ObzorZdrN 1998; 32: 29-33 29 ZDRAVSTVENOVZGOJNI PROGRAM ZA DODATNO IZOBRAŽEVANJE O KONTRACEPCIJI PRI POMURSKIH SREDNJEŠOLCIH HEALTH EDUCATION PROGRAM FOR SUPPLEMENTARY EDUCATION ON CONTRACEPTION IN HIGH SCHOOL STUDENTS IN THE POMURJE REGION Zdenka Verbau, Branislava Belovič UDK/UDC 615.256.3:614.253.42:373.5 DESKRIPTORJI: kontracepcija; kontracipiensi; zdravstvena vzgoja; adolescenca; šole Izvleček - V času hitrega napredka človeštva pogosto pozabljamo, daje spolnost integralni del vsakega človeka in da mlad človek razume ta del svojega bivanja prek spolne vzgoje z biološkega, sociološkeg,, psihičnega in etičnega vidika. éeprav je spolna vzgoja že vrsto let vključena v slovenski osnovnošoski program izobraževanja, raziskava pri pomurskih srednješocih kaže potrebo po dodatnem izobraževanuu mladine o spolnosti in kontracepciji. Program dodatnega izobraževanja o kon-tracepciji poskuša tako na podlagi raziskave nakazaii pot, kako mladega človeka naučiti vzpostavljanja ustreznega odnosa do samega sebe in do oseb nasprotnega spola. Uvod Cilj zdravstvene vzgoje je, da pomaga vsem ljudem doseči zdravje z lastnimi napori in dejanj,, tako pri izboljševanju svojih in skupnih življenjskih pogojev, kot pri razvijanuu čuta odgovornosti do ohranitve in izboljšanaa lastnega zdravja, zdravja svojih družin, širše skupnosti in vse družbe (1). Zdravstvena vzgoja je del splošne vzgoje in spremlja človeka od rojstva do smrti. Vzgoja za zdravje mora tako okrepiti sposobnost posameznika za izbiro življenjskega sloga in oblik vedenja ter pomemboo vpliva na oblikovanje vrednostnega sistema vsakega posameznika. Zdravstvena vzgoja je tako sestavni del promocije zdravja in je opredeljena kot aktivnott komuniciranja, ki poskuša izboljšaii zdravje prek ugodnih vplivov znanja, prepričanj in vedenja vplivnih ljudi (2). Ciljna skupina vzgoje za zdravje je ponavadi šolska mladina. Vzgoja za zdravje se prične že v družin.. Tam pa, kjer ima šola osrednjo vlogo in se v njih zbirajo ljudje celotne skupnosti, lahko šole veliko naredijo za razširttev programov vzgoje za zdravje, tudi s pomočjo zdravstvenih strokovnjakov (3). DESCRIPTOR:: contraception; contraceptive agents; health education; adolescence; schools Abstract - In the times of fast progress in the developmett of humankind, we oJtenJorget that sexuality is an integral part of every human being; in the frames oj sex education, young people learn about biological, sociological, mental and ethical dimensions oj sexuality. Although sex education has been a part oj Slovenian elementary school education, the research study perJormed among high school students in the Pomurje region revealed the needJor supplementary education oJyoung people about sexualtty and contraception. The intention oj the program oj supplementary education on sexualtty and contraception is to show the way oj teaching young people how to establish an appropriate relationship to him/ herself and to persons oj opposite sex. Uspešni programi zdravstvene vzgoje zahtevajo namreč vsebino, organizacijo, strategjjo vodenja in koordinacijo ter multidisciplinarnost. Programi zdravstvene vzgoje za spolno vzgojo so lahko tisti, ki lahko širijo znanje, spoznavanje stališč, razjasnjevanje vrednot in razumevanje primernega vedenja. Spolna vzgoja ne obravnava le telesnih spolnih odnosov, temveč vse vidike človeškega bitja (4). Cilj spolne vzgoje je naučiti mlade, da se izognejo nezaželenim posledcam spolnih odnosov, kot so nosečnost in spolno prenosljive bolezn.. Vedno več mladih ima namreč spolne odnose prezgodaj (5, 6). Število mladih, ki so že imeli spolne odnose, je v raziskavhh posameznih avtorjev med 24 % in 71 %, povprečna starost pa je od 14,2 do 17 let (7,8). Slovenski osnovnošolski program že vrsto let vključuje spolno vzgojo v program izobraževanja. Od prvega do osmega razreda osnovne šole je predviden kar obsežen fond ur spolne vzgoje (9, 10). V prvih štirih razredih osnovne šole zajema snov informacije o pojmih deček-deklica (kot moški in ženska,, spo- Zdenka Verban, vms, prof. zdravstvene vzgoje Mag. Branislava Belovič, dr. med. specialist pediatrije in socialne medicine, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota 30 ObzorZdrN1998;32 četje, nosečnott in rojstvo ter informacijo o odnosih med spoloma. Te vsebine podajajo razredni učitelji. V višjih razredih podajajo vsebine zdravstvene vzgoje zdravstveni delavc.. Program vsebuje informacije o puberteti, oploditvi, razvoju zarodka in rojstvu. Učencem predavaoo tudi o rasti, razvoju, spolni zrelosti, prebujanuu in socializaciji spolnega nagona, organih za razmnoževanje, kontracepciji, o spolnih boleznih ter vrednosti in pomenu družinskega življena.. V srednjih šolah so informacije o spolnosii v najširšem pomenu vključene v pouk biologije, književnosti in zgodovine. Priložnostno o posameznih temah učence informirajo tudi zdravstveni delavc.. Ker spolna vzgoja ni opredeljena v učnih programhh srednjih šol, je le-ta odvisna od volje in entuziazma posameznih profesorjev in zdravstvenih delavcev. Cilj Cilj je bil raziskaii spolno vedenje in osnovno znanje o spolnosii in kontracepciji pri pomurskih srednješolcih ter na osnovi raziskave pripraviti dodatni vzgojno izobraževalni program spolne vzgoje. Raziskovanci in metode Anketiranih je bilo 612 dijakov prvih, drugih, tretjih in četrtih letnikov srednjih šol v Pomurju, ki so bili izbrani z metodo naključnega vzorca. Raziskava je bila opravjjena z anonimno anketo. Anketa vsebuje vprašanja, ki se nanašajo na podatke o anketrranih, o viru prvih informacjj o spolnosti, o spolni aktivnosti in uporabi kontracepcije. Sledi skupina vprašanj za ugotovtev znanja o spolnosti, kontracepciji in aidsu ter sa-moocenitvi tveganaa okužbe z virusom HIV. Dijaki so bili tudi vprašani s katerimi temami se želijo dodano seznaniti in če želijo v šoli kot neobvezni predmet spolno vzgojo. Vprašalnik so izpolnjevali eno šolsko uro v razredu, in sicer ob navzočnosti višje medicinske sestre, ki je dijakom pred začetkom anketrranaa v 5-10 minutah predstavila namen raziskave in vprašalnik ter razložla, da sodelujeoo prostovoljno. Znanje anketirancev je bilo ocenjeno z vidika osnovnega znanja o spolnosii in o kontracepciji. Osnovno znanje o spolnosii anketirancev je bilo ocenjeno na osnovi pravilnih odgovorov na sedem vprašanj. Vsak pravilen odgovor je bil točkovan z desetmi točkam.. Največje možno število točk, ki jih je lahko dobil vsak dijak je bilo 70. Znanje anketrranaa je bilo zadovoljivo, če je odgovoril na več kot polovico vprašanj ter dosegel od 50 do 70 točko Na osnovi pravilnih odgovorov na štiri vprašanaa pa je bilo na enak način ocenjeno znanje o kontracepciji. Največje možno število točk ee bilo 40. Za oceno zadovoljivega znanja je bilo potrebnih najmanj 30 točko Da splošno znanje anketiranhh lahko ocenimo kot za- dovoljivo, mora biti več kot 55 % dijakov ocenjenih s 50-70 točkam,, pri ocenitvi zadovoljivega znanja o kontracepciji pa s 30^0 točkam.. Podatki so bili računalniško obdelani v programu Epi Info Version 5.0.b ter prikazani v tabelah. Analza podatkov je bila opravljena s pomočjo testa X2 in testa t. Na osnovi rezultatov raziskave je bil izdelan program spolne vzgoje za raziskano populacijo. Program vsebuje osnovne smernice inje lahko izhodišče za oblikovanje obsega in globine učne vsebine. Na osnovi progresivnega andragoškega ciklusa smo tako poskušali z raziskanimi dejstvi in vzroki nakazati rešitev problema spolnega vedenja pri pomurskih srednješolcih. Uporabljen je bil sodoben pristop zdravstvene vzgoje, ki temelji na upoštevanju kompleksnih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje in na sodobno teorijo vzgoje. Rezultati Rezultati so prikazani kotRezultati raziskave in kot Program spolne vzgoje. Rezultaii raziskave Anketiranih je bilo 316 (51,6 %) deklet in 296 (48,4 %) fantov. Prvi letnik je obiskovalo 28,4 % anketrrancev, drugega 29,1 %, tretjega pa 22,1 %. Najmanj anketirancvv (20,4 %) je bilo v četrtem letniku. Povprečna starost deklet ee bila 16,7 leta. Najmlajša udeleženka v raziskavi je bila stara 14,2 leta, najstarejša pa 19,8. Fantje so bili povprečno stari 16,8 leta. Najmlajši anketirancc je bil star 13,8, najstarejši pa 19,4 leta. Večina dijakov je pri preverjanuu znanja o spolnosti od možnih 70 dosegla od 30-50 točko Povprečno število točk je znašalo 38,57 ± 15,83. Razlika med fanti in dekleii je očitna. Zadovoljivo oceno znanja o spolnosii je doseglo samo 49,3 % anketiranih. Ker je ta odstotek manjši od 55, je bilo skupno znanje anketirancev ocenjeno kot nezadovoljivo. Pri znanju o kontracepciji so anketiranii dosegii v povprečuu 24,8 ± 10,0 točko Potrebno število točk za ocenitev zadovoljivega znanja je doseglo samo 49,3 % anketrranih. Zaradi tega je tudi znanje o kontracepciji ocenjeno kot nezadovoljivo. Odstotek anketrrancev, ki so dosegii zadovoljivo oceno znanja o spolnosti in kontracepciji, prikazuee slika 1. Spolne odnose je imelo 38,5 % anketrrancev. Med njimi je bilo več fantov (43,1 %). Povprečna starost pri prvem spolnem odnosu je bila pri dekleiih 16,01 ± 1,23, pri fantih pa 15,54 ± 1,09. Razlika ee očitna. Pri prvem spolnem odnosu uporablja kontracepcijo polovico mladih. Dve tretjini tistih, ki še niso imeli spolnih odnosov, pa meni, dajo bo uporabljala. Kontracepcijo uporabjja 58,3 % spolno aktivne mladine. Število kontracepcijskih sredstev, kijih poznajo Verban Z, Belovié B. Zdravstveno vzgojni program za dodatno izobraževanje o kontracepciji 31 60 50 40 30 20 10 o ¦ Kontracepcija ? Spolnost 49,3 Dekleta Fantje Vsi Sl. 1. Odstotek anketirancev, ki so dosegli zadovoljivo oceno znanja o spolnosii in kontracepci.i. anketiranci, prikazuje tabela 1. Anketiranci navajajo kot najprimernejše kontracepcijsko sredstvo za mlade kondom in kontracepcijske tablete, kar je razvidno iz tabele 2. Tabela 3 pa prikazuje opredelitve anketirancev o spolni vzgoji kot neobveznem predmetu v šoli. 79,9 % anketirancev si želi imeti v šoli spolno vzgojo kot neobvezen predmet. Tab. 1. Poznavanee kontracepcije - števi/o kontracepcijskih sredstev, ki jih poznajo anketiranc.. Število kontra - Dekleta 1 Fantje Vsi cepcij. sredste v n % n % n % Ne pozna kontracepcije 9 2,8 29 9,8 38 6,2 Eno 8 2,5 39 13,2 47 7,8 Dve 119 37,8 126 42,6 245 40,0 Tri 98 31,0 71 24,0 169 27,6 Štiri 63 19,9 26 8,9 89 14,5 Pet in več 19 6,0 5 1,7 24 3,9 Skupaj 316 51,6 296 48,4 612 100,0 Tab. 2. Najprimernejša kontracepcijska sredstva, ki so jih navedli anketiranc.. Najprimernejše Dekleta Fantje Vsi kontrac. sred. n % n % n % Kondom 128 40,5 243 82,1 371 60,6 Tablete 122 38,6 14 4,7 136 22,2 Diafragma 2 0,6 0 0,0 2 0,3 Drugo 2 0,6 1 0,3 3 0,5 Ni odgovora 62 19,6 38 12,8 100 16,3 Vsi 316 51,6 296 48,4 612 100 Tab. 3. Opredelitve anketirancvv o spolni vzgoji, kot neobveznem predmetu v šoli. Želi spolno vzgojo Razred Vsi % % % % n % Da 129 74,1 Ne 39 31,5 Niod- govoril0 6 3,4 147 84,0 111 82,2 94 75,8 481 79,9 28 16,0 24 17,8 30 42,2 121 20,1 3 1,7 0 0,0 1 0,8 10 1,6 Program za dodatno kontracepciji izobraževanje o Program izhaja iz Progresivnega andragoškega ciklusa, ki ga prikazuje slika 2. Ko ugotovimo potrebe neke osebe, lahko tudi skupine varovancev, se odločimo in pripravimo program, se odločimo, koliko časa bo trajala zdravstvena vzgoja, kako bo izpeljana, kako bodo posamezniki pridobivali znanje. Vrednotimo vedno skupaj z udeležencem. Povratna informacijaje potrebna za oba udeleženca, učenca in učitelja. V tej fazi se pogosto pokažejo že nove potrebe, ki vodijo v novi ciklus (11). Vsi 174 28,4 178 29,1 135 22,1 125 20,4 612 100,6 Sl. 2. Progresivni andragoški ciklus (11.. PROGRAM: CILJNA POPULACIJA: Učenci prvih letnikov pomurskih srednjih šol. TRAJANJE PROGRAMA: 6 šolskih ur. NOSILEC PROGRAMA: Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota SODELAVCl PRI PROGRAMU: GlNEKOLOG, PSIHOLOG, PROFESOR ZDRAVSTVENE VZGOJE, VIŠJA MEDlCINSKA SESTRA CILJ PROGRAMA KOT CELOTE: Cilj programa kot celote je, da bi dijaki vzpostavili celovit odnos do spolnosti in kontracepcije, osvojili pomanjkljivo znanje iz tega področja in izrazili stališča o kontracepciji, ki je sestavni del zdravega spolnega vedenja. UČNA SREDSTVA, Kl SE BODO UPORABLJALA V IZVAJANJU PROGRAMA: SKLOP 1: prosojnice, grafoskop, zloženka, risbe s tekstom SKLOP 2 : prosojnice, grafoskop, vzorci kontracepcijskih sredstev EVALVACUA PROGRAMA: Evalvacija bo zajemala dva vidika: - povratno informacijo izvajalcem programa - evalvacijo pridobljenega znanja dijakov 2 3 4 n n n n 32 ObzorZdrN1998;32 SHEMA PROGRAMA: Vsebinski sklop 1 Cilj Metode in oblike dela Trajanje Anatomija in fiziologija Dijaki poznajo in znajo Fronta1na ob1ika dela 2 šolski uri - anatomija ženskih opisati anatomijo in spo1nih organov fiziologijo ženskih in Metoda razlage - anatomija moških moških spolnih organov spolnih organov Metoda dela s tekstom - menstruacija - spolni odnos - spočetje, oploditev Vsebinski sklop 2 Cilj Metode in oblike dela Trajanje Spolnost in kontracepcija Dijaki spoznajo namen Frontalna oblika dela 3 šolske ure - namen kontracepcije kontracepcije in znajo - načini in metode opisati različne metode in Skupinska oblika dela kontracepcije - od načine kontracepcije najbo1j do najmanj Metoda predavanja zanesljivih: - sterilizacija Metoda razlage - maternični vložek - kontracepcijske Metoda demonstracije tablete - kondom (poudarek) - spermicidna sredstva - prekinitev spolnega odnosa - naravne metode... Vsebinski sklop 3 Cilj Metode in oblike dela Trajanje Spolnost kot integralni Dijaki izrazijo svoja Skupinska oblika dela 1 šolska ura del zdravega vedenja stališča o spolnosti in se o - sprejemanje odločitev tem pogovarjajo v skupini Metoda diskusije - samospoštovanje in spoštovanje drugega - identiteta (kakšen človek si in kaj hočeš v prihodnosti) Oba vidika bosta evalvirana s končnim vrednotenjem in sicer s testom večkratne izbire, ki nam lahko da koristne povratne informacije o pridobljenem znanju in s tem o kvaliteti programa. Kvaliteto programa preverimo še z diskusijo, ki bo pripomog1a pri izražanju stališč dijakov. Osnova pa je vseeno znanje, kajti šele z zadovoljivim znanjemje možno vplivati na oblikovanje sta1išč in s tem na varno spolnost. ORGANIZACIJA VZGOJNOIZOBRAŽEVAL-NEGA PROCESA: Zajema notranjo in zunanjo organizacijo pouka. Notranja organizacija je odvisna od posameznega učitelja in se nanaša na artikulacijo posamezne učne ure. Dodatno izobraževanje o kontracepciji je tako izhodišče in pripomoček učitelju pri neposredni pripravi na pouk. Zunanja organizacija predvideva vključitev dodatnega izobraževanja o kontracepciji v učni načrt vsebine posameznega predmeta po predhodnem dogovoru z vodstvom šole. Program se bo izvaja1 po ustaljenem urniku šole. Sodelavci v programu bodo izbrani po predhodnem pogovoru z vsemi kandidati. Verban Z, Belovié B. Zdravstveno vzgojni program za dodatno izobraževanje o kontracepciji 33 Financiranje programa: Za financiranje programa bomo zagotovili dodatna sredstva. Razpravljanee Zdravstvena vzgojaje interdisciplinarne narave. Ni le domena strokovnjakov posamezne stroke, ampak k njeni učinkovitosti in kontinuiranosti pripomorejo znanja iz različnih področij, kot so medicina, zdravstvena nega, psihologija, sociologija, pedagogika, didaktika in raziskovalna metodologija. Tradicionalni tip zdravstvene vzgoje (prenos znanja, motiviranje, usposabljanje,...) ima še zmeraj pomembno vlogo pri spreminjanju nezdravega vedenja. Prihajamo pa do spoznanja o omejeni moči oziroma učinkovitosti takšne zdravstvene vzgoje, ki bi temeljila zgolj na prenosu določenih znanj. Vplivanje na spremembe (nezdravega vedenja posameznikov bo namreč večja ob razvitosti »podpornih« sistemov v skupnosti in s prevzemanjem celovite skrbi za zdravje. Učinkoviti programi zdravstvene vzgoje morajo tako izhajati iz raziskovalnega pristopa in natančne ocene njihovega izvajanja oziroma spremembe v vedenju v skupini, v kateri se bo program izvajal (l2). Program, izdelan zgolj na osnovi nekaterih splošnih dejstev, nima predispozicij za uspeh, kajti vsaka ciljna skupina določenega programa ima svoje posebnosti in značilnosti. Prav zato je osnova programa zdravstvene vzgoje za dodatno izobraževanje o kontracepciji za pomurske srednješolce, raziskava, ki kaže smernice za program spolne vzgoje pri tej populaciji. Čeprav poznamo pomanjkljivosii tradicionalnega tipa zdravstvene vzgoje, rezultati raziskave kažejo potrebo po prenosu znanja o spolnosti in kontracepciji pri tej populaciji. Rezultati raziskave kažejo, daje znanje anketiranih srednješolcev o spolnosti in kontracepciji nezadovoljivo, kar lahko vpliva na njihova stališča in vedenje. To se kaže v tem, da manj kot polovica učencev pozna najmanj tri kontracepcijska sredstva. Spolne odnose je imelo 38,5 % anketirancev, kontracepcijo paje ob prvem spolnem odnosu uporabilo pol anketiranih srednješolcev. Nezadovoljivo znanje anketirancev, neprimerni vzorci vedenja v spolnosti na eni strani in motiviranost ter zanimanje za spolnost, posebej za kontracepcijo, na drugi strani, narekujejo potrebo po dodatnem izobraževanju učencev o spolnosti, predvsem kontracepciji. Z zadostnim znanjem in »bogatim podpornim okoljem« (pozitiven odnos staršev, vzgojiteljev in celotne družbe do spolnosti in kontracepcije) lahko na so- doben način izvajamo zdravstveno vzgojo in govorimo o spolni vzgoji kot nujnem delu promocije zdravja. Spolna vzgoja ima namreč odločilno vlogo pri osebnostnem zorenju človeka. Osvojeno znanje lahko pomembno vpliva na oblikovanje stališč, zato naj bo spolna vzgoja obvezni sestavni del vzgoje in izobraževanja mladega človeka. Nezadovoljivo znanje anketirancev je tako vplivalo na njihovo rizično spolno obnašanje, ki je bilo ugotovljeno v raziskavi. Domnevamo, da se obstoječi programi spolne vzgoje izvajajo brez predhodnih raziskav zdravstvenih problemov, da se izvajajo brez evalvaci-je in da jih izvajajo za to neprimerno izobraženi učitelji. lz tega sledi potreba po sodelovanju med strokovnjaki, ki zaznajo določen zdravstveni problem, ga raziskujejo, na podlagi raziskave izdelajo primeren program, ga izvedejo po dognanjih pedagoških in psiholoških ved ter ga evalvirajo. V procesu izdelave zdravstveno vzgojnega programa za spolno vzgojo pri pomurskih srednješolcih smo sledili temu pristopu in izvedli fazo raziskave problema in fazo načrtovanja zdravstveno vzgojnega programa, medtem ko bosta fazi izvedbe in evalvacije zdravstveno vzgojnega programa vključeni v program dela za naslednje leto. Literatura 1. Arko U. Hrovaiin M. Jazbec R. Zdravstveaa vzgoja v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1991. 2. Tannahill A. What is health promoiion? Health Educ J 1985; 4: 167-8. 3. Inštitut za varovanje zdravja Repubiike Slovenije. Vzgoja za zdravje: preprečevanje odvisnosii in zasvojenosti. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 1995. 4. Flaherty- Zonis C. Uvod v spolno vzgojo. Ljubljana: Sklad za odprto družbo - Slovenija, 1994. 5. Ford N. Urban - rural variations in the level of heterosexull activity ofyougg people. Area 1989; 21: 237-48. 6. Curtis H, Lawrence C, Tripp J. Teenage sexuality: implicaiion for controiing AIDS. Arch Dis Child 1989; 64: 1240-5. 7. Kipke-Sabol L. Ocjena potrebe ciljanog spolnog odgoja sred-nješkolske omladine. Magistarski rad. Zagreb: Medicinski fakultet, 1990. 8. Chouquet M, Manfredi R. Sexual intercours, contraception, and risk-taking behavior among unselected French adolescenss aged 11-20 years. J Adol Health 1992; 13: 623-30. 9. Demšar F. Zdravstvena vzgoja v osnovni šoli. V: Zdravstvena vzgoja - Gradivo prvega slovenskega simpozija o zdravstveni vzgoji v Radencih 1974. Knjižica Zdrav Vestn 1974; 2: 82-6. 10. Kenney AM, Guardado S, Brown L. Sex education and AIDS education in the schools: What states and large school districts are doing. FamPianPerspect 1989; 21: 56-64. 11. Hoyer S. Zdravstveaa vzgoja in zdravstvena prosveta. Ljubljan:: Tehniška založba Slovenije, 1995. 12. StergarE. Zdravstveno vzgojna dejavnost v letih 1990-1994. Zdravstvena kultura - samostojna zdravstvenovzgojna priloga revije Zdravstveno varstvo 1994; 12: 235-8.