki kake druge skupine odpomisKega gibanja. Glasnik odporniškega gibanja ni utemeljil razlogov, ki so privedli do premirja. Politični opazovalci v Ulstru pa menijo, da so pripadniki SKupine «Provisionais» razglasili premirje v pričakovanju najavljenega načrta londonske vlade za pomiritev Ulstra. Londonski anevnik «Daily Maib je včeraj namreč pisal, ua Heat-hova vlada namerava osebno prevzeti administracijo severne Irske in razpustiti beifaški parlament Stor-mont, v katerem prevladujejo protestanti. Načrt naj bi tudi predvi-ueval uvedbo proporcionalnega volilnega sistema, ki bi omogočil večje število predstavnikov katoliške manjšine. S tem ukrepom, naj bi londonska vlada nameravala delno popraviti krivično ravnanje do katoliške manjšine. Vesti, ki jih je včeraj objavil londonski časnik, so danes sprožile ostro reakcijo predsednika avtonomne ulstrske vlade Briana Faulknerja, ki je na seji unionistične stranke, kateri pripada, napadel »neodgovorne časnikarje, ki s svojimi lažnjivimi vestmi podpirajo teroriste in vzbujajo upanje, da bo Stormont likvidiran*. Po Faulknerjevem mnenju bi morala londonska vlada podpreti obstoječe ulstrske ustanove. «Sevema Irska je neoddeljiv del britanske kraljevine in ne kakršnakoli kolonija, zato bi vsakršen poskus ločitve Ulstra od matične domovine brez ljudskega privoljenja bil neustaven*, je zaključil ulstrski predsednik. Včeraj zvečer je v beifaški bolnišnici umrl policist Thomas Mor-row, katerega so ranili v torek gverilci v atentatu na policijsko patruljo. Z njegovo smrtjo je število žrtev v Ulstru naraslo na 258, letos pa je bilo že 52 smrtnih žrtev. V Derryju se nadaljuje preiskava britanskega sodnika o pokolu 13 ulstrskih katoličanov. Danes so pred sodnikom pričale razne osebe, ki so prisostvovale množičnemu umoru. Med temi je bil patolog Keith Simphoms, ki je tudi izvedel obdukcijo žrtev. Ta je dejal, da so smrt civilistov povzročili naboji, ki so jih izstrelili s puškami vrste Nato, katere imajo v dotaciji britanski vojaki. •IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllMKMIIIIIIIIIIIIMIIIimilllllMtlllllllllllllllllllllllllllHIHIIHMIIIIIIIIHIIUtllllllllllllll TRČENJE VLAKOV POLNIH GORILNEGA OLJA Goreči petrolej ogroža Ingolstadt V nesreči so zgubile življenje tri osebe - Je krivec naredil samomor? izšel je v 200 tisoč izvodih Najbolj razširjen časnik na Slovenskem ■ Tednik so začeli izdajati v Ljubljani pred desetimi leti z naklado 42 tisoč izvodov OTKAM $ *? Ob koncu sestanka so izd3*1. Netilo, v katerem pravijo, da želno predstavništvo na vs° nem kongresu stroke podpira10 o sindikalni enotnosti že lc*0®' Stružnica odrezala mizarju nekaj prstov Med struženjem lesa v P99\etti Vitrani v Ul. Pietrafatta Je 5,rt0il' Oscar Coretti iz Ul. Carsia zd^gel pri čemer se je z levo roko na ostrem rezilu motorne stfr,aVe 1. Coretti ja, ki je močno ^Le &■ ker mu je rezilo popolnoma °~Lsta; lo palec, delno pa sredinec n\Lajali nec, so z zasebnim avtom ^P/jjjld v bolnišnico, kjer so mu zof' r0ke ugotovili tudi zlom kazalca m«. ^ in rane z verjetnimi miši_žnim* škodbami na dlani. Nesrečneg ^ $ zarja so s prognozo okrevanj« (ft dneh sprejeli na ortopedsken delku.