Poitnln* ptetaaa uto ui. trn. 34. V LjoDllonl, o petek 10. febnmrlo MZB. Ceno mn r Izbaja vsak dan popoldne, izroma oedelje to praznike. - ln.er.ti do 3n petil a 2— Din. do 100 vrsi 2*0 Din, ™*Ji ia~rati petit vrsta 4.- Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slo*eM!ri Narod< v«lja letiio * Jtgoabviji 340.- Din, tt ioo»m«tvo 420.- Din.* Upravništvo: Knaflova afiea St 5, oritllčje — Ttlefon 2304 Uredniitvo: Knaflova ulica it 5, L oadstropje. — Telefon 2034. Radiću se ni posrećilo sestaviti vlade Radikalni klub je danes dopoldne ponovno odklonil vstop v Radićevo vlado - Avdijence gg. Radića, Davidovića in predsed Narodne skupščine. - Docela nejasna situacija. Beograd, 10. februar ja. Po svoji vče-rajšnji opoldanski avdijenci* v kateri je g. Radić poročal kralju o rezultatih svojih pogajanj, je sosp. Radić počakal na sklepe radikalskega kluba, ki se je se-stal popoldne. da sklepa o njegovi po-nuđbi. Na te] seji. na katero je povabil g. Vukičević samo svoje najožje pristaše, tako da se je je udeležilo le 37 poslan-cev, je bila g. Vukičeviću izrečena za-upnica in odklonjena ponudba za vstop v Radićevo vlado. Ta sklop je posebna deputacija sporočila g. Radiću, ki pa je izjavi!, da sporočila ne smatra za sklep kluba, temveč le sklep poslanske kon-ference. Zato prosi g.Vukičevića. naj skliče res klubovo sejo ne pa samo se-stanek svojih prijateljev. Za danes dopoldne je bila res sklicana seja radikal-skega kluba, ki opoldne še traja. Beograd* 10. februarja. Današnji do-poldan je potekel v nape tem pričakova-nju sklepov seje radikalskega kluba ki jo je sklical g. Vukičević z ozirom na včerajšnji ponovni poziv g. Rad'ća da sklepa končnoveliavno o njegovem predlogu glede sodelovanja radikalske stranke v koncentracijski vladi. G Radić se je zjutraj naiprej sestal z g. Pri-bićevićem, nato pa se je vršila seja iz-vršnega odbora Demokratske unije. Ob 10. je odšel g. Radić na dvor. Novinar-jem je odhajajoč v dvor izjavil: «Grem v dvor, da poročam kralju o poteku svojih pogajanj.» « Ne kam veseli ste \*idetit» so pri-pomnili novinarji. <• Vedno sem vesel kadar se sestane izvršni odbor Demokratske unije. To ni mala stvar.* »Kdaj bo končano?« so spraševali novinarji. »Mislim, da sem kot mandatar krone uspel Dosegel sem to, kar sem hotel, to je, da sestavim koncentraci* jo. Danes zvečer ali jutri borno že imeli vlado.<• »Kdo bo na čelu vlade?« »Glavno je in to stoji, da g. Vuku Čevič ne more biti. On je propadel Njegov mandat za koncentracijsko vlado ni uspel. Zato on tuđi nima več možnosti, da bi jo sestavil. To je jasno.« »Ali bo kak drugi radikal?« »Ne vem. Jasno pa je, da je g. Vw kićević propade!. Sicer pa osebe nišo glavno.« »Koga boste vi predlagali kralju?« »To moram naiprej povedati kra* h'u. roten. sele boste zvedeli vi.« Točno oh 10. je bil g Radič ^prejet v avdijenci Vjesrova avdijenca je tra-Jala vse do 11.45. Odhaja'oč iz dvora. ie ? Radi? novinariem se vedno zelo dobro ra7po!o7en kratVo izjavil: *Se-dai ie hil pozvan v avdiienco predsed-nik Narodne skuiščine, ki vam bo po" vedal kai več. On ie bil pozvan že ob M. uri, ko sem bil na dvoru tuđi iaz.« G Radič je nato odšel v predsed-stvo demokratskoga kluba, kjer je ta-koj obvestil g. Davidoviča in ostale nrvnk'e o svojem razgovoru s kraljem. Kakor se zatrjuje, je g. Radić v avdijenci kralja podrobno informira! o poteku posajan.i in o stališču poedinih parlamentarnih skupin. Izjavil je, da smatra s tem svoio misijo za končano in da bo odšel v Zagreb da se po zadnjih napornih dneh nekoliko odpočije. Ob 12. |e bil pozvan na dvor tuđi s. Ljuba Davidović. Tako avdijenca pred-sednika Narodne skupščine dr. Perića kakor tuđi Ljube Davidovića ob 1430 še traja. Ni še znano, ali bo vladar smatra] Radićevo misijo za izvršeno ter bo poveril mandat g. Ljubi Davidoviću, ali pa bo iskal kake druge solucije. G Radić je po konferenci vodstva Demokratske unije ob 12.30 odšel do-mov. Seja radikalnega kluba Beograd, 10. februarja. Z ozirom na včerajšnji ponovni poziv g. Radića je g. Vukičević danes dopoldne ob 10. sklical sejo radikalskega poslanskega kluba. Seje se je udeležilo 92 poslancev. Gosp. Vukičević je podat na seji kratko poro-čilo o položaju, prečital pismo, ki mu ga je posla! g. Radić, ter zahteval da klub sklepa 1.) ali se izjavi radikalska stranka za vstop v koncentracijsko vlado, in 2.) kdo naj bo fl^^dsednik te vlade. Po daljši in mestoma zelo burni debati v katero so posegli številni govor-niki. je klub g!asom korminikeja. ki ie bil izdan o tej seji, sklenil: 1.) radikaiskl poštanski klub v načelu sprejme pređlog za sestavo koncentracijske vlade; 2.) z ozirom na številično moč in parlamentarni položaj stranke smatra, da pripada vodstvo te koncentracije ra-dikalski stranki; 3.) določitev os&ie predsednika te vlade smatra klub za prerogativo krone O tem sklepu je bil takoj pismeno obveščen tuđi g. Radić, ki je bil med tem že v avdijenci na dvoru. Zagoneten samomor mlade visokošolke Snoči sta dva mlada gospoda aasla na Bleiweisovi cesti neza-vestno gospodično, ki je par ur nato v bolnici umrla. — Njene tragične smrti še ni bilo mogoče razjasniti. Z bližaiočo se pomladio, ko prehaja v nov tir vse čuvstveno življenje zlasti mla-dme, je nastopila zopet žalostna doba šte-vilnih samomorov Ta doba dezertacij iz življenske bitke traja v naših krajih, kakor kažejo, večletna izkustva in zdravstv. statistika, nekako od začetka februarja do kcnca maja. V tem razdobju zavlada prav-cata satnomorllna epidemija, kl tuđi našim, v splivšnem duševno zdravim ltudem ne prizanaša in si poišče žrtve iz vseh slojev iD vseh starostnih dob. Ljubljana beleži v n-zmerju s številom svojega prebivalstva izredno maihno število prostovol.inih smrti in spa-da v tem pogledu med naibolj zdrava mesta, sedaj pa v dobi nalavljajočega se prerojenia narave, se dvisme kurva statistike tuđi za naše mesto zelo visoko. Lansko leto je bilo v gori navedenem raz-dcbju v Ljubljani 16 samomorov. letos pa Krozi, da jiti bo še več. ker beleži kronika že tekom teh tednov sedem samomorov in Štlri samomorilne poskuse. Žalostna je posebno statistika tekočega tedna, ko skoro ni dneva brez poročila^) novi katastrofi. V sobo-to ie pričel onemo-gli. bolehni snažilec čevljev Al. Frigidi, v nedeljo mu je sledil brezposelni Fran j£u-pan v Sp. Šiški, v torek livar Jos'p Straus sicoči pa S3 je umaknila i*vljenskim nepri-Iikam mlada študentka naše univerze. OkoH 9. zvečer sta včerai dva mlada gospoda, katerih imen ni bilo mogoče ugo-toviti, našla na trotoarju Bleiwe?sove cesti poleg Narodneza doma nezavestno mlado gospodično. Prenesla sta jo v vežo Na-rodnega doma in jo skušala spraviti k zavesti. Ko pa sta spoznala, <3a ie njun napor brezuspešen, je pohite! eden od njih do »Slona< teT tam pozval avtotaksnega š<>-ferja Ovidona Šmalca, naj srre ž njim, da bo odpelial neko damo v bolnico. Natanč-nei'še mu ni povedal ničesar. Oba gospoda sta gospodično previdno naložila v avto m jo odpeliala v bolntcso. kjer so ii nudili takojšnio zdravniško po-moč, a bilo je že prepozno. Kmalu po pol-noči ie deklica izdihnila. ne da bi prišla k zavesti. Službujoči zdravnik ie mogel samo ugntoviti da je bila zastruplietia, ni pa mogel dognati, s Čim. V stekleničici. kl so k> naSli poleg nje, je bila baje neka belka-sta tekočitia TalcoJ nvodeiia prdskava !• dojpntUu da |t mlidarskil krogov so se zje-dimli na skupno listo, ki bo pri tej priliki dobila večino STRAHOVIT VIHAR V AMERIKI — Nemyork„ 10. februaria. V južni Kalif orniji je divjal včerai strahovit vihar, ki je povzročil ogromno škodo Veter ie bil tako silen. da je poneknd izruval vse drev-je in porušil po mestu mnogo hiš Na Lole opservatoriju je veter odnesel streho, v C'endalu pa je podrl langar ter uničil 5 velikih potniSkih letal. V Burbangu je vihar poruši' novo cerkev, ki so jo hoteli prihodnjo nedelio Hagos'oviti GOSTOVANJE BURGTEATRA V ZAGREBU — Ditnai, 10 februari a. Gostovanje du-najskega Burgtheatra v Zagrebu ie dolo-čeno za dne 16., 17. in 18. februaria. V teku pa so tud' pogajanja za gostovanje dunaiske državne opere. KONFLIKT Z ZAGREBŠKIMI ŠOLAMI PORAVNAN — Zasreb, 10 februaria. Danes je do-spel semkaj inspektor Nikoli^ da se v vroenu iprosvetnesa ministrstva posaja z zagrdbško mestno občrno glede plačila dolžnih vsot za razsvetljavo v državnih šolskih zavodih. Istoćasno ie prosvetno ministrstvo nakazalo koi prvi obrok Din. 300.000 ter obljubilo, da bo ostanek plaćalo v naikrajšem času Z ozirom nato je mest-na občma ukmila wnj prvotni sklep ter zopet dovolila dobavo plina in elektrici iega tok/ Ljuba Jovanović umri Beograd, 10. februarja. Danes ie umri po daljši bolezni g. Ljuba Jovanović, narodni poslanec in član radikalne stranke. Ljuba Jovanovič je bil rojen 24. februarja leta 1865. v Kotorju v Dalmaciji, kjer je tuđi ab-solviral gimnazijo Povodom znane bune v Kri-vošiji se je Jovanovi-č Lzselil najprej v Crno goro, nato pa v Srbijo, kjer ie od 1. 1883 do 1687 absolviral zsodovinsko-filozofsko fakulteto na beograjslti visoki soli. Udeležil se je srbsko- bol-ffarske vojne kot prostovoljec teT ie bil pri Slivnici tu-di ranjen. Po večletnem delovanju kot srednješol&ki pro-esor je bil Ljuba Jovanović imenovan 1. 1901 za knjižmfčarja Narodne biblioteke Ln 1. 1903 za pro-fesorja zgodovine na beozrajski univerzi. Za narodnega poslanca je bil kot radikalni kondidat prvi-č izvoljen 1. 1905 v vranjskem okrožju, nakar je bil kmalu izvoljen za predsed-nfka Narodne sktipščine, kar je bil neka] (asa tuđi po vojni. L. 1909 ie bil Jovanovič notranji minteter v narodni koncentracijski vladi Stojana Novakovi-Ca, ta portfelj pa je 1. 1911 zamenjal s prosvet-tthn, nakar je med vojnu meseca novembra leta 1914 zopet prevzel no-tranje ministrstvo. ki za Je obdržal do decembra I. 1918 Po dveletnem de)u kot član Državne^a sveta v Ietih 1919 in 1920 je bil Jovanovič v svojem dornačem dalmatin»# skem volilnem o-krožju zc>pet izvoljeti v Narodno skupščino ter je leta 1922 prevzel prosvetno ministrstvo Cd meseca junija 1923 do decembra 1924 je bil Jovanović zopet predsednik Narodne skupščine V politiki je Ljuba Jovanović kot močna individualnost hodil često svoja pota in je pri tem ponovno prišel v konflikt z oficijelno radikalsko politiko in njenim glavnim predstavnikom Nikolo PaŠićem Pašić je bil močnejši in Jovanović se je mora! umakniti ter je bil naposled 26. aprila ćelo izključen \z radikalnega kluba Osnoval je z malo skupino somišljenikov svoj klub in se je pripravljal na borbo s Pašićem, po katerega smrti pa se je zopet vmil v radikalni klub Medtem pa Je začel bolehati in tako — vsai za javnost — lani in letos v politiki ni več igra! vodilne vloge. Ljuba Jovanović je bil gotovo eden najbolj markantnih in tuđi najbolj sposobnih politikov Srbije in Jugoslavije V Narodni skupščini je ve-ljal za najboljšega govornika, ki so ta tuđi na-sprotniki vedno s pozornostio poslušati. Da se v predvojni Srbiji ni mozel tako uveljaviti, kakor bi zaslužil. je bil vzrok v njegovem prečatiskem poreicln. Jovanovićevo ime bo vsekakor ostalo trajno in Častno zabeležetio v naši zgodovrni. Komisija za oceno uradnikov Beograd, 9. febr. i. Minister pravde dr. Dušan Subotić je imenoval na podlagi čle» na 44 uradniškega zakona naslednjo komisijo I. stopnje za ocenjevanje uradnikov v ministrstvu pravde za tekoče leto: dr. Milan Kugler. Vlada Petrović, dr. Dušan Pcjić, za namestnike pa: dr. Josipa Kavči« ča iti Vlado Rad'cnanovića, v centralno komisijo pri ministrstvu pravde pa dr. Mila* na Kuglerja, Vlado Petrovića, dr Dušana Pciića, dr. Josipa Kavčiča, Vlado Radova* novića ter za namestnika Zivojina Andjel« kovića in Vojislava Ilica. Prenos poslov na samouprave Beograd, 9. febr. i. Ministrstvo narodne« ga zdravja je sklenilo poleg po urei o prenosu poslov na oblastne samouprave it odLstoplienih poslov odstopiti zagrebSki, primorskoskrajiški, osijeski in sremski obla* sti še posle glede razpisa natečajev za ob» činske zdrav-nike ter vse s tem v zvezi sto« ječe službe in disciplinske odnose, nadalje razpise natečajev za ob činske in obla*tne babice in sklepan je o njihovem službenem razmerju, nadalje odobravanje in otvarja« nje ročnih lekarn na sedežih občinskih rn oblasnih zdravnikov, v krajih, ki so od se* deža javnih lekarn od dal i en i naimanj 4 km m končno sklepan je o načinu dobav zdra-vfl in sanitetrega materijala za te lekarne. Izjemo tvoriio nabave seruma in cepil, ki se lahko nabavi}e amo iz driavnih hiflk jODtUl ZVfOĆOf Sodba o današnji poroti (Porocilo o razprrvi na Z strani.) Porotniki so vsa vprašanja o krivdi po» trdili, ena kar je bil Franc Marolt obsojen radi hudodelstva tavine na 4 leta teikm ječe. Italija bi rada paktirala s Francijo — London. 10 februarja. V tuicajinfth drbro poučenih krogih se zatrjuje. da je Mussolim pred dnevi posetil franeoske^a poslanika v Rimu ter stavil predlos: za skle-nitev r%'erne pogodbe med Franciio in Ita-lijo. Kot pogoj zahteva, da prizna Francija Italiji pr%'ensr\-o na Balkanu ter da se obveze, da ne bo nastopila skupno z Nemčik> proti Italiji v zadevah. ki se tičejo Avstrije. Francoski kapital nam ponuja ugodna posojila — Zagreb, 10. februarja, Kakor dozna-vamo. se francoski kapitalisti znova telo zanimajo zji Jugr^slavijo tor so pripravljeni dati veeja posojila v gospodarsko svrhe. Prihodnje dni dospe v Zagreb in v Beo-trrad posebna misija, da na licu me?ta prouči razmerp in prešturlira moinost klasiranja fran<-oskega kapitala. ZLasti se tanimajo franooski finaneni krogi za izsuSevanje močvirij ob Dunavu. V misiji je sloviti arhitekt Brum, znan po svojih osusevalnih delih v severni Franciji, nadalje velepod-1>tnik Chabal, ki je pravkar »lovršil razna osuševalna dela v Italiji in Rumuniji ter pravni zastopnik DubeauK, ki je vašemu dopisniku izjavil, da ima Jugoslavija po svojem naravnem boarastvu aijajno bodočnot-tt in da bo to zelo olajšalo kredite v i nožem-sivu. Jugoslavija lahko dobi muogo cvnejpte kredite in posojila, kakor pa je bilo to do-slej. Treba je le, da se interesi ran i na liru mo?ta pre priča jo o tazir ?rah Radikalna nedoslednost Beograd, 9 febr. i. Sklt-p radikalskej*1 kluba, da mora vsaki kombinaciji načelo« vati radikal, se v vrstah demokracije ži« vahno komentira. Ti komentarji izražajo v glavnem naslednje: Radikali so izjavili, da se ne želijo vmešavati v prerogative kro* ne glede dolocevanja osebnosti, ki bi vo» dile položaj. Z istim sklepom p« so kršili prerogative krone, ker so izjavili, da noče« jo v nobeno kombinacijo, v kateri ne b« hneli vodstva radikali. ZAUPNICA FRANCOSKI VLADI _ Pariz, 10. februarja. Včerai je zbornica končala fmančno politično debato. Na predlog Loucherja ie bila vladi s 370 proti 131 glasovom izrečena zaui>nica. Proti so glasovali komunisti, socijalisti, del radi-kalov in socijalnih radikalov. NOVI SOVJETSKI POSLANIK V RIMU — Rim, 10. februaria. Včerai je novi sovjetski poslanik v Rimu g. Kurski pose-ti! Mussoliniia. nato pa taintka zunanje^ ministrstva Grandiia. NOVI RUMUNSKI POSLANIK VRIMU — Rim, 10. februarja. VCeraj je dospel semkai novi rumunski poslanik dr. Gigha, kl je bil od I. 1°17 do 1920 rumunski poslanik v Rimu, nato pa generalni tajnik ru-munskega zunanjega ministrsna. Znan je kot velik pTijateli Italije in oboževalec Mussolm-iia. Borzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2290—22.96 (22.93* Berlm 13.57—13.60 (13.585), Br useli 0—7.92*. Dunaj 8.0025—8.0325 (8.0175), LomSon 277.03— 277.83 (277.43), Newyortc 56.8—57.0 (56-9), Parw 222.77—224.77 (223.77), Pra*a lfS8.4—169.2 (1688) Milan 300 25—302.25 (301.25). Efekti: Ceijska 164—0, Ljubljanska kreditna 135—0, Kreditni zavod 160—0, Vevče 14O—0, Kr. ind. dr. 345—0, Stavbna 56—0, Šešir 125—0, Ruse 265—280, Strojne (V-70. Les ni trg: Ten-denca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona bukovih hkv-dov, od 30 etn nat>rei, od 2-5 m naprei, 1. U, fco. vag. meia po 30 Din za 100 kg. Deželni pridelki. Tendenca xa žito čvrsta. Cena pšenici iti turšici se ie ponovno nekoliko dvipiHa. Zaključenih je bilo 6 vagoirov in sicer 4 varoni p*e«ice 1 vagon ttrrščice ta 1 vazon moke. ZAGREBSKA BORZA. D^rlre. Dona] 801.75. Bertki 13.5S5, Mil« 301.35, London 277.45, Newyort M.90, Parit 223.70, Pr**a 1W^O, Cm-ih 10.95. INOZEMSKE BORZE. Cm>llL B€ojrad 91375. Dontj 73.^0. Berlin 1M.03. Pr«f» 15.41. Milu 2751, F*r* 30.44, LomJrm ?? 73J5, Ne-^TT'7* ***• Stran 2. •SLOVENSKI NAROD, dnt 10. februarja 1928. Ste* 34 SLS sabotira delo ljubljan-skega občinskega sveta Klerikalci so se absentirali odrazprave o omUjenju stanoranj-ske bede, — Za humano postopanje z rcveži- — Prodafa fiav-blšča za artiljerijsko vojasnico. — V mestnih uradili mora vladati red. Vćerajšnja seja občinskega sveta ljubljanskega je bila v glavnem izpol-njena z debato o stanovanjski mizeriji v Ljubljani. Za 1. maj so odpove-dana v Ljubljani okoli 1200 strankam stanovanja, na razpolago pa ne bo do takrat skoro nobenih novih stanovani-skih prostorov. Stanovanja, s katerimi bo obcina razpolagala s 1. majem v svojih hišah za artiljerijsko vojašJiico, so že oddana, nova mestna hiša na Poljanski cesti bo v najboljŠem slučaju uporabna jeseni, na večjo gradbetlO akcijo privatnikov ali pa raznih javnih ustanov, predvsem države, tuđi ni računati. Tuđi občina ljubljanska ima precej vezane roke v tem pogledu, ker mora predvsem iskati pokritja za onih 43 milijonov dolgov, ki jih je napravila Ljubljana lani pod komisarijatom, ako hoče dovršiti započeta dela. Položaj je torej naravnost obupen. Zato je tembolj značilno, da se vče-rajšnje seje občinskega sveta, na ka-teri se je razpravljalo o rešitvi tega rmjnega in nadvse važnega vprašanja, «i udeležil niti en občinski svetnik SLS, čeprav so dbbro vedeli, da je mi dnevnem redu. Zakaj so bojkotirali klerikalci včerajšnjo občinsko sejo? S tem, da so bojkotirali razpravo o sta-Dovaiijskteni vprašanju, so bojkotirali 1200 družin, ki bodo ostale s 1. majem brez strehe. Občinski svet je na prošnjo Jugo-slovenske Matice in Slovenske straže vOeraj tuđi protestiral proti zatiranju naših rojakov v Primorju. Povdarja-mo. da smatra SLS Slovensko stražo kot svojo organizacijo, da pa kljub te-rnu ni bilo niti enega občinskega svetnika SLS. ki bi glasoval za reso-lucijo, predlagano od SIov. Straže. O poteku zanirnive in važne stanovanjske debate, ki je končala s sklepom, da mora oboina vse storiti za omiljenje v maju preteče stanovanjske katastrofe, kukor tuđi o manifestaciji za naše rojake v Primorju, je obšimejše poro-čalo že današnje »Jutro«. Ob koncu seje so občinski svetniki stavili na župana več zanimivih vprašamj, o katerih poročamo v naslednjem. Pravilnik za proganjanje revežev Obč. svemir GiisUn3€ ]e stavtl vprašanje na iupana, ali mu je mano, da Je bil v nedeljo 30. Jajrjarja na MticloSičevi cesti aretiran krvaiid bres noge Leopold Finic, oče treh nepreskrbljenih otrok. ki ]e pri tej priliki iz sramote m v obupu »kuSal izvršiti samomor, fco so ga stlačili v mestni policijski voz. Nadalje Je vpraSal, ali Je županu tnano, da se take aretacije vrše na podlaci posebneza pravilnika, ki sa je izdalo policijsko favnateUstvo v sporazumu z ljubljanskim maci-etratom, trjovsko m obrtno zbornico, greimjev trgo-vcev in zvezo obrtnih zadrug. Ako 5g županu ♦o z'nano. kaj namerava itkreniti, da se pravilnik xa preganjanje revežev v ljubljanski občiui si-stira jn viprašanje preskrbe revežev in brezpo-selnih uredi na način, kakor je to urejeno v vseh tkulturnih državah. Župan dr. Puc je izjavil, da se Je informira! o omenjeni aretaciji, ki se je izvTšila po pravil-itjku policijskesa ravnateljstva od 13. novembra I. 1927., ki je bil izdelan na podlagi tozadevnega iskona od 24. maja leta 1885. Po vsem neumljU va je trditev o pravilniku, da je bil izdelan v so-«las*u z mestnim magistratom. Res se Je vršila v začetku 1. 1926 anketa, kako omejfrti beradporo od občine. Zakaj se ti sklepi nišo iz-vcdli. županu ni znano. Prav tako nru ni znano, kako je moglo policijsko ravnateljstvo izjaviti, b-činskega sveta, po katerem se Ie ta komisija ustanovila Dočun ie bil član komisije inž. Qu-stw>čič mnenja. da g. dr. Lukan ne more oki nadalje član revizi>ske komisije, ker se Je oeoto-vi!o, da je sodeloval pri prodaji stavbišč za artiljerijsko vojaSirico mestni obfiinl, so bili neka-teri člani komisije naziranja, da lahko ostane čUb komisije in đ« te pH prtfckavi prcdmeU, pri katerem je soudeležea, nt srne sodek>vati. Prosi župana, naj d« to stvtr na rtapravo, da te PO-U*ni, kdo ima prav, in da dek) v komteiH ne bo ovirano. 2upan dr. Puc ie napros.il pre4se4nika revi-zijske komisije dr. OreeorćiSa, naj poda toza-devna pojasnila. Občinski iVetoiK dr. Oresordč je izavii, da se je na prvi seji občonskesa sveta ustanovila revtzl&ka kom Ulja z naloso pregledati vse poslovanje občmsike uprave od ukinitve občdnske avtonomije. Namwi komisije ie prcdvsem \xgo-toviti dejatva. Sklonjeno ]e bik>, da ne more biti član te komisije nihče, ki Je bil koli£kaj osebno udeležen pri obdinskih poslih v tem času. Leta 1925 ie mestna obilna kupila od dr. Ktsovca svet za artiljerijsko vojašnico. Solastnfr tega sveta je bil tuđi dr. Lukan. VpraŠanje je. ali more biti dr. Lukan še nadalje član reviztjske komisije, ali pa samo pri te] točki ne more sodetovati. Dr. Lttkan se je že na prvi seji komisije prostovoljno umaknil in je sam zahteval, naj občinski svet od-loči, ali je še nadalje labko čLan komisije. ObČ. svetuik dr. Lukan je izjavil, da je bii kot solastnik zemljišča pri ćeli stvari Ie indirektno prizadet. Ker se je inž. Qu$tinčič postavil na staliSče, da ne more biti nihče član komisije, kdor je bil kakorkoli udeležen pri kakih obČin-skih poslih, se je sam odstranil s seje in tuda ne polaga važnosti na to, ali je član komisije ali ne. Izjavlja pa, da ne more biti sporazumom s tem, da 1« ini. Gustinčič to stvar servira), kakor da bi bila nekako sumljiva. Obč. svetnik inž. Gustinčič je odguvoril, da s svojim vprašanjem ni hotel žaliti dr. Lukana in da tega tuđi ni napravil. Nasprotoo izjavlja, da gre samo za imerpretacijo sklepa občinskega sveta in da aima nobenega povoda, očttad dr. Lakanu kako nekorektnost. . _' t- Za red v mestnih uradih Obč. svetnik HlkloSič (soc.) je stavi! na župana vprašanje, ali hoče ukr«nitu da bodo mestni u radnik i do vseh strank prijazni in uslužni. Pred dnevi k prisel neki železni^ki uslužhenec na stanovanjski urad mestnega magistrata, kjer je pro-sil za pojasnilo o stanovanjskih zadevah, ker je že tri mesece brez stanovanja. Uradrtik, na ka-terega se je obrnil. ni niti hotel pogledati v njegove spise ter tuđi železniČarju ni dovoiil vpo-gleda. Govornik povdarja, da so uradniki vsaj zaito tuka], da so nttpram strankam uslužni jn po-strežljiv:. (Pritrjevanje.) Prosi župana, naj po-skrbi, da bodo uradniki s strankami postojali tako, kaJtor je potrebno. Župan dr. Puc odgovarja, da je moral ua žalost ug^toviti, da i-A slu-čaj ui edini. Parkrat je ie zvedeK da nekateri mestni uslužbenci ne rav-na}o s strankami dovolj vljudno. Takoj po svojem nastopu je tuđi v tem 02iru radal okrotnico na vse mestnjxiju Kotcu, samakemu delavcu z Raiioe, ki je bil že kaznovao. Obtoženca je zagovarjai dr. Ce-puder. Rasprava je bik Ujna. Na xato*ni klopi je aeđd precej velik, slabo oblećen fant. KjuUt «c je rfr^nil, se je takoj opazilo, da ima pokvarjene noge in sicer mu manjka nekaj prstov. Solsko vodstvo ga opisuie kot U*n»cft in duševno manj vredoega Človeka. Porotnikom je stavil sodni dvor tri vpraJanja o krivdi Id so jih porotniki po* trdttL Na podlagi krrvdoreka porotnilcov je predsednik senata okjaviJ soabo. Ici je bila javna: V imenu Vel. icralja! Alojzij Kosec je kriv, da je: 1. nekega dne meseca septembra 1927. n gozdu med Trzinom in RaSico 77*letni f leleni Za j Ševi za res silo delal 6 tem, da to je vrgel na tla, zgrabil za vrat, ji po-regnil naglavno ruto čez usta in tišcal z roko na usta ter se ž njo v takem stanju i/ven 2ftkona telesno združij; 2. dne 18. oktobra 1927 zjutraj na polju v blizini vaši Poljane pri Klecah Kristino Zatlerjevo, nad katero mu po zakonu ni pristojala nobena oblast in katere tuđi ni imel povoda spoznati za zločmko, niti je smatrati za Škodljivega ali nevarnega čio* veka, ustavfl, zagrabil ćez pas in \Tgel aa tla ter jo tako oviral v uživanju njene osebne svobode; 3. po dvakratnera kaznovanju radi tat« vine vzel zavoljo vvojega dobička iz po» šesti in brez privoljcnja nižje navedenih oseb tuje premtčninc v vredtiosti nad 250 Din in sicer: a) pri pod 2. navedeni priKki Kristini Zatterjevi ročno torbico vredno 40 Din, 1 žepni robec \rcden 10 Din, gotovine 110 Din. b) v prvi polovici meseca novembra 1927 v Dragomlju Frančiški Grčarjevi 1 par novih ženskih čevljev >-rcdnih 225 Din. S tem je zakrivil ad 1. huđodelstvo po^ siine nečistosti, hudodelstvo javne nasilnosti in hudodelstvo tatvine in se kaznu* ie na 15 mesecev težke ječe. pooštrene z 1 t dim ležiščem vsak drugi mesec, preis* kovalni in zavorovalni zapor od 27. nwenn bra lani se mu všteje. VEPOŠTENA POšTARICA. ~~ Državno pravdništvo je obtožilo Karo-lino Horakovo, sams-ko poštno uradnieo v Murski Soboti hudodelstva uradne pone* verbe. Horakova je bila rojena 4. avgusta 1895 v Ljubljani. Svojcčasno je vstopila v službo pri postni direkciji v Trstu, kjer je napravila tuđi izpit. Absolvirala je me« ščansko Solo, ch-orazredno trgovsko solo in poštno Solo. V maju 1915 je bila pre= meščena k ljubljanski pošti, v novembru 1918 pa v Maribor, kjer je službovala nad 8 let in je bila na lastno prošnju leta 1926 premeSčtna nazaj v Ljubljano. Tedaj ju imela 12 let službe in je prciemala okoli 1500 Din mesečne plače. Že v Mariboru so se pojavile v njenem poslovanju nerednorH. Ko je drugič služ* bovala v Ljubljani, ie začela zanemarjati službo, izosfajati iz urada in pijanče^-ati, te nerednosti pa nlso biie se preocite, da bi bili njeni predpostavljeni primorani po* seči \ines. Direkcija o tijenem nagnenju k pijančeA-anju se ni nić vedela in jo je lan* s»ko leto poslala na substitucije k raznim podeželskim puštam, kjer je nadomeščala poštarice, ki *o bile tačas na dopustu. Od 13. oktobra do 15. novembra je suhstitui* rala v Li-tiji, od koder je bila premeščena k pošti v Mitrsko Soboto. Sicer je Hora* kova Je popreje pila a lani se :c skoro po* polnoma udala pijančevanju ter je že zju* traj na tešče izpila po en četrt litra vina, saj tako je delala na Lukovici, kjer ji je bilo menda predolgcas in je vsled tega po* vabila k sebi svojega ljubimca, brezposel* nega trgovsketja potnika Mavricija, ali se je pa v sobotah preko nedelje k njemu vo? žila v Ljubljano, zanj plačevala hrano in pijaco ter prenoćište in ga talasala z de-narjem. Živel je pri nji v Lukovici 14 dni nepretr^oma. Vsled njenega lahkomiselne-^a Življenja so se kmalu pokazali priman jkljaji pri pošti v Mariboru že v jeseni leta 1#>6 2616 Din. v Domznlah 1200 Din, v Litiii 813 Din, pri dvodnevnem u radovanju v Murski Soboti 61 Din. Te primanjk-l|aje pa je obdolženka pravočasno krila s posoiili in si ie rn7.*Mi ^voi> mesečne plače od 30. septembra 1926 do lanskega novembra pridobila še potom posojil 13.450 Din, kateri đenar je ves porabila zase. Ker se je vdajala vedno bolj pijančevanju in lahkomiSlienemu življenju, je rabila vedno ve?je zneske. Takoj prve dol, ko je nadomestovala poStaric-o Mihaelo Viđali v Men«šu, si je prisvojila prvo vpla-cilo postaje 1!1 .-pntombra "'ani v znesku 10.000 Din primanjkljaj pa je krila s tem, da je z dnevnlmi od stranlc placanimi znes-ki krila prvotno poneverto tako, da je sta-reJSe polotniee z denariem odpremila, no-vejše pa zadrievala, dokler ni bilo za nje vplačanega dovolj denarja, ki je bil seveda v resnici vplačan Že na prihodnje polož-nice. Poroti je danes predsedoval višji dei. sodni evetnik Straser in sodnik VeluScek, dočim je zatopal drž- rvravdnistvo dri pravdnik dr. Mastnak. obtofeno je zagovar-jal dr. Vovk. Obtoženkn je velika, kreoka blondinka, z bubifriziiro, dokaj simpatične zunatijo^ti. ZAG0V0B. Predsednifc: — Fove^jte kaj te vaiega življenja- — Bili »mo dlje ča»a v Trstu, moj oSe je bi) 2eleeniSkt podu radnik. Bila s«m urad-Dica v Ljubliani in Mari bor u t kler sam bila zaročena: piianJevala nlsem. Z zarocencem sva včasi pila pivo, ld sm je dobival v pl-vovarni, kjer ie bil nstaSban. Tako sem te poeasi navsdlla pijac«. Posojilo s«m res vecTcrat vzela. — Kako ste napravili v Mene«u? — Onih 10.000 Din Mm obrtala s po-ložnlco, a kuoon sem oddala. S tem denar-jem sem plakala vei dol«ov, a 3800 Din j© ostalo zame. Place sem imela okoli 1600 D. fi»zVr£no ni?em živela. Zn Cerarja nisem plafevala. — Ali pte bili izvetbani «a samostojno delo? — Ne, ni tem bila. — Drogi zn««k1, pravite, 4a »o v§i { kriti? — Da, vii. — Koliko vam je ostalo denarja, ko »t« plafevali dolgove? — PtAČevala sem po 500 Din m^eeno. ostalo a«m morala dati za hrano. Hato je obtoženka navajala. da jj hotela ponev^rjeni znesek kriti, pa ni mogla debiti poroštra. PrUJa Viđalijeva Mihaela je navmjdla, da je obloženi vse »tvari v Mu !zro?ila. Priea ni ve»l*»!a, da obWon:i eueffa 2Wia ni krila, ker ga je vieh ^ g»b"»j. Kako j«# je vođin, ni prič nie vedela. Ker ni zahtevala obtožena ^asliSanja ostalih prič, je predsednik prebral njih protokol. Priče so slikale obtofcenko kot nekoliko površno v službi, v zasebnem življenju pa simpatično in priljubljeno. Predsednit; je prebral edfno vpra?anje o krivdi, in ?;i-cer ce je Karolina Horakovn kriva, da je 21. septembra 1927 v Mengšu kot nametnica poštne upraviteljice Mihaele Vidjali o«J želez. postaje Jarše — Mengeš za direkcijo driL železnic po ?ek. poloznici vplacani zn^- sek 10.000 Din zase porabila. Državni pravdnik je strogo obsodil ub-dolženko in navajal, da so slovenski uradniki najbolj po5teni in ve^tni, da so pa žal med njimi tuđi nepošteni. Obsojal jo pijančevanje, češ. da je grdo, če pije moi, *e grše, co pije navadna ženska, i uajgrSo, Fe I»ije ii&obraženka. Zagovornik dr. Vovk je trdil, da obto-žt*na ni tako velika gre§nicn. O pijančevanju lio more biti govora, če pa ni bila sposobna za novo delo. ki so ti ga nakazali. ni njena krivda. Porotniki *o vprasauje u krivdi zAnikali i. 10 glasovi, na kar je bila obtoieaa opro-^omi. Publika jo veselo zaploskala. V.'iio *'' j<1 /. :cpi: nnv !•■ ;i nrt>!i Francu Maroltu. TAT STIRIH KOLES. KONJA IN \*OZA l&Ietni I:rancc Maroit je doma \i Buhinj* s>ke Bele in je po pokliču delavec. Fant je specijalist za kraja koles. Obtoznica pravi, da je kljub svoji mladosti že popolno-nia pokvarjen in tako delamržen. da se hoče prcživKjati samo s tatvinami, tuđi je bil radi tatvine in goljufije /e kazno\an. Ta» tmski France se je seznanil v zaporu s Str« nišo in sta se ie tedaj domenila, da bosta skupaj kradla; res sta kradla skupaj, pa tu* di n sak zusc. Lani 29. oktobru. s»c je pripeljal Jože Zajc s kolesom oa Okrožni urad za zava* i ovan je delavcev. Kolo je pustil v ve2i, pa ga je hitro odpeljai Maroit. Imel ie namreč navado, da je vedno. kadar je bil suh, sti-kal po mestu za kolcai. Prodal je kolo moj? stnj lgnaeu v Predtrgu, kateremu >e je predstavi! kot Ivan švab. Kolo je prodal za 310 Din. a vredno je bilo 500 Din. Dne 5. novembra lani jo ukradel Maroit v veži ("Tekovnega urada poštnemu uslužbencu Lovru Kozini kolo vredno 900 Din. katero je zameujal v Radovljici / urarjem Pav« lom, ter ga pfodal nekemu hlapcu C-cnetu. Maroit se je od-! i kov a 1 kot konjski tat. Lani 6. novembra ic bil Jože ArnHrožiČ, mesar iz Jescnic v Ćopovi gostilni v Žirov« nici. konja vpreženega v voz*zapravljivček je pa pustil priveranegd pred hi&o. \" gostilni je bil tuđi Maroit, ki je po Jožovcm prihodu izginl, ukradel konja in voz, se odpeljal v Novo mesto ter vse pros dal. S konjem je prodal tuđi opremo, na vozu sta bili dve odeji in svetiljka. Za vse skupaj mu je dal go^tiinićar Janez 2000 di* narjev. Ker pa oštir ni hotel izplačati kup* nine, dokler mu France ne prinese živin* skega potnega lhsta, se je le*tu udpeijul v St. Vid pri Ljubljani ter zahteval list od občinskega tajnika, čeŠ da ga pošilja klju« čavničar Cregorin, kjer je on vajenec. Ker je tajnik Gregorina poznal in vcdel, da ima res konja, je ubdolžencu verjel, mu izstavil ^ivinski potni li^t, katerega je Maroit od« nesel v Novo mesto in ka zoper varnost lastine. Obtoženec je tatvine priznaL Porotnikom je stavil senat glavno vprašanjc •> krivdi, če je Maroit ukradel navedeno stvii-ri, ki ji je vzel sam, in drugo glavno vprašanjo ratii intviu, ki ji!i je izvršil 5 Petrom Strni^o skupuj, 14,327 Din. 3. clavno vprašanje, stavljeuo porotnikom, se tiče kolesa, ki ga je Maroit prodal, a ga j<* njegov tovan'5 Peter Strniša lani 6. decembra ukval: torej fe je Maroit kriv, da je ukradeno blaffo prodal. 4. glavno vprn-šanje, če je obdolšenec kriv, da je izvabil natakarici Greti v Keršič«vi jostilni jed ia pijaco ter tuđi v drucrih .srostilnah in o^o-ljufal skupaj za fil Din- Porotnikom je stavil senat tuđi dodatno vprašanje, ce >o vredni ukradeni predmeti nnd 250 Din in nad 10.000 Din. Obravnava ob sklepu listit £<* ni končana. Zato priobeirao ixid jutri. O s c c z žicon na{bol)š«, naitra|ne)8e zato oajceneiše* šBeležnica KOLEDAR. Dioes: Fetck, 10. februiru 1V^; ktto-ICarii: Skolastika: prtvoslavni: >. febru-arja, Jcvrem. Jutri: Sobota, 11. fobruarja 1^28; katu-l.Cani: Satarnin; pT*Tos!avni: TS. ianu-jrja, Isnjati'c. DANASNJt PRIRtDITVE V Drama: Oh 15 So Dvor: »Tragedija v varijcteju< DE2URNE LEKARNP. Daoe»: Piccoli. Dunai>kj c: BaVarćić, Karlovska c. jutri: Bohinc, Rimska c.: Ustat. Sv. Pc-ira c: Hočevar. Sn. SKka. Prosveta Repertoar Narodnega gledališfia v Ljubljani DRA.MA. Začetak ob 2*. Petck, lu. fchr'iarjj: Ob 15. Sotoik wiajne.wki DijaSKa prep. Pepelka. I?., Ob 20. rvečer Danes borno tiči. Lfu^rkt pred- Ntava pri mit. zenah Izven. OPERA. Z«ć«t#k ob pol :h. Pe-tek. 10. f&brjarja: Zrn-i^.ivalka ocean«. R*oboto, M. januarja: »igra v tfradu- — Gostovanje v Novcm mestu. \* rorc?k, 14. januarja: »2upančiče> * pri* slavan. Mariborsko gledalisce. l'etek. 10. februari^: ob 15. (3.) uri; Kar hoćete^. Zadnlikrn'. FH'a^ka r>redstava. Pri Tiarnifiih cenah. Subotu. 1!. februaria: ob 20. uri: »Ma-nonc. Ab. C. Prvič v sezoni. NeUelja. 12. februaria: ob 15. (3.) uri: Takrat v starih časih- . Znižane cene. Kts-Doni. -- Ob ?«">. uri: ^Grofica Marica«. Knooni. Koncert čelista Cassado \ čeraj iv \ ii!xMr:nonijiti Jvoraai ^u,i^c:*iral avetovno sLivni Ćelist Gospar Cassado. Publika e navajena, da se koncerti mino ob 8. un. Cas-sadj pa :c moral že ob 9, uri odpotovali, iaozariaxijc;ii dnevnikov aa tu zgodnji zave4c4 ko«certa, s>o mnosi prRli sele ob 8. Tuđi \u. Zaui, žal, nisem slišal Ca^adojevc lajtne ^on»i-te v starem SpaTiskem stilu, Beethovnove u-dur sonate, a vjcl sem zadnji stavek LocateUija, dalje Bachov Adagio, Laserue Tonadillo in Davi-tlovo -Lu Sourec«. Cassado je doda.1 n^io še svojo Iastu<^fcereiisulo. ZadoMovalo pa je ie par stvari, da je uiih isvajauK potrdilo &vet<ni >k>-ves tega >pansieaa virtuoza naivečiesa torm»ta. Brez odlićnesa iti vsestraiisko dovrienega tehnii-nesa znanja je pojjlobitev v visuko ume-tiriiki dela in njtli podajanje nemogočc. Ca^^ado trb-vlada svoj in^trinneat suvereno. Vse vrste lučnih j>otez, aJiurdni prijemi, ^r^t-ni nastavki, flužeoletni toni, enako izrabljacje vscb Stirih strun, le^e itd. bo mu igrača. Lt t#\\ je v resnici virtuoz, česar !gra ne kale niti naj-manjicga napora. Z vst.ru tem tehnr?lkiin sna-njeni r»a Cassado združuje velik, volumioozcn, iskreno obiuten ton. sijajno dinamično prena^i-nje in svoje vratno, samosvojo interprt-tucjjo. Program je biJ raveiine klasičen, oetatere stvari iiK>rced dvenii leti v siKiinim uspe-ho mijral na festivalu v Bcnetkab. Cassado je seveda žel neivonehajoc apUii prs vsak i točki, Tonadilo je moral ponavljali. Njego-va spreinljevalka pri klavir ju %. Mcndcl^^'hn-Gordigliani je iz vrstna piatustka in se ic z virtuozom docela skladala. Žal, da taki & veto v no zuani Ijudje - imict-mki Liubllano posetijo Ie vgalce svete čašo en~ krat. —C. * Gostovanje Šentjakobskega gledali* škega odra v Novem mestu. V s<>b<»to» 11. febr. gostuje Sentjakobski oder \ N'o» veni mestu z izborno Molnarjcvo kom^« ka predstava »Pcpelk«*, rvc ier ob 20. pa veseloigra »Daocs borno tić!« kot ljudska predstava pri jnižanih cenah. V opari >e poje ob 15. na sj>1oŠ.tk> željo zopet opereta >Qto-ica N\ar!ca« kot ljudska predstava nH znifanih cenah, rvećer ostane opera zaprta. Koncert Jelke Stamatovič v LiubtjanL LctoSnići iesen ic bila v pronaganunern oziru za jugoslovcnsko glasbo uarvečic vs. 2nosti. V novembru se ic vrSilo \ Prali već konecrtov z izMiućnt) jugoslovens\iin programom tako. da lahko rečemo, da ic bil v Prasti nekak iueoslovanski slasbcni festival. Na njem ie Lila zastoDana naš^i k'cmorna in instrumentalna irlasba. pred vsem Da na«i samospevl, katere Ie izvaiafa v Pra^i z izredno lepim uspehom ^dčna. J&lka Stamatović iz Beoerada Celokupna praška kritika hvaJi nien sicureu nastup, lapoto njene^a Klasu ter nieno veliko mu« ziltalnost ter moč v prednaJarnu. Gdčn^. Jelka Stamatović ima svoi koncert v Lhib* lisni v t>onedel1ek 13. t. m., na katerem i*-v$la ured vsem fran-eosko. oa tuđi špan-sko literaturo. Na klaviriu jo suremlla s. Marijan Llpovlek. Predproda^'a vstopnlc v Matični kniijranii. Rumartskl p^rcl v Lkibljani. V ponede-liek dne 20. t. m. koncertira v dvorani hotela Union mešani zbor »Kantarea - Roma-nes« Iz BikareStc. Zbor Stele okros sto prvcev in pevk ter se povrača skozi LJub-Hano \t Franciie. kier ie cell mesec februar in de-loma tuđi ianuar prlre'ai svoie koncerte. Ker Je to prvi nastop rnmun»ke«a pevskeca zbora v našem mestu bo brez dvoma zanimal našo publiko. Prcdprodaj* vsto, da svojega sklepa ne hoče spreme-i:iti. Ce priđe do uvedbe posebnega davka na dalmatinska vina, bo splitska oblast ob-davčila vse blago, ki se uvaža iz Slovenije. Maštala bi nekaka medoblastna carinska volna, ki bi imela za naše gospodarstvo tcžke posledice. —Razplsana inženjerska mesta. Ponovno se čita v časopisih oglas želozniške uprave, ki poziva mlajše in staTejše inže-njerie v železniško službo. Vsled deistva, da so posebno stavbni inženjeru pri želez-nici skraino slabo plačan i, je tuđi odzfv temu primeren. Pripravnik ima vsa prva tri leta 1300 Din mesečno, torej toliko ali pa ćelo mauj kakor so bili rtiegovi mesečni iz-datki za časa studija. Vo lOletni službi ima z vsemi mogočimi mesečnimi dokladami okrog 3000 Din prejemkov. Kar se pa tiče načelniških mest in pa one direktorske, so te plače spioh pod vsako kTitiko. Večna novartiost redukcije, težavc napredovanja, katero ne zasiguTa zakon, ampak politična stranka, greneča Človeku življenje. Vsled te akiidemično - proletarske mizerije ISče vsak žel. inženjer mesta v privatnih podiet-jih Ožia stanovska organizacija vsled svoje raznovrstne sestave ni zmožna ščititi stanovskih inteTesov na merodahiem mestu. Ako bo hotela imetl železniška uprava naraštaj in stalen kader inženjerjev in si-lh onih, ki ne bodo vedno na pobegu, bo morala zvišati prejemke vsaj na 70% mir-nodobskih, kajti današnji dosegaio koma] M%. Plača mora biti stalna, ne pa množim doklad, ki je le za slepilo neposveče-iiemu in se med letom spreminjajo ali sploh ukinejo vsled nereelnega budžeta. Voditelji državne uprave bi morali ali bodo morali priti do spoznanja, da je le mnteriielno za-siguran uradnik steber države. — Zunanji minister težko obolel. Po po-ročilih iz Beograda je zunanji minister dr. Voja Marinković tcžko obolel. Temperatura znaša 39° C. — Nov nemški poslanik v Beogradu. Namesto sedanjega nemSkega poslanika na našem dvoru Ohlshausena bo imenovan za poslanika dr. Koster, dosedanli nemšlu podanik v Rigi. — Vsi kinematografi se zapro. Po pr-votnem sklepu, da se zapro vsi kinematografi v dTŽavi dne 1. februarja, je poslal Savez kinolastnikov \ Zazrebu začetkom februaria v Beograd deputacijo, ki ie sku-Aala prepričati finančnega in trgovinskega ministra, da kinoDodietia ne zmorejo tako ogromnih davkov. Ker pa deputacija ni dosegla nobenega uspeha. so kinopodjetniki sklenili 12. marca zapreti vse kinomatogra-fc v državi. Ta sklep je definftiven. — Podpora brezposeinim v Zagrebu. Ministrstvo socijalne politike je odobrilo za \ se javne borze dela potrebne kredite, iz fcaterih bodo dobivali brezposeini podpore. Zagrebška borza deb dobi 1,600.000 Din. — Kako se pri nas gospodari. Tovarna viigalic -Drava« v Osijeku bo morala skrati obratovanje tako, da bodo delali de-\o\cl samo pet dni na teden. Skladišča so nolna v/igalic, ki jlh tovarna ne more pro-Jatit ker se uvaža mnogo vžlgalic iz inozemstva in tako monopolska uprava v Beogradu uničuje domačo industriio. — Sprejom jrojeucev v podčasiniško solo v Beogradu. V peh-otno podčastniško Solo v Beogradu bo sprejetih letos mnogo novih gojencev. Prošnje je treba poslati komandi sole najkasneje do 1. maia. — Prvi zabavni večer društva »CauJtar« v Beogradu. Kulturno in prosvetno društvo Slovenskih delavcev v Begradu priredi v nedeijo 12. t. m. v prostorih restavracije Petrograd«: svoj prvi zabavni večer. Cisti dobiček je nameiijen društveni knjižnici. — Kamnik. Kakor vse kaže, se bo pri nas venđar nekaj naredilo v povzdigo leto-vičarstva. Odpovedana so stanovanja v nckdanji Krištofovi hiši, ker jo bodo preuredili v hotel s sobami za tuice. — V do-slednem času se bomo i>ostavili z lei>o me-ščan*ko solo. Poaajania za nakuD zemlji-šča se ie \n ugrabila smrt. Kot njegov oče je bil tuđi pokojni JoSko odločen naprednjak in vnet pristaŠ sokolske misli. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini iia^e iskreno so-žatie! Predpustno soboto 18. II. Velika Maskarada Sokola I «Ob Jadranski Obali > — Tabor Iz Ljubljane —lj Stanovanjski odsek mestuejca magistrata. Na snočni seji* občinskega sveta je bil na predlog občinskesa svetnika dr. Milana Lemeža izvoljen 9članski stanovanj-skl odsek, ki ima namen zbrati potrebne podatke o stanovanjskih odpovedih, stopiti v stik s strankami, ki imaio v bodočih mesecih izprazniti stanovanje in poskrbeti, da se bodo deložiranci ob deložaciji lahko ta-koj vselili v druga stanovanja. V ta odsek so bIH ixvoHc;Ti: Fraft Rupnik. Anton Liko-zar, Peter Šterk. Ernest Vargazon, Alojzij Potočntk. Jostp Ambrožič. Ivan Dachs, Stane Likar in dr. Milan Lemež. —lj Liubljančani in vlađna kriza. Vsa Liubljana zasleduje z velikim zanimanjem razvoj vladne krize. VčeraiŠnje vest!, da se ie g. Radićn posrećilo sestaviti večino. ki bo defazmožna v Narodni skupščinl, so bfle povsod predmet najživahnejših debat in tuđi prepirov V neki gostjlni, kjer se sha-jajo pristat različnih strank. bi kmalu prišlo do argumentacij s pestjo. Eni so trdili, da bo Radić dosegel popoln uspeh, drugi pa da bo imel smolo. MimejSi udeleženci debate so morali oba tabora končno razdvojiti. Nastal je mir, nakar je Jože iz Istre pripomnil sarkastično: »Žalcaj pa ne bi nam Vukičević se nadalje vladal. Imel je lepe uspehe na lovu, a njegov flnančni minister v Londonu. Dobili smo zopet nov »pufe in od tega bomo še nekai let žive!i.< —!j Zanlmivostl z Ijubljanske^a trga. D?nes? v petek, je bil običajni ribri trg. ki je bil razmeroma slabo založen z ribami, a bogato z lepimi žabiimi kraki. Na trg je bil prinešen nad 4 kg težak sule, ki ie bil ta-koi prodan. Med ostalimi vrstami rib so bili v večji množini klini, v maniši pa SCu-kt*. Cene ribam so bile neizpremeTijene, samo klini so se podražili za 5 Din pri kg-Zabji kraki, prineseni iz ižanskih in gro-supeljskih voda, so se prodajali po velikosti od 0.50 do 0.75 Din komad. Na trgu so se prvikrat pojavili polži. Polžarii so jih po-nujali po 6 komadov za 1 Din, pozneje §e ceneie, kajti ljubljanske gospodinje nišo poučene, kako je treba polža pripraviti, da ie okusen. Mnogo je na trgu domaćih, zla-sti pa štajerskih iabolk. ki so se prodajala po 8 Din kg. —lj Prefskava proti g. Cvenkljju ustav-Ijena. Kazenska preiskava proti g. Pavlu Cvenklju. ki je bil meseca septembra are-tiran, Je bila pred dnevi ustavljena, ker je bila zadeva civilno poravnana. Vesti, da bi bil g. Cvenkelj tuđi zapleten v neko nc-čfdno afero, so popolnoma nerešnične. —lj Svarilo. Mestni magistrat ljubljanski je ugotovil. da nekatere osebe popravljajo, oziroma črtajo razglase na mestni deski. Opozarjamo vse ljubljanske prebivalce, da je tako dejanje strogo kaznivo in se bode vsakogar. kl bode pri tem zaloten. izročilo sodiSču. II. obrtnički ples jutri, v soboto, ob 8. uri zvečer v prostorih «Kazine». — Maske -----------dobrodošle!----------- —li Glavna skupiCfna Ljubljanske inženjerske komore v LJublJinl. Uprava Ljubljanske inženjerske zbornice (za Slovenijo in Dalmacija), s sedežem v Ljubljani, je sklicala redno glavno skupščfno, ki se vrši dne 15. februarja 1928 ob 15. uri v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. —lj Ruska Matica. V soboto dne 11. februarja se bo vrSilo v balkonski dvorani ut'iverze predavanje g. univ. prof. Aleksandra Maklecova o predmetu: »Vzgoia in kazen-?:. Začetek ob 19. Vstop prost. —li »V kraljestvu *emv. Ob©c v LMUami upo- zurnuje svoje členy, že ziskala od ZKD. velmi zailmvi flhn »Život na ostrove Fidži«, kateri bade pFedvaxJen na sobotnim ve-čirku dne 11. i. rn. v 8 hod. večer v restau-raci Zverda. Prosime o hojnou u«ast. —Ij Vretne, Danes se je vreme rnatuo izpremenilo. Mraz in mesia sta vladala ves teden do včeraj, danes je pa. mraz ponehaJ. Snoči ob 20. je termometeT kazal še 3.4° C pod ni£k>, a daties ob 7. zjntraj 1# C t>od n'člo. Opoldne je kaza! termometer že 2° C nad ničlo. Baromcter ie včerai dosegel 778, nakar ie popoiđne začel padati in je tlanes ob 7. zjutraj kazal 771, a opoldne 7t9. Danes zjutraj ni b^lo megle, pač pa nekoliko oblačno. Oblačno -pa je bilo vse do-poMne. —lj Mir na policiii. Nekai izrednega se j ■ dogodilo v sobi dežtrrnega uradtiika polici ;skc direkcije. Tu ie vladal nekai dni prav idealen mir. Navaduo se v sobi de-• žurnoga uradnika vse tare^ Prihaiajo pote-puli, berači, izgnanci, itiozemski vagabundi in slični tipi. Prihajajo k njemu razne stranke prijavliat maniše tatvine tn druge kriminalne zadeve. Toda od II. dopoldne \ sredo do snoči 19.15 ie dežurni počival itr \q popolnoma počisti! svoje akte —l| Droblž ljubljanske kronike. Policija c zaprb nekega starega pohotneža, ki ]g iskal svoje žrtve pod Rožnikom. dalje dve mladi latici radi tatvine r>bleke v vredno-sta 250 Din in končno neko tajno prostitutke. Prijavljeni sta 2 maniSi tanini, slučaj kaljenja nočnega miru, en izgred na cesti, slučaj telestie poškodbe rad? neprevidne vožnje, prestopek obrtnega reda in en av-tomobilist radi prenagle vožnje. Pustni torck 21. II. 1928 - „KARNEVAL V SEVILJI" - tli 65. največja maškerada «Lfub-Ijanskega Sm v Celju. —c Mestno cledaJfsče. V nedeljo, dne 12. ft-bruarja ob 16. uri »Vstaienje-c. Liudska predstava. 25% znižane cene. —c Otepševaloo druStvo v Celju priredi tudl letos na pustni torek popoidne v veliki dvorani Celjsken^a doma mladinski pustni kerzo. Zvečer pa se v istih prostorib \Tši velika maškarada za odrasle. Dvoraca bo letos krasno dekorirana in bo ta prireditev ena najlepših v letoSnii sezoni. —c Celjski mestni proračun je nabit na uradni deski celjskega magistrata do 12. t. m. V tem roku se lahko vložik> pritožbe. —c Ogeiii. V stanovanju geometra Le-biča na Bregu ie te dni nastal ogenj. Vnel se je pod pri peči. Ogenj pa so pravočasno opazili in ga pogasili, da ta nastala večia škoda. —c Umrla je v Celfu upokojena poštna u radnica Marija Krisper. Službovala ie dolgo na celjski pošti. Za povzdigo civilne avijatike Vse kaže, da bomo Slovenci v pogledu zanimanja za civilno avijatiko kmalu lahko tekmovali z drugi mi narodi. Agilni Aero-klub iNaša krilac je že lani mnogo storil na tem polju, letos pa namerava svojo akcijo znatno razsiriti in vzbudlti zaminje za Ietalstvo med naj§ir§imi sloji. Program nje-govega delovanja v letošnjem letu, ki ga je sestavil neumorni tajnik kluba g. dr. Rape, je tako obse£en, da se nam obeta na tem polju modernoga življenja znaten napredek, le se uresniči le del Široko zasnovanega nacrta. Seveda je dolžnoet naSe javnosti, da bvalevredno prizadevanje Aerokluba moralno in gmotno podpre, kajti brez. uadatne podpore klub ne more uapešno delovati. V srero se je vrilla prra seja novoizvolje-uega odbora Aerokluba, na kateri so bile izvoljene razne sekcije. Tajnik g. dr. Rape je razvijal obsiren program, na podlagi ka-terega je odbor začrtal glavne smenice svojega delovanja v letošnjem letu. Obeta se nam več zanimivili letalskih prireditev. Spomladi namerava organizirati Aeroklub predavanja o letalstvu po vseh večjih kra-jih ljubljanske oblasti, in sicer tako, da poS-lje v dotiCni kraj svoj avijon >Ljubljana^, ki si ga bodo lahko vsi ogledali. Predavanje bo združeno s poleti proti iiizki odškod* nJni tako, da bodo lahko tuđi prebivalci po-dcželskih mest in večjih krajev poizkusili, kako se Irci po »raku. Oni, ki povodom lan-skega letalskega mitinga nišo prišli na vrsto pri letanju, dasi so imeli izžrebane šte-vilke, bodo lahko leteli z našim avijonom, ki je prvo civilno letolo v Jugoslaviji. Aeroklub pripravlja rudi prvi civilni krožni let po Jugoslviji z avijonom ^Ljubljana/. Poleg tega priredi povodom letognjega ljubljan-skega kroznega leta v maojiem ob^egu neka k letalski miting, pri katerem bo dana Ljubljan£anom možnost, da se dvigajo nad mesto in pokoketirajo 3 svoj im i prijatelji iz ptičje perspektive. Organizirana bo tuđi šola za konstmkterje, odsek ta brezmotorno le* tanje itd. Skratka, oaS Aeroklub dela s pol-no paro, in dolžnost javnogti je, da mu pri-pomore do ?im ve?j«ga uspeha. Pisane zgodbe iz naših krajev Najtrša Jlava t Jugoslaviji — Velika Utrina zlatnine v Zagrebu. — Epilog dvojnega samomora. — Obupni čin 171etne de- vofke. .v.. Iz Mostarja poročajo, da se je tam pojavil nenavaden človek, ki vzbuja s svojo trdo glavo zlasti v s po rt n ih kro-gih veliko zanimanje. Piše se Mate Bc^ lančič iz sela Josenica in je odnesel v te km i borbe z glavo prvo nagrado. Mate je star že 60 let, a je še vedno čil in zdrav. Pred dnevi se je že tretjič oženil z neko 19Ietno devojko. Ob tcj oriliki ie tuđi deial, da bo četrtič vzel kako lćletno, če mu ta umre. Mate prc-skakuje 2 ra visoke ograde in se vzpc-nja po brdih kakor mačka. Najzani-mivejša je pa pri njem nenavadno trda glava. NTekoč je stavil, Ja raztol^e z glavo 2 kg mandeljev. Nasuli so jih v skledo in Mate jih je / butico raztol? kel v prah, ne da bi mu to kaj škodilo. K Mati je prišcl tuđi mladenič iz so* sedne vaši in se pohvali!, da ima zelo trdo glavo. Staree g:i U povabil na dvoboj. Obema so zvezali roke in dvo* boj se je priecl. Mate s^ je zaletcl v mladeniča in mu že pri prvern zaletu razdrobil erepinjo. Izzivalni mladenie se je zgrudil nezavesten in ves okrvavljen na tla. Šampinjon i/ Josenicc živi zelo originalno. Trdi, da vse svoje življenje ni popil kapljice vode in kruha ni jedel zc 15 let. Hrani se / mlekom. kuretnino in sadjem. ^\ate je pozval na junaški m ej dan vse. ki bi se hoteli z njim meriti gUtle trde butiee. Nedavno smo poročali, da je dunnj = ska policija aretirala dva mednarodna vlomilca $ulina Zaborova in Lea Dorf= mana, oba iz Rumunije. Policija je pre. iskala njuno stanovanje in našla veli* ko množino najrazličnejše zhitninc. I/ potnih listov je bilo razvidno, da sta vlomilca dospela iz Jugoslavije na Du= naj. Zato se je sumilo, da sta pri nas izvršila večji vlom. Zagrebška policija je bila o tem obveščena in je ugotovi* la, da sta bila Zaborov in Dorfman IP. decembra \ Zagrebu. Kmalu nato je prijavila soproga direktorja tekstilne tovarnc, Saloma Tobolski, da so neznan ni lopovi vlomili v njeno stanovanje m ji odnesli zlat nakit in briljante v vrednosti 50.000 Din. Tobolsko je po licija obvcstiki, da je tlunajska polici; ja aretirala Zoborova in Dorfman a. Gospa se je odpeljala na Dunaj, da bi pogledala, ee se med najdeno zlatnino nahaja tuđi njena. Po tej prijavi se ie na policiji zglasil tuđi neki kapetan, ki mu je zmanjkala zlata tobakiera s kraljevim monodramom. Podaril mu jo jc sam kralj ob neki priliki. Naravno je, da sta imela aretiranca v Zagrebu komplice. ker kot tujca ništa poznala razmer. V tem pravcu jc policija na; daljevala preiskavo in ugotovila. da sta bila mednarodna vlomilca v zvezi z neko Ljubico in neko Stefo, ki sta z vlomilcema po odhodu na Dunaj še dopisovali. V pismih se ženski zahvi) ljujeti za denar in obžalujeti, da sta ju vlomilca zapustila. Zoborov in Dorf man sta mednarodna gol juta; Dorfman je lani odscdcl desetmesečno ječo. ¥ Žena Mirka Juraka Anica, ki j€ pred dnevi v nekem zagrebškem liotehi ustrc-lil 17letno Miciko Novak in sebe, ie uslužbena v upravi električne centrale. Sotrudniku zagrebskih «Novosti» je izjavila, da more o pokojnem moiu govoriti z iiajvecjo obzirnostjo. vendar so potrebna neka pojasnila, tičoča se nje in njenega otroOiča. Ko sta se vzela. je bilo nji 16, njemu pa 17 let. Otrok Medica je star sedaj 6 let. Ko sta se spoznala, je Anica delala v pisarni. dex!ko je pa bil brivski pomoćnik. S prizadeva-njem strica je dobil mesto v elektrarni. Njesrovim roditeljem ni bilo po volji, da je vzel Anico. Zaradi teca sta se večkrat prepirala. Mirko tuđi ni vzel zakonskega življenja zelo resno. llodil je l drugimi dekleti. Anica je pa bila ves dan v službi. ponoCi ie pa šivala ter tako prehranjevala družino. Ko ua je nekoč zalotila, da je pripeljal v stanovanje neko iensko, jc nastal med rui-lna razdor. Locila sta se za S mesteev. Mirko se je vrnil ves bolan, obljubi] jc, da se bo poboljša! in žena se ga je usrni-H!a. Kmalu nato jc od^el k vojakom in je pisal. da je uvide!, kako razuzdano je doslej živci in da je on kriv. da se ne razumeta. Ko je odslužil vojaško službo, je ženo zanemarjal in se sramo-val z nh) na ulico. Neko ivoč se je vrnil pijan in ženo precepcl. Anica jc tedaj zbezala in se ni već vrnila. Loto in pol sta živela loceno. Neprestano je hrepc-nel po bogastvu in slavi. Govoril >e, da bi živel kot ciganski baron, če bi zadci glavni dobitek v k>teriji. Ko bi bil vsesa sit, bi se ustrelil. Včerai sta bila Mirko Jurak in Miclka Novak pokopana. Po-^reba se je udeležilo nad 4000 ljudi. • Zdi se, da je po vojna mladina nena-vaUno občutljiva in kapriciozna. Kajti množe se predvsem samomori ntxiora^>-Hh mladenićev in mladenk. V kroniko samomorilcev so včeraj v Sarajevu vpi-» sali nov poskus samomora 171etne de-vojke. Ob Štirih pojK)ldnc so obvestili l>olicjo, da ie neka mladenku v blizini kolodvora izvršila samomor. JzpOa je vecjo količino lizola. Piše .se Marica BarMĆ. Njen brat Josip, ključavničar v kurilnicL >o je nasel v drvarnici v neza-vestnem stanju. Usta je imela penasta in v drvarnici je dišalo po lizolu. Pole^ nie je ležala izpraznjena stckleiučica. Ker je bila nezavestna, je nišo moidi za-slišati. Rešiini voz jo je odpeljal v bolnico, kjer so ji zdravniki izprali žekxkv. Pri mladi saniomorilki nišo našli nobenega poslovilnega pisma. Zato se še ne ve, kaj jo je snalo v smrt. Njen brat je izpovedal, da je pravi vzrok vsem do-mačim pravcata zagonetka. Marica je pa imela ljubavno nizmerje / nekim narednikom. Mogoce ie bila nesrečna Iju-be/en vzrok njenejra obupneffa čina. • Električno oko Radio, prenos shk in televizija so izumi moderne tehnike, ki žanje na tem polju vedno nove uspehe. Baš te dni je zopet uspei nov poskus in sicer gledanje na daljavo čez ocean. O tem senzacijo-nalneni, za človeštvo naravnost epohal-nem izumu poročajo: V nekem londonskem laboratoriju sta sedela te dni pred aparatom, ki so ga nazvali »Električno oko«, moški in ženska, ki so ju istočasiK) opazovali v tem-nem podzemnem prostoru v Hartsdalu (država Newyork). Opazovalci so točno razk>Čili obe glavi in opazovali vsak gib in vsako kretnjo, le slika ni bila popolno-tna jasna. Zgodilo se je torej prvič, da je uspelo gledanje na daljavo čez ocean. Poskus je sicer uspel samo deloma, kar gre na račun prešibkega totou upa-ti pa jc. da bodo novi poizkusi Uolie uspeli. Diktator prohibicije Po vsem svetu so raztresena društva, organizacije, savezi, lige itd., ki se pečajo s prohibicijo in skuša jo iz-koreniniti pijančevanje. Mnoga društva treznosti se medsebojno podpirajo. druga pa imajo samo skupni cilj. Vsa pa so pod vodstvom enesa moža. ki predstavlja faktično abstinenčni pokret v*c-ga sveta. Ta mož je dr. Etnest Hurt Shcrrin«-ton, ki živi v mestecu \Vesterville v državi Oliio. Sherrington je tajni diktator prohibicije. V njegovi delavnici se stekaio niti abstinenčnega pokreta, na njegovi pisalni mizi leže referati za-stopnikov in posebnih agentov, ki jih vzdržuje $ef v 35 državah. Tu se zbira vse, kar )e v zvez: s prohibicijo odnosno antialkohoiiz-moin. V skromnem stanovanju diktator ja prohibicije se često odloča o usodi politrkov. Marsika-teri vladi ie nudil Sherrington nepriča-kovano pomoč. a mnoge je tndi obso-dil na smrt. Zlasti Zcdinjenc države čutijo njegov vpliv. pa tuđi na druge države se razteza moč njegove organizacije. Mož, ki vodi svetovno ligo proti alkoholizmu, je njen ustanovite!5 in generalni tajnik. Sherrington je prišel na idejo sve-tovne lige proti alkoholizmu pred 20 leti. Pred Ottnimi leti je bila liga usta- novljena. Njen cilj je suhi svet. Mož se pa peča tuđi s politiko in stremi za tem, da bi ustanovil s sodelovanjem demokratičnih držav novo Društvo na-rt>do\'. ki bi imelo več vpliva na med-narudno politiko. Sherrinjrton zbira tu-di voiastvo in orožje. da bi mogel ures-ničiri svoj nacrt. Svojim pristašem pri-poveclujc, dn potrebuje v ta namen 1<> milijonov dolarje\". Nedavno je govoril na nekem zborovanju zopet 6 vojnem skladu. Bosa ti trgovce Kresge mu je Jal takoj 500.000 dolarjev. X enem večeru je zbral Slierrington za svujo ar-tnado 620.0TK1 dolarjev. Poroka japenskega prestolo-naslednika Za vsako oficijelno slavnost se Ja-ponci temeljito pripravilo. Priprave za pogreb umrlega mikada so se vršile skoraj ćelo leto. Zdaj je na vrsti svat-ba prestolonaslednika princa Či-Či-bu. na katero se že zdaj pripravljajo, dasi se 1k) vršila sele jeseni. Mladi presto-lonasleJnik se poroci z damo, ki v dru-/abneru pogledu daleč zaostaja za njim. Zato oni, ki so jim bile poverjenc priprave, ne vedo, kako in kaj bi sto-rili. da bi bila svatba čim razkošnei$a. Zaročenka japonskega prestolotia-sled.nika je hčerka japonskega poslanika v \Vashingtonu Setsuke Matsudai-ra. Njen oče pa ni plemić in to dela dvoriiim krogom največ preglavic. Da urede kočljivo zadevo, lio^ejo povzdig-nit: rodbino Matsudaira \* pleml$ki stan ali pa dati nevesto aptirati kaki nleiniški rodbini. Zaročenca si pa ne belita irlave s to oviro. Princ pozna svojo nevesto že dolgo in se ima zahvaliti Mmo energiji svoje matere, cc-sa riče vdove Sadako, da se je sploh stnel zaročiti s poslanikovo h^crko. Ker biva nevesta stalno v Washin*tont), poSljejo v Ameriko cesarskeza sla, da obvesti u radno poslanika o visoki Časti, ki je doletela njegovo hčerko. Svat-na se bo vršila po obredu Šinto-ritus. Svečanosti bodo trajale tri dtai, nakar ndideta mlada poročenca v svojo pa- KDOR OGLASUJE, TA NAPREDUJE! Stran 4. «StO"'ENSKI NAROD* dne 10. t&rumrj* 1% Mev 34 Mmtrtce Rmtmrd — AlbeH Jem: Skrivnostni mrliči Roman. In rcs, ko je Claude vstopil, je Erika nenavadna izpretnemba silno prc-senetila... Toda pismo sira Jamesa je vse to pojasnjevalo. Presenečenje je bilo tore izključeno, a vendar se Erik ni mogel dovolj načuditi tej nenavadni izpremembi. Bilo je jasno, da Claude ni vee prejšnji Claude. Nekaj ga je temeljito izpremenilo. Toda Erik je ve-đel, kakšna... Claude je govoril flegmatično, osorno in z nekim čudnim akcentom. Včasi je napravil z roko kretnjo, ki je zelo spominjala na njegovega brata. Tudl po glasu bi človek sodil, da govori njegov brat. Na obrazu so se mu poznali sledovi istih misli, ki so rojile po glavi Richardu. Obraz, zdaj gladko obrit se ni izpremenil, pač pa je bU izraz po-vsem drugačen. Iz oči ni več odsevala čista in mirna duga nedavnih dni, mar-vec bolest izmučenega in k tlom pri-tisnjenega duha. Osobito pogled je bil zagoneten. Spominjal je sicer na pogled starejšega brata, vendar pa je bilo v njem nekaj, kar se z besedami ni dalo povedati. Erik ni mogel točno reci, kaj ie bilo v Claudeovem pogledu, ker je videl ta izraz v njegovih očeh prvič. Claudeove oči so mu bile doslej vedno ogledalo iskrenega prijateljstva in plemenite duše. In kar naenkrat ta čudna izprememba. Od kod Claudeu ta zagonetni izraz, te oči. kakor da zro v veČno temo in da zunanjega sveta sploh ne vidijo? Eriku so rojile po glavi čudne misli. Ugibal je, kaj bi pome-nila ta izprememba in na kaj je nami-gaval sir James, pa ni mogel uganiti. Pogovor je bil končan. Sir James je sedel k pisalni mizi. — Napišem vam ček na sto tisoČ frankov. — je dejal. — Stopite k blagajniku Obenem vas prosim, da se dogovorite z mojim knjigovodjo. Ste zadovoljni? 4 — Popolnoma. Sir James je pritisni] ua gumb hiš-nega telefona in nastavil slušalo na uho. — Knjigovodstvo? — je vprašal. — Dobro. Gospod Claude Cirugue gre k vam. Proučite z njim organizacijo v Newyorku. On ima proste roke. Prosim, opravite to v četrt ure. — Dal sem poslati naročeno robo v Lyon, — je dejal Claude. — Zbogom, gospod. Toda Erik ni mogel več premagati svoje Ijubezni in prijateljstva, — Claude! — je zaklical za njim. — Moj dragi Claude! Toda Claudove oči so ostale mrtve kakor očesne dupline lo>banje. Samo roko je iztegnjl. — Na svidenje. — je zamrmral v slovo. Na to je odšel iz Burlinghamovega kabineta, kakor da odhaja iz prazne sobe, kjer ni nobenega spomina na pre-tektost. Niti ozrl se ni. Sir James ga je spremljal in preden se je vrnU v sak>n, je gledal za njim, kako stopa proti pisarnam knjigovodstva. Fly je zarenčaJa za gostom in se vrnila v salon, kjer se je začela smtrkati okrog Erika in mu izkazovati svoje simpatije. Sir James se je obrnil k Eriku in ga vprašal: — No, kaj pravite?... : ! Erik je skomignil z rameni. Anglež si je grizel ustnice. — Osem dni svojega življenja bi dal da ni bik> tam te plošče. — Kasne plošče? Kje? — Medeninaste plošče, ki je na stop-nišču in na kateri je napis »knjigovodstvo« s puščico, ki kaže smer. Razume-te? — Ne, ne razumem. Sir James je ves razburjen odprl vrata. — Bertrand! Sluga je takoj prihtel. — Bertrand. Ali se vam ne zči, da se je gospod Claude zelo izpremenil? V skrbeh sva zastran njegovega zdravja, gospod Erik Alban, njegov svak in jaz. Ali vam ni rekel nobene besede. ko je prišel? — Ne gospod, — je odgovoril Ber-rand v zadregi. — Ne. Gospod Claude me ni izvolil nagovoriti. — Poprej je bil vendar... — Ah! Poprej. gospod, je bil, kako bi dejal, ni bil prav nič ošaben... Do-ber dan, Bertrand ... Do svidenja. Bertrand ... Vse v redu, Bertrand? ... Kaj pa sin? In hčerka? Nu, skratka vedno mi je privoščil prijazno besedo Nikoli bi ne verjel, da me bo gospod Claude kdaj preziral. — Hvala, — je dejal filantrop, — lahko greste, Bertrand... Vidite, gospod Claude je bolan. Zek) bolan ... Zato mu ne smete zameriti... Molite raje zanj, molite zanj, Bertrand. Sluga se je tem besedam zaČudil. Na obrazu se mu je poznala vsa simpatija, ki jo je vzbudil v njem prejšnja leta Claude. — Če bi bil vedel, — je dejal. — Pojdite, Bertrand... in molite zanj. ^ ^^ PEVSKEOA Cjb V ODSEKA " „GRAFIKE se bo vršil dne 18. febrnaiia v «Kazin!». Svira godba Dravske divizije in Jazz- band Bony. Maske dobrodošle. Vstopnina 15 Din. Sir Janies in Erik sta ostala sama. Anglež je znova vprašal: — No tor ej, kaj mislite? — Bože moj, gospod, toda vaše ve-denje me navdaja z grozo. — Zares? ... torej ta izprememba... renčanje psa, ki ga je oboževal... to nepričakovano preziranje služinčadi... te tragične oči... — Vaše pismo mi je povedalo dovolj, da sem lahko siutil vse posledice te čudne izpremembe, ki pa v analih psihijatrije ni redka. Claude je postal žrtev rodbinske manije. Postavil si je absurden cilj, ki ga hoče na vsak način doseči. Kaj je na tem čudnega, če vzbu-di enako delo in enaki eksperimenti pri dveh ljudeh iste krvi enake duševne lastnosti, ki so spočetka drernale v njih? — Ah! — je dejal sir James in stiska! krčevito sklenjene roke, — naj bo ta analogija in ta medsebojna prispo-sobljenost še tako očividna. najsi bo se tako strašno videti, kako je Claude prevzel ideje svojega brata, njegove slabe lastnosti in njegovo fiksno idejo, da mora ustvariti umetnega Človeka — to bi še ne bilo tako grozno, da ni tega ledenega pogleda, teh strahotnih mrtvih oči. Sir James je umolknil in na obrazu se mu je poznala vedno večja gro-za. Zdelo se je, da je nema priča strahovite katastrofe. Erik je prosil: \ — Govorite! * Pod dojmom strašnih Claudeovih oči je filantrop spregovoril: — Oči... Nekatere so take, da bi človek misli], da se odraza v njih mor-je, v drugih zopet nebo. Toda noč?... Premladi ste še, gospod Al'ban. da bi vedeli, kaj vse se zrcali v očeh. Jaz sem videl že marsikaj. Mnogim sem že gledal v dušo in oči, v katerih sem videl brezrmejno grozo. Morda sem na svetu mož, ki je apazoval največ duš v boju s strastmi, največje zlo in najhujše očitke vesti. In vendar še nikoli nisem videl takega brezna duše. kakor se od-pira zdaj v očeJi Claudea Cirugea, kadar mi pogleda v oči, kar je pa zelo redko. To je mračno in zavTatno zrelo. pogled v neskonćnost in večnost, kjer vlada najstrašnejša groza. Čujte: Spominjani se nckega misi-jonarja ki je odšel sam v skrivnostne pokrajine Tibeta. Vrnil se je čez štiri leta. Lame so ga mučilL Pretrpeti je moral strasne muke. Umri je v našem naročju napol blažen, ne da bi pred smrtjo spregovoril. Samo njegove oči so govorile o strašnem spominu na ne-človeške muke. Claude me spominja na tega misuo-narja. Njegovo življenje je v oblasti groznega spomina. ki mu razjeda mo-zek kakor neozdravijiva bolezen. Spominja se neke nesreće, ki presega elo-veške moči. Toda v očeh dotičnega misijonarja ni bilo toliko groze. Misikmar ni ohranil s svojega skrivnostnega potovanja ta-kega refleksa neskončnosti, take sence onega sveta in take nepopisne groze, da bo mora] nekega dne znova na pot v kraje večnega trpljenja. Erik je pomislil in odgovoril; — Kaj morejo njegovi absurdni po-izkusi vzbuditi v njem tako grozo in strah? Zdaj išče v metafiziki izhod iz tega mučnega položaja. Sir James je odkimal z glavo, rekoč: — Duh, ki se pojavila v njegovih očeh. je prehodil .kraje, ki jih mi ne poznamo. Stopil je k Eriku: — Lahko bi vam nazval ime, ki bi vas privedlo na pravo sled. Toda to je ime pravičnega. Bog mu je dovolil in zapovedal, da je zopet odprl oči in za-gledal luč drage Betanije... — Lazar! Erik je prestrašen odstopil. — Ta mož, — je nadaljeval sir James bled ko zid, — ta mož, ki je prav kar odšel za kom žaluje, kaj mislite? — Toda... za... za... — Ali ne žaluje sam za seboj? — Za svojim bratom! — Kakšnem bratu! Ali */aluie Claude za Richardom, ali pa Richard za Clau-deom?... Kdo je ta mož. ki je malo poprej govoril pod mojo streho z mojim blagajnikom? Je-li nesrećnež, nad katerim je zmagala usoda, žrtev ataviz-ma, ki smo ga v svoji neumnosti pod-pirali? Ali je pa izgubljena duša, ki se je iztrgala iz pekla? Skratka vprašati se morava, je-li to Claude ali Richard? — To je Claude! — Z dušo in telesom? Erik je videl sira Jamesa skozi go-sto meglo. Vse misli so se mu zmešale in zdelo se mu je. da se pogreza v neznano globino. Izgubil je tla pod seboj in vrtinec ga je zanašal nekam v neskončnost — Eno >e gotovo, — je nadaljeval sir James ves razburjen, — da je nam-reč vaša sestra s svojim vplivom spravila Claudea tako daleČ. Vprašanje je samo, kakšen namen je imela pri tem. j Ali je poslušala glas svojega srca in i temperamenta in* ravnala sama, ali je pa izvajala saumski nacrt v sporazuma z . . . n«kom . . . z onim, ki je odšel v večno pogubljenje in čigar grozen beg je pripravljala. Ne ugovarjajte, gospod. Dober kristjan sem in vendar vam pravim, da o tem ni dvoma. Ponavljam, da je to ena mojih domnev, ki se je pa ne morem iznebiti. Roji mi po glavi kakor prva. Vi niste videli Claudea, ko je prihajal iz delavnice ves bled in izmučen, kakor borec. ki se pripravlja na odločilni živJjenjski boj in ki se je v največji naglici oblekel. 2e već ted-nov je storil brez ugovora vse, kaj je | želela vaša sestra. Kam ga je vodila? Morda še sam ni vedcl. Morda ie slu-til neko tajno nevarnost, kateri se je bližal pogumno, iz ljubezni tako, kakor sre mučenik na morišče . . . Vendar pa ve-mo, da se je bal konca. Erik je vzkliknil: — Bal se je samega sebe. Bal se je strasti, ki so se vnele na dnu njegovega srca. — To ni izključeno. Ponavljam pa, da ga niste videli, ko je stopil iz delavnice. Niste videli nje, ki je zdaj njegova žena, kako ga je pozirala z očmi, kako je skušala ujeti vsako njegovo kretnjo in uganiti, kaj se godi v njegovi duši. Kakor vidite, gospod, je moja groza samo posledica mnogih strašnih vpra-šanj, na katera ne najdem odgovora. A tu je zadnje vprašanje: truplo, ka-tero sem videl v ulici de Conde z raz-rezanimi prsi — ono razmrcvarjeno truplo — truplo, o katerem je Claude trdil, da ga je napravil pred pol ure, truplo, ki se mi je zdelo njegovo, truplo, ki je bilo takoj zvečer v njegovi peči sežgano, ne da bi ga mogel kdo pregledati, — ali je bilo to sploh truplo? — Oh! — je zastokal Erik ves iz sebe od groze. — Ali je bilo to res sintetično truplo, materijalizirana podoba Claudea Ciruguea, delo njegovih rok, katero ie hotel oživiti? Ali pa je bilo pravo truplo umorjenega Claudea Ciruguea? — Gospod! Gospod! To je grozno! — Mislite si Claudeovo grozo, ko je ležal pred usodnim aparatom in opazil v zrcalu, kako se je v valovih čudo-delne tekočine njegov dvojnik naenkrat zganil. Na umetnem truplu se po-javijo prvi mehurčki. V tistem hipu se pa zgodi čudež: kretnja organične lutke. Claude plane pokonci, misleč, da vidi prikazen, da se mu sanja. Drugi Claude se dvigne ves premočen rz po-sodef plane nanj in ga zgrabi molče za grlo . . . In tako se držita dva enaka nestvora, dva krvoločna jastreba. Vna-me se boj na življenje in smrt. Claude davi Claudea, oba sta eno bitje v dveh podobah. In to razdvojeno bitje se bori, ker hoče nazaj v prvotno podobo. Lovske £>uske flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KA1SER puškar. Ljubljana, Selenburgova h. — Kupujem in pre-vzemam staro orožje v komisijsko prolajo Znižane cene in največje sklad išče dvokoles, mo torjev, otroškib vozičkov ši valnih strojev, vsako vrstnib oadomest. delov pneumatike Posebni od delek za popoluo popravo. emajliranje in poniklanje dvokoles, otroškib vozi£ kov, šivalnib strojev itd Prodaja na obroke. — Ceniki franko »TRIBUNA< F. B. L., to vama dvokolee in otroškib voiičkov. Ljubljana. Karlovska c 4 Mft.feAMOVtC PLANINKA Prenavlia čisti m osve« žuie kri izboliša slabo Drebavo slabotno delo-vanie črevesa in vzpod-buja apetit — 1 paket 20 Din — Pr-noroča: Lekarna Bah »vec, LJUBLMNA Konsresni tre 17T il^stm po^r»*tjn> ?.^vo- V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat in stricf gospod .^ y v Joško Toni . mes&rski pomoćnik * včeraj, dne 9, t. m„ ob 5. uri popoldne nenadoma pre-minul. Pogreb dragega nam pokojnika se vrši v soboto, dne 11. februarja 1928, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št- 36, na pokopaliiče k Sv, Križu. Vj Ljubljani, dne 10. februarja 1928. Žalnjoči ostali. Po ročni prstani F. CUDEN, Priimon i *; Najboljši koksi CEBIN. LJUBLJANA. WOL-FOVA ULICA l/II. 130 Dt. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju m drugih težkočab želodca svojo preii« kuš«no 2ELODCNO T1NK* TI RO U3/L Trboveljski premog, drva« POGACN1K. Ljubljana, Boho-rificva ulica 5. — Telefon 2059. 230 Opremljeno sobo s 1. marcem — išoe uradnica. Gre tuđi kot sostanovalka; po možnosti s hrano. — Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod «Centruin mesta/229». Butelike vinske in bordeaux ter sain# panjske steklenice 7/10, enkrat rabljene — naprodaj v vsaki količini po najimernejši oeni. — Adolf HochstadteT, Zagreb, Skalinska ulica 4. 205 DRUŽBA cILIRIJA* Premog, drra, koks oglje — Dunajaka cesta 46, pole« Iv Zakotnika. — Tel©» ton 2830. I06/L Lokal za traffko in stanovanje z dvem* tobama iščem v Rofoi dolini. VaeUtev 1. marca. — Ponudbe na upra* vo «SJov. Naroda* pod «$uho stanov an je/236». Danes ob: 4., pol 6., pol 8., 9. Prvi ST •tov bi velefđm ■ * Triumi slavnih imen (:', Sudermann, Murnau, 09 Brien^ Gaynor* Predprodaja vstopnic od 1(K do pol 1. mod 3. naprej. Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester za to veleddo posebno naatudiraĐe komade. __ Naročite takoj vstopnice osebno aK talefonično v Telefon 2124 Elitnem Kinu Matica Koniia banka i i Podružnica LJUBLJANA, Mestni trg *t. 5 Afiladja Banke čehoslovaških legij, Praga Obavlja vse bančne posle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči rtČtm in na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne Ioterijc. Prodaja drž. srečk na obroke. Prodaja in nakup deviz in valut. Brzojavni naslov: Komercbanka. — Telefon: 3005. Post. hran. rač. štev. 13.320. UtmM*. Jodp ZopanCHL — Za «Na^too tiakacBO.: A« taaffak. - Za uftmo i« toatalui 6* **« Otoo Christof. -, Vt4 v Ljobijani