številka LIST ZA TELESNO KULTURO POE E T Ljubljana, torek, 2. novembra 1965 - Cena 80 din 54 Leto XX. MEDNARODNE VESTI PARIZ — Odigrane so bile 4 kvalifikacijske tekme za svetovno nogometno prvenstvo. V Sevilli je Španija premagala Irsko s 4:1, v Cardiffu Wales Sovjetsko zvezo z 2:1, v Bruslju Belgija Bolgarijo s 5:0, v Kdbenhavnu pa sta Danska in Grčija igrali 1:1. KIJEV — Nogometaši Dinama 'iz Kijeva so v povratni tekmi osmine finala pokala evropskih pokalnih zmagovalcev premagali Rosenburg iz Trondheima z 2:0 in se uvrstili v četrtfinale. TEHERAN — Naslove svetovnih prvakov V dviganju uteži so prve tri dni tekmovanja osvojili v bantam kategoriji Foldy (Madž) s 360 kg, v peresni Miyake (Jap) 365 kg„ v lahko pa Baszanbwski (Polj) 427.5 kg. Bil sem pred nedavnim v ranju telesne kulture pri nas. Parizu. Eno nedeljsko popol- Kdo kaj prispeva? Družba? dne sem bil tudi gost neke Da! In kdo še? francoske družine, v kateri vsi Pred nedavnim so se za sinovi igrajo nogomet. Bilo je delno »samofinanciranje« odlo-to zanimivo popoldne. s*!*r£i ^;;,5 « r Starši mi vsi navdušeni razkazovali drese svojih sinov z znakom kluba Stade Francais, nogometne čevlje, za nameček pa so me povabili še na tekme, kjer so igrali njihovi si- čili v občini Ljubljana-Moste. Sklicali so sestanek staršev otrok, ki telovadijo v Partizanu Zelena jama in Moste. Na prvi sestanek jih je prišlo 6, na drugega 7. Slo je za vprašanje, če bi bili pripravljeni 380 BIH M novi. Velik kompleks ob robu Pariza, to je pravi nogometni paradiž. Nisem preštel vseh nogometnih igrišč, mislim pa, da jih je na desetine. Vsepovsod igrajo tekme, mladi, pionirji, vsi v enakih dresih. Starši so jih kupili — in drese, in nogometne čevlje, in prevoz do igrišč. Tudi limone ali pomaranče dobijo med počitkom. Bil sem začuden. Toda — dogovor je tak, vsak teden prinese pomaranče ali limone ena izmed družin nastopajočih sinov. Vse gre iz žepa staršev, očetje večkrat tekme celo sodijo, plačujejo za trenerje . . . Veliki, znani klub Stade Francais pa je dal na voljo — igrišče — nič drugega. In mnogi so ponosni, da lahko oblečejo dres, da lahko igrajo na stadionu, kjer so edino občinstvo njihovi starši. Na vse to sem se spomnil, ko sem razmišljal o financi- prispevati nekaj skromnih dinarjev za telesno vzgojo svojih otrok Začetek je bil težak. Pa vendar je šlo! Mesečni prispevek je 300 din za enega otroka. Mislili so, da bo telovadnica prazna, vendar danes ne morejo nikogar več sprejeti. Vse je polno, denar od tega prispevka pa gre za strokovnjaka. ki vodi moderna, zares zdravo telesno kulturo. Dober primer. Primer, ki bi moral obveljati povsod. Želja staršev je, da bi imeli zdrave otroke, želja otrok je, da bi se enkrat, dvakrat na teden dodobra prepotili, igrali žogo, telovadili. Brez denarja ne gre. Z majhnim prispevkom pa gre — in še zelo, zelo dobro! Primer je tu — vreden temeljitega premisleka — ali ne? VLADO ŽLAJPAH TEČAJI TUJIH JEZIKOV NA GRAMOFONSKIH PLOŠČAH - UČBENIKI KOLARČEVE UNIVERZE: Aangleščina I., II., III., IV. x nemščina I. in ruščina I. angleščina, nemščina in francoščina . skozi razgovor Slovensko atletsko društvo Kla-divar iz Celja ima tako pestro in vsestransko dejavnost, kot morda noben drug športni kolek, tiv v vsej državi. Da je Kladivar osvojil naslov državnega ekipnega prvaka v atletiki, prav gotovo ni naključje, marveč plod vztrajnega in smotrnega dela z mladino. Na jubilejni skupščini so se pogovorili o bodočem delu, o nadaljnji aktivnosti Kladi var ja, saj ne gre počivati na lovorikah, kajti naslov državnega prvaka terja od klubskih funkcionarjev še več prizadevnosti in odgovornosti. Pri Kladivarju skrbijo za mladi rod in hočejo, da bi celjska mladina rastla v zdravem okolju, da ne bi bilo takšnih deformacij kot so jih odkrili zdravniki na poli kliničnem pregledu. Atletski funk- cionar.)! Kladivarja bi radi dogradili športno dvorano, kjer bi našli svoj prostor učeča se mladina, ki bi rada posvetlia telesni kulturi večjo pozornost in še več volje kot danes. Glede bodočih atletskih kadrov oziroma mladih tekmovalcev pri Kladivarju niso v skrbeh, ker iščejo nove člane v celjskih šolah. Želja in tudi imperativ celjskih funkcionarjev je v tem, da bodo v bodoče vključili v društvo čim večje število mladine obeh spolov. Novi odbor bodo sestavljali atletski delavci: Gradišnik, Jug, Drofenik, Polutnik, Urbančič, Blagotinšek, Horvat, Božič, Peterka, Petaver in atleti: Kopitar, Važič, Brodnik, Kolnik, Lubejeva, Polutnik, Vravnik, Lešek, Kastelic, Pikula in Urbančičeva. I ■JU k y 54. minuti je imela Oljni ni la res izredno priložnost, ali bolje rečeno iCikolič. Žoga je bila le meter od vrat in Nikolič jo je »uspel« spraviti čez vrata. Obležal je na tleh od razočaranja FINALE TELOVADCEV V OKVIRU Jšl V NOVEM SADU PETROVIČ IN KOSSEL DELITA PRVI MESTI V okviru Jšl odlična Ljubljana-šiška in Ljubljana-Center - Velika borba med Petrovičem in Ktisslom - Beograjčanka Šljepica navdušila - Največ točk so zbrali tekmovalci Karlovca - Sestavljena mladinska in moška reprezentanca NOVI SAD, 31. okt. V so- niki so bili odlični Ljubljan-doto so nastopili v Novem čani, zlasti sta se izkazala ®adu telovadci v okviru Jšl. Vratič in Simončič. Medčla-Najprej so se pomerile ob- ni je Kiissel s Petrovičem finske ekipe mladincev in podelil 1. in 2. mesto, Kers-^lanov. Med mladinci je bi- nič je bil 4. Prvo mesto v jn prvo moštvo Ljubljana-ši- konkurenci članov je osvo-®*a, med člani pa Ljubljana jil Zagreb s. 167.75 točkami, "Center. Tudi med posamez- pred Ljubljano 160.85 in Beo- gradom 158.05. Sledijo Sarajevo, Karlovac, Niš in Novi Sad. Med mladinkami so se izkazale tekmovalke Karlovca, ki so zbrale 101.85 točk. Sledita Novi Sad 101.36 in Zagreb 100.65 točk. Med posameznicami je bila najboljša Poje iz Nove Gradišče pred Nemetovo in Miškečevo. Pri članicah se je odlikoval Beograd s 109.5 pred Zagrebom 102.00 'in Mariborom 100.90. Najbolj se je izkazala Beograjčanka šljepica, ki je zbrala 38.15 točk: V skupnem plasmaju članov in članic, mladincev in mladink so zbrali največ točk telovadci iz Karlovca in sicer 526.90, Beograd 526.40 in Srajevo 420.25 točk. Na teh tekmah so selektorji sestavili našo člansko reprezentanco, ki se bo pomerila z reprezentanco ZAR v Kairu. Reprezentanco bodo sestavljali: Petrovič, Anic in Mehčik (vsi iz Zagreba). Kiis-sel jn Kersnič iz Ljubljane ter čalija iz Sarajeva. NA KONFERENCI JS0FK POUDAREK MNOŽIČNOSTI BEOGRAD, 1. nov. Pretekli petek je zasedal Izvršni odbor Jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo. Seja je bila namenjena predvsem pripravam na redno konferenco Zveze, ki bo predvidoma 20. novembra. V gradivu za sejo in obširni razpravi so prišli do izraza mnogi aktualni problemi naše telesne kulture, predvsem pa financiranje te dejavnosti, še posebej v novih pogojih gospodarjenja, ustreznost sedanjih organizacijskih oblik na vseh ravneh, status vrhunskega nogometa in ostalega vrhunskega športa, kakor tudi bodoča vloga Zveze v telesnokulturnem življenju Jugoslavije. Čeprav nekateri pokazatelji govorijo o neugodnem položaju, v katerm se je znašla telesna kultura v novih pogojih gospodarjenja, pa je Izvršni odbor optimistično ocenil sedanje stanje, pa tudi možnosti v prihodnje, seveda če bodo te-lesnokulturne organizacije našle pravo mesto v družbeni stvarnosti. Bodoča konferenca Zveze naj ne bi bila preširoko zastavljena, pač pa mora dati odgovor na nekatera osnovna vprašanja s posebnim poudarkom na ustrezni množični osnovi telesne kulture oziroma posameznih športnih panog. švedska : Norveška 0:0 STOCKHOLM, 31. okt. — Povratna prijateljska tekma reprezentanc švedske in Norveške se je končala neodločeno, prav tako kot prvo srečanje obeh izbranih moštev nogometašev). Tekma je bila odigrana na olimpijskem stadionu pred le okoli 13.000 gledalca. lllll!lllllllllllllllill!llllll[l!!l!HIIIII!j||j||||j|ll|||ji!llll||]|f|j||j|||||j||li|||j|||||||l!l!|||||j||||||||||j|||!||j||||j|!|||||!!|jj|||j||||;[|||||||[||il||||||;ij(|||j|!|t SARAJEVO:OLIMPIJA I 4:1 (3:1) j Maribor: Lokomotiva i 3:1 (2:1) ! Slovan:Čelik 0:4 (0:1) IlillllllHIIIIIlllllllillllllllllllllllllMIIIIIIIIUIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllli GOSTOVANJE ŠVICARSKiH BOKSARJEV V SLOVENIJI ČASTNO SLOVO ŽURMANA 5 L O V E N S KI S P O RT NI MOZAIK - SL O V E N S KI Š P O RT NI MOZAIK MARIBOR, 31. okt. — V dvorani Mariborskega tedna že dolgo ni bilo toliko navdušenih gledalcev kot tokrat. Prišli so predvsem zaradi Emila Žurmana, ki se je po petnajstih letih uspešnega udejstvovanja v ringu, poslovil od svojih prijateljev. Snel je rokavice, potem ko je opravil 327 borb in potem, ko je v teh borbah zabeležil okrog 250 zmag. Žurman spada med najboljše slovenske boksarje vseh čajsov, 'ki so nosili tudi dres z državnim grbom. V Soboto zvečer je premagal še Švicarja Poroka. Med zanimivosti bi še omenili, da je nastopil tudi Be-nedek, ki pa ni preveč navdušil. Nastopiti bi pa moral tudi Sretenovič, a je zaradi poškodbe ostal doma. Zmaga Mariborčanov je vsekakor zaslužena, čeprav je treba omeniti, da so dvoboj krojile tudi odločitve sodnikov. Rezultati — bantam: Prelič — Stoffel 0:2 (predaja v drugi rundi), peresnolahka: Založnik : Schappi 0;2 v. o. (Mariborčan ni imel tekmovalne knjižice), lahka: Čeh : Ziegler 2:0 (predaja v drugi rundi),. pohoelter: žurman : Porok 2:0 (predaja v drugi rundi), welter I: Benedep : Suozzi 2:0, loelter II: Gajer : Bischof 0:2 (diskvalifikacija v drugi rundi, roelter III: Župančič (Odred) : Marti 2:0 (predaja v 2. rundi)-; polsrednja: Mlač — Gudelj 0:2, srednja: Erman (O) : Bom 2:0. Sodili so Lu-šenc, Jezernik (Mrh), Boč-man (Zgb). F. J. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KEGLJANJU ■ DVOJICE JANŠA-SATLER PRVAKINJI LJUBLJANA, 1. nov. Na kegljišču Maksa Perca je bilo od petka do danes prizorišče I. republiškega prvenstva dvojic, za ženske in moške, številne prijave so prisilile organizatorja. Kegljaško zvezo Slovenije, da je podaljšala prvenstvo za moške dvojice še na prihodnjo soboto in nedeljo. Nastopilo je 44 dvojic, medtem, ko je naslov republiškega ženskega prvaka že oddan dvojici Janša-Satler, ki sta s oslidno igro dosegli 823 točk. Na drugo mesto sta se plasirali Ravenčanki Hafnerjeva in Jezerškova. Skupno je nastopilo 22 dvojic, vendar doseženi rezultati niso preveč zadovoljivi. Med moškimi dvojicami sta po pričakovanju trenutno v vodstvu evropska prvaka Strežaj in Mlakar. Seveda smo od njiju priča- kovali, da si bosta pridobila večjo prednost kot samo 14 točk pred drugouvrščenima Jerebom in Ambrožičem iz Kranja. Zato lahko zapišemo, da prvo mesto še ni odano in da so možne še spremembe in s tem presenečenja, saj čaka na nastop še okoli 60 dvojic. Tehnični rezultati — ženske: Janša-Satler (Lj-Center) 823 (420, 403), Hafner-Jezeršek (Pužinar) 811, Rijavec-Tome (Gradis) 810, Andolšek-šercar (Partizan Kočevje) 799, Veber-Ludvik (Štore) 798, čadež-žumer (Tr) 762, Meklar-škraba (Lj-C) 761, Ermenc-Strgar (Sl. G) 760 točk; moški: Steržaj-Mlakar (Br. Mrb) 1765 ( 868 , 897), Amrbožič-Jereb (Tr. Kr) 1751, Zdeša-Farkaš (Gradis Lj) 1740, Martelanc-Kordež (Tr. Kr) 1700, Bregar-česen (Tr. Kr) ITtK), Kavčič-šušter (Gradis) 1687. } DRŽAVNI PRVAKI NE POZNAJO POČITKA Ljubljana — Po svojem velikem uspehu so se plavalci PK Ljubljana po slabem mesecu odmora že lotili priprav za start v novo sezono. V sedanji'pripravljalni dobi se zberejo trikrat tedensko v telovadnici Visoke šole za telesno kulturo. Načrt treninga so vaje za pridobivanje moči in vzdržljivosti. Koncem mesece novembra se bodo preselili v zimski bazen — majhno »korito« na kopališču Ilirije, v presledkih pa bodo ob Pričakovani, a visoki rezultati v celjski nogometni podzvezi / Celje — V predzadnjem kolu obeh celjskih nogometnih podzvez-nih ligah so bili zabeleženi nepričakovani visoki rezultati, kljub sicer predvidenim zmagam favoritov. I. skupina — Nazorje : Šmartno 3:2, Polzela : Senovo 1:3, Vojnik : Rogatec 2:1, Žalec : Brežice 6:2, Steklar : Zreče 7:1. danih finančnih pogojih vadili tudi v bazenu v Kranju. V času priprav bodo tudi nekateri najboljši tekmovalci klub^a sodelovali na nekaterih mednarodnih prireditvah. Tako bodo Voš-njak, Dermastja, Vrbovšek in Daneu sodelovali na mitingu v Kairu, ki bo 4. novembra. Vsi so že na skupnih pripravah v Beogradu. Pred odhodom nam je znani reprezentant in rekorder Dani Vrbovšek dejal: — S težkim srcem odhajam v Kairo. Jeseni sem se laže poškodoval, tako da se sedaj nisem mogel najbolje pripraviti. Med afriškimi plavalci ne bom imel resnih tekmecev, saj bomo kot ekipa pravgotovo dosegli popoln uspeh. Bojim pa se prestižne borbe z večnim konkurentom Dorči-čem, ki se je v JLA dobro pripravil na ta start Žalec 7 6 0 1 46:15 12 Steklar 8 6 0 2 44:12 12 Rogatec 8 6 0 2 30:16 12 Senovo 7 5 0 2 30:18 10 Vojnik 8 5 0 3 22:21 - 10 Zreče 8 4 1 3 30:23 9 Nazarje 8 2 0 6 16:49 4 Polzela 8 2 0 6 14:27 4 Brežice 8 2 0 6 14:36 4 Šmartno 8 0 1 7 13:43 1 II. skupina — Vransko : Laško 6:1, Krško : Gotovi ie 4:3. Sevnica : Ljubno 1:1, Štore : Ponikva 7:1, šalek : Šentjur 1:2. Gotovlje 8 6 1 1 45:12 13 Ljubno 8 6 1 ; 1 33:11 13 Krško 7 4 2 1 33:14 10 Vransko J 8 4 i : 3 23:19 9 Sevnica l B 3 2 : 3 21:28 8 Kovinar i 8 3* i ■ i 17:13 7 Laško 1 7 3 i : 3 14:24 7 Šentjur 7 2 0 1 5 14:30 4 šalek 7 1 i i 5 12:27 3 Ponikva i 3 0 2 ( 5 9:48 2 incidenti v finišu nogometnega prvenstva ljubljanske podzveze Ljubljana — V predzadnjem kolu podzvezne lige je prišlo do neljubih dogodkov in sicer na tekmi Svoboda D : Rudar B in Domžale proti Zagorju Tekma v Duplici je bila prekinjena v .51 minuti, ker so igralci napadli sodnika, , v Domžalah pa so se po zaključku tekme spoprijeli med seboj in povzročili pretep igralci Zagorja. Takšni dogodki vsekakor ne sodijo na slovenska nogometna igrišča ter so vse graje vredni in potrebni stroge kazni. Rezultati: Litija : Induplati 3:0 p. f., Domžale ; Zagorje 1:0, Svoboda : Rudar B i:3 (prekinjeno), Odbojkarji Izole in Črešnjevca novi člani I. republiške lige Hkrati s I. moško republiško ligo je bilo preteklo nedeljo zaključeno tudi tekmovanje v obeh drugih republiških ligah (vzhod in zahod). Zmagovalca obeh tekmovanj sta Izola (zahod) in Črešnjevec (vzhod), ki sta se tako uvrstila v I. republiško ligo, kjer bosta tekmovala prihodnje leto. Tekmovanje v obeh ligah je bilo zelo zanimivo in ni prav nič zaostajalo za tekmami I. liger. Razlika je bila le v tem, da si je Izola že nekaj kol pred zaključkom tekmovanja zagotovila prvo mesto in je tudi vseh 12 tekem odločila v svojo korist. Nasprotno, pa so imeli odbojkarji Črešnjevca težkega neposrednega tekmeca v moštvu Mežice, ki se je močno trudilo, da bi se vrnilo v I. ligo, iz katere je v pretekli sezoni izpadlo. Izola in Črešnjevec bosta tako prvič tekmovala v družbi najboljših slovenskih’ odbojkarjev. Po prikazanem znanju in mladih perspektivnih močeh, imajo tudi vse možnosti, da si v tem tekmovanju priborita še nadalnje sodelovanje. Ta uspeh je za odbojkarje Izole hkrati tudi najlepše ■ priznanje za desetletno delo in obstoj kluba, saj prav letos praznuje ta jubilej. Lestvica — zahod Izola 12 12 0 36:1 24 Kočevje 12 8 4 27:20 20 Šenčur 12 7 5 24:21 19 Jelšane 12 7 5 24:22 19 Kropa 12 5 7 17:25 17 Trebnje 11 2 9 16:27 13 Brestanica 11 0 11 5:33 10 V lestvici m upoštevan rezultat srečanja Trebnje : Brestanica, ki ne more vplivati v nobenem primeru na vrstni red. V zadnji tekmi je vodeča Izola v gosteh premagala Jelšane s 3:0 (10,3,10). Lestvica Črešnjevec 16 15 vzhod 1 45:19 31 Mežica 16 14 2 46:11 30 Gaberje 16 12 4 39:25 28 Braslovče 16 11 5 40:26 27 Celje 16 7 9 25:32 23 ELKO 16 6 10 22:32 22 Kovinar 16 4 12 24:40 18 Šempeter 16 2 14 15:44 17 TOBI 16 1 15 20:47 14 V zadnjem kolu so Braslovče premagale Kovinarja iz Maribora s 3:1, Mežica pa je premagala Šempeter s 3:0. DVOBOJ DVIGALCEV UTEŽI Športniki Pionirja najboljši Novo mesto — S finalnimi srečanji v šahu in kegljanju so bile zaključene sindikalne športne igre med kolektivi občine Novega mesta. Tudi v letošnjem letu so v skupni oceni bili med najboljšimi predstavniki sindikalne podružnice Gradbenega podjetja Pionir, ki so zbrali skupno 35 točk. V ogorčeni borbi za drugo mesto je zmagala Iskra s 25 točkami pred ŽTP Novo mesto 20, IMV in Novoteks po 19 ter Novolesom 11 točk. Predstavniki Pionirja, ki so bili tudi organizatorji celotnega tekmovanja so bili najslabši prav v zadnjih dveh panogah, kjer je bil vrstni red naslednji: šah — 1. IMV 10.5 točk, 2. Novoteks 9, 3. Pionir 8 itd.; kegljanje — 1. IMV 267 podrtih kegljev, 2. ŽTP 245, 3. Pionir 212, 4. Iskra 2i2 ,itd. Rakek : Dob 4:0, Sava : Ihan 5:2. Litija 7 6 1 0 28:7 13 Zagorje 8 6 0 2 39:15 12 Domžale 8 6 0 2 24:8 12 Sava 8 4 3 1 19:15 11 Induplati 7 3 1 3 14:19. 7 Rudar --B. 7 2 1 4 20:15 5 Rakek 7 2 1 4 1*4:28 5 Svoboda 7 2 0 5 17:25 4 Dob 8 1 1 6 11:37 3 Ihan 7 1 0 6 8:28 2 LJUBLJANA, 31. okt. — V soboto popoldne je bila v dvorani Olimpije v Topniški ulici uspela akademija TAK Ljubljana. Na sporedu je bil dvoboj dvigalcev uteži, in sicer I. inll. moštva Ljubljane ter ekip UPU Udine (Italija) in ASKO Villach. V krajših odmorih pa so v ekshibicijskih borbah nastopili tudi judoisti in rokoborci Ljubljane. Dvigalci uteži so tekmovali na dveh odrih hkrati. Na prvem je tekmovala Ljubljana V lestvici niso upoštevani rezultati Ihan : Rakek, Litija : Induplati in Svoboda : Rudar B. Rezultati mladinske lige — Domžale : Zagorje 2:1, Litija : Induplati 4:0, Rakek : Dob 3:0 p. f., Svoboda : Rudar B 3:0 p. f. Vodijo Domžale s 14 točkami. Rezultati ljubljanske mladinske lige — Svoboda : Olimpija B 4:0, Slovan : Kamnik 2:2 (protest Slovana). Vodita Ljubljana in Slovan z 10 točkami Rezultati ljubljanske pionirske lige — Slavija : Slovan B 5:0, Ljubljana : Olimpija B 4:4, Ilirija : Olimpija A 0:1, Slovan A : Svoboda 3:0. Končna lestvica jesenskega dela tekmovanja članov I. razreda: Kratke iz rokometa LJUBLJANA, 1. nov. — V četrtfinalu Slovenije za rokometni pokal Jugoslavije so bili doseženi naslednji rezultati: zenske — Železničar (NG) : Olimpija 11 : 8, Ftiran : Koper 10 : 8, Slovan : Branik 15.5. Moški — Storžič :Tržič 18 : 24. V občini Ljubljana Moste-Polje So zaključili jesensiki del pionirske rokometne lige. — Rezultati V. kola: pionirji Prale : Zvezda 0 : 5, Mladost (Sostro) : Borec-Polije 8:6, Kajuh (Jarše) : Vida Pregare 6 : 10, Prale : Borec 0 : 5. Pionirke: Mladost: Borec 2 : 6, Kajuh : Vida Pregare 1:6. — Pri pionirjih je naslov jesenskega prvaka osvo- Bela Krajina 5 4 1 0 20:7 9 jila ekipa Vide Pregare. Tudi Elan N. mesto 5 3 2 0 14:6 8 pionirke s te šole so osvojile Enotnost 5 3 1 1 21:9 7 prvo mesto. Za to šolo je to Medvode 5 2 0 3 17:17 4 vsekakor velik uspeh, saj ni- Komet 5 1 0 4 5:23 2 majo niti igrišča in trenirajo Motvoz Gro 5 0 0 5 7:22 0 kar na šolskem dvorišču. TIS ZDRUŽITVE KOŠARKARJEV Ljubljana — Po zaslugi uspehov škora, ki jih zahtevajo tekmovanja. Prav zaradi tega razmišljajo zveznih iigašev, predvsem Olimpije, še je košarka kod panoga v zadnjih letih zelo razširila in se uvrstila med najbolj popularne panoge sploh število klubov je rastlo kot gobe po dežju. To je bilo v prvi fazi vse hvale vredno, saj so s tem rastli in se razvijali novi centri, istočasno pa so se utrdile tudi posamezne oblike tekmovanja v republiškem merilu. Tu se je tudi ustavilo Klubi sedaj ne zmorejo potrebne vzgoje novih številnih kadrov in niso kos stro- o združitvah. Pred dnevi so se že združili štirje klubi v Ljubljani. Tako KK Svbboda in TVD Partizan Trnovo ter KK Ilirija in AŠK Tivoli. Nova kolektiva Ilirija in Svoboda sta prav gotovo organizacijsko in po danih pogojih sedaj poleg Olimpije in Slovana osrednja kolektiva aktivnosti in kvalitete na tem področju Razveseljivo je, da so tudi v Mariboru, kot kaže, le našli skup- no pravilno pot za ustanovitev osrednjega košarkarskega kolektiva v metropoli ob Dravi. Ta bo v danih pogojih v bližnji bodočnosti lahko resno kandidiral za vstop v zvezno ligo Aktivne moči KK Branik in ŽTK Maribor bodo združene lahko namreč predstavljale ustrezno kvaliteto. Ustanovitev novega osrednjega košarkarskega kluba »Maribor 1965« je samo še vprašanje časa Rešiti morajo še nekatere nezdrave in zakoreninjene klubske interese, ki pa, kot je pokazala praksa, ne vodijo nikamor .. • II in ASKO Villach, in sicer v konkurenci za najboljšo čisto skupno težo. Zmagali so gostje Iz Avstrije v razmerju 1323.5:1241 kg. Najboljša posameznika sta bila Gaggl in Waszag (ASKO) s "'45 kg, pri domačinih pa Curk s 315 kg. Na drugem odru so se pomerili po kategorijah. Tudi v tem dvoboju so bili boljši gostije, saj so Udine premagale Ljubljano I s 4:3. Tu je treba še omeniti, da je Italijan Nadelini v četrtem poskusu v sunku (srednja kategorija) dvignil 140 kg, kar je nov italijanski rekord. Koroški rekord je dosegel tudi Gaggl (ASK6). športne igre obalnih _ občin Izola — S finalilnimi srečanji v balinanju, kegljanju in odbojki so- bile zaključene tradicionalne delavske športne igre obalnih občin Kopra, Izlole in Pirana. Na tem tekmovanju je sodelovalo okoli 500 tekmovalcev — članov gospodarskih organizacij iz tega področja. Tudi letošnje tekmovanje je dobro uspelo, vodila pa ga je komisija za šport prf' občinskih sindikalnih svetih. Po prijavah smo pričakovali večjo udeležbo, med samim tekmovanjem pa sta kolektiva Tomos in Slavnik odstopila od srečanj v posameznih panogah. Zato je tudi zanimanje za potek samih tekmovanj nekoliko padlo. žal pa so nekatere tekme bile odločene tudi brez borbe, kar se v prihodnje ne bi smelo ponavljati. Končni rezultati tekmovanja: balinanje — (8 ekip) — 1. Stavbenik (Izola), 2. Me-hanotehnika (I), 3. Luka Koper, 4. Komunalna banka (K); kegljanje (10 ekip) — 1. Stavbenik, 2. Vodna skupnost (K), 3. Mehanotelmaka (I), 4. Delamaris (I), 5. Slavnik (K) itd.: odbojka — (10 ekip) — 1. Mehanotekmka (I), 2. TOMOS (K), 3. Luka Koper itd. KRANJ (JJ)' Nogomet — Rezultati sedmega kola gorenjske lige — Kranj : Trbovlje 3:2, Prešeren : Preddvor 3:1, Svoboda : Kropa 4:1. Na lestvici vodi Svoboda z 12 točkami, v isti konkurenci mladincev pa Tržič s 6 točkami. RADOVLJICA (JJ) Nogomet — Zaključeno je bilo tekmovanje občinske lige. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Bohinj : Veriga 0:3, Elan : Ljubno 0:1, Gostinci : Bohinj 4:0, Veriga : Elan 6:0. Odigrane morajo biti še tri zaostale tekme. Na lestvici vodi Ljubno z 8 točkami pred Iskro (Otoče) 6 itd. Odbojka — V nadaljevanju občinske lige so bili doseženi naslednji rezultati — Kamna gorica : Kropa 0:3, Kropa : Ribno 3:0, Podnart : Kamna gorica 0:3. Vodi Kropa s še-' stirni točkami'. NOVO MESTO (MG) šah — V počastitev občinskega praznika je bil tu tradicionalni dvoboj med igralci Novega mesta in Kočevja. Zmagali so šahisti Novega mesta v razmerju 5,5:2,5. Tudi v srečanju mladincev so bili boljši igralci Novega mesta, ki so dvoboj odločili v svojo, korist z 2:0. Streljanje — Pod pokroviteljstvom občinskega strelj-skega odbora je na tekmovanju z zračno puško v okviru občinskega praznika nastopilo 45 strelcev. Zmagal je Okroglic (Novoles) s 167 krogi pred Ašem (Novoteks) 157 itd, ŠOŠTANJ.___ (TT) Rokomet — V zadnjem kolu štajerske lige je TVD Partizan Griže premagal domači Šoštanj s 25:20 (22:8). IZOLA: (JI) Rokomet — V srečanju medobčinske lige članov je moštvo Izole premagalo Piran B z rezultatom 16:9 (9:3). Najboljši strelec je bil Janowsky, ki je dosegel 5 golov. Izola je še nadalje najboljše moštvo lige in vodi z 8 točkami na lestvici. « NOVO MESTO (IG) Atletika — V petek je bil po ulicah Novega . mesta tradicionalni tek v počastitev občinskega praznika. Tokrat so nastopili le mladinci in mladinke. Rezultati: 1100 m mladinci — (50 tekmovalcev) Mole (OI S) 3:07.0, šebela (OI S) 3:15.0, Volk (Gimn. Nm) 3.T7.0; mladinke 800 m: (35 tekmovalk) Močnik K. (AK Nm) 1:13.0, Močnik D. (AK Nm) 1:15.0, Prat (Ek š. Nm) 1:16.0. Košarka — V Novem mestu je brilo kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v H-slovensko košarkarsko ligo-zahod. Rezultati: Ježica • Domberg 53 : 37, Novo mesto : Stadion 55 : 61, Novo mesto : Domberg 93 : 51, Ježica : Stadion 63 : 61, Stadion : Domberg 96 : 43, Novo mesto : Ježica 66 : 48. — Vrstni red: Novo mesto 4 točke. Stadion 4, Ježica 4, Domberg 0. Zaradi boljše razlike v koših sta se moštva Novega mesta in Stadiona uvrstili v II. slovensko košar karsko ligo. Tekme so sodili: Štajner, Kavčič, Peterman Kamplin iz Ljubljane. * Rokomet — Novo mesto : Šentvid 23 : 20 (9 : 10). MURSKA SOBOTA (FM) NOGOMET: Rezultati IX. kola pomurske lige: Vrelec : Tehnostroj 2:5, Dokle-žovje : Radgona 1:4, Tišina —' Bogojina 4:3, Puconci : Beltinci 2:2 in Brazda : Turnišče 0:5. Vodi Radgona s 14 točkami pred Turniščem 13, Teb-nostrojem 11. itd. V IX. kolu pomurske mladinske nogometne lige so doseženi tile rezultati: Grafičaf — Bakovci 3:3 in Brazda — Turnišče 6:1. Vodi Brazda z 8 točkami pred Muro B 7. Turniščem in Radgono po Bakovci 5, itd. ROKOMET: V VI. kolu pomurske lige za člane so bili doseženi naslednji rezultati: Sobota : Beltjpci 17:11, Lendava : Mladinec 29:17, Krog — Radenci 26:20 in ESŠ : Radgona 21:15. V vodstvu je ES§ z 9 točkami pred Krogom 8, Soboto, Radenci in Radgono po 6, Lendavo 5 itd. V zadnjem kolu pomurske rokometne lige za članice so doseženi tile rezultati: Sobota : Beltinci 15:5, Enotnost — ESŠ 1:4, Krog : Svit 2:6. Kljub zaostali tekmi med ESŠ in Krogom,- je naslov pomurskega prvaka že osvojila ekipa ESŠ z 10 točkami pred Soboto in Beltinci po 6, Svitom 4, Krogom 2 ter Enotnostjo brez točke. HOKEJ NA TRAVI: V I. in II. kolu vzhodne republiške lige v hokeju na travi so bili doseženi tile izidi: Radgona — SšTV 1:0, Tišina : Enotnost rtO, ŠšTV • Kapela 10:0, in Radgona : Enotnost 1:0. Na tabeli vodi SŠTV s 4 točkami pred Radgono, ki ima prav tako 4 točke. Sledijo: Tišina 2, Lipovci, Enotnost in Kapela brez točke. fllllllllllll!lll!llll[l!iillllll!!l!lllllll!!!llllllllllll!lll!!ll!!ll!lll!llllllllllllilllllllllll!lllllllllllllllllllllllllll!'lllllll!ll!llll!!!llll!lll!llllllllllll!llllll!l!ll!lllilllllll!llllll!l!llll! 1 ' 1 | Rudi Corn je nogometaš, ki je začel svojo | | kariero kot 14-lefni pionir pri NK Ljubljana | | v šiški. Že s 16 leti je nastopil za prvo | | moštvo Ljubljane, s 17 leti pa prvič v mla- | | dinski državni reprezentanci. Doslej je de- | | setkrat oblekel dres mladinske, enkrat mla- J | de in enkrat B državne reprezentance. Pred | | štirimi leti je pristopil k Olimpiji in danes, | | z 22 leti, sodi med najboljša leva krila v 1 | državi, seveda če je v formi. To so podatki, | | ki povedo precej. Kdor pa zasleduje dogod- 1 | ke v letošnji I. zvezni ligi, se je lahko pre- | | pričal, da Corn ni v najboljši formi. Kje so | | vzroki? Odgovor je najlaže dobiti pri njem 1 | in zato smo ga povabili v naše uredništvo. | I 1 4lll!lll|l||llllllll!lllflllllll!lllllll![||||||!lllil[l[[|!llllllllili;illll!liill||llll!i|!l|||[||||||||||||||!|||!l||||||ji||;!|||||||||j|||||[||ji|||||||||||!j||||j|||j|[[||||j[||||||||||||[|j||i|||tf||r INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDNA - INTERVJU ŽE MALENKOST ME VRŽE S TIRA. Pred štirimi leti je bila- v Beogradu mladinska tekma Jugoslavija : Madžarska, na kateri je Corn pokazal kvalitete, ki so ga uvrstile med najbolj obetajoče jugoslovanske nogometaše. Potem, ko se je Olimpija uvrstila v I. zvezno ligo, smo pričakovali, da bo t0 Crnu še olajšalo pot k vrhu jugoslovanskega nogometa. Na vprašanje, če je res tako, nam je takole od-govor;l: — Precejšnja razlika je nastopati v mladinski ali v članski reprezentanci. Mislim, da je nama precej vplivala sprememba od manj zahtevnih tekem k tekmam X. zvezne lige. Ko sem pred štirimi leti prestopil k Olimpiji, je bil ta prehod zares težak. Toda imeli so zaupanje vame in v drugem delu Prvenstva sem zaigral že bolje. če bi me po treh tekmah izločili iz moštva, sem prepričan, da bi bilo konec moje kariere. Tako pa sem uspel in v drugem letu nastopanja za Olimpijo sem odigral svoje najboljše tekme, vsaj tako menim. Kje menite, da so glavni vzroki, da .ste na letošnjih tekmah razmeroma nerazpoloženi na igrišču? — Mislim, da je vzrok v tem, da sem človek, ki ga lahko že malenkost vrže s tira. Na prvi tekmi proti Veležu je vse moštvo zaigralo dobro, tudi sam sem bil soliden, vendar so bili mnenja, da sem bil nekoliko slabši, že to mi je dalo občutek, .da'* nisem sposoben za I. ligo in sem v teh mislih tudi živel. Na tekmi z železničarjem je bilo še slabše. Zanimivo pa je, da so me novinarji ocenjevali, da sem igral solidno, naše vodstvo pa z menoj ni bilo zadovoljno. To me je seveda motilo. Na tekmi s Hajdukom ste dokazali, da ste lahko kos tudi najboljšemu branilcu v državi n. pr. Cuzziju? — Pred vsakim srečanjem se bojam znanih imen in sem prepričan,.da so hitrejši, boljši in da jim sam ne morem Mnogi omenjajo, da sta bila s Pircem na igrišču zares odlična? — Že od pionirjev sva vedno igrala skupaj, pa tudi sicer sva bila nerazdružljiva in se je to razumljivo poznalo tudi v najini igri. To je v klubu, kakršen je Olimpija teže, saj se igralci neprestano menjajo in ka.f takega skoraj ni mogoče. Kaj pa vaša nadaljnja nogometna kariera? tllilllllllllllj||!!illl!llllll!llj||||||||llllll1[|llllll!lllllllll!lllllllllilllill]||li!ll||lll|lll|l|l||||||||||||||||l|||||||||||||!|!]||||||||||||||||||||||||||||l!||||||j||||||||||j|||||||||li|||||||| KAJ PRAVI NOGOMETAŠ RUDI CORN 0 SVOJI FORMI biti kos. le v sodelovanju z ostalimi soigralci bi lahko uspeval, pa ... Ko sem na tekmi s Hajdukom ukanil Cuzzija s tem, da sem mu poslal žogo čez glavo in mu ušel po krilu, sem nenadoma začutil, da lahko dobro igram počutil sem se sproščenega Kaže, da lahko v trenutku spet najdem samega sebe, ali pa nasprotno, popolnoma izgubim zaupanje vase. Proti Dinamu sem na primer dobro startal, na koncu tekme pa sem igral že zares slabo. Skoraj velja pravilo, da ste v reprezentanci vedno igrali zelo dobro? — Res je, vedno sem se do bro počutil v reprezentanci in kaže, da je pri tem pomagalo zaupanje vodstva, da me je sploh uvrstilo med najboljše. Pred dvema letoma, ko je bila v Banjaluki tekma z Madžarsko, sem pri Olimpija Igral zares slabo. Kljub temu pa sem že na trening tekmi z Borcem, pa tudi potem na meddržavni tekmi, odlično zaigral. — Poleti mi poteče štiriletna pogodba z Olimpijo. Mogoče je prav, če nogometaš po tolikem času zamenja klub. Gledalci me dobro poznajo in me vedno ocenjujejo po mojih najboljših nastopih, zato sem v težkem položaju. Gledalci se tudi naveličajo vedno istih potez in rženim, da je tudi to eden vzrokov, da igralci menjavajo klube. Res pa je, da Ljubljane ne bi rad zapustil in da bi težko živel v kateremlkoli drugem mestu. Odločal pa sem se, da bom igral vsaj še deset let, če bo šlo vse po sreči. Kako je z vašim študijem? — Spomladi upaip, da bom zaključil prvo stopnjo na ekonomski fakulteta. Čeprav je to. trajalo štiri leta, sem s tem zadovoljen, saj sem med tem preigral precej nogometa, pa tudi mlad sem še. Tudi zaradi študija ne bi rad zapustit Ljubljane. .. Bili ste vpisani tudi na Visoki šoli za telesno kulturo? — Tam sem zaključil samo en semester in sem bil zelo zadovoljen. Vendar me pozimi niso pustili na smučarski tečaj in poleti ne na plavalnega — takrat je bil pri Olimpiji še trener Stankovič — in sem moral odnehati. Zdaj so razmere drugačne kar zadeva predavanja in bom poskušal po zaključku prve stopnje nadaljevati študij tudi na Visoki šoli. Vem, da bo to zahtevno, vendar sem se tam počutil dobro in upam, da bom zmogel. In vaša želja? — Cim prej priti iz slabe forme. Upam, da mi bodo pri tem vsi pomagali, saj sem si dolgo želel nastopati v I. zvezni ligi, zdaj pa moram sedeti na klopi za rezervne igralce ... ' Marjan GOGALA tiil! RUDI CORN Kdaj spet v polni formi? VLADO BRINOVEC SE JE POSLOVIL OD PLAVANJA PLAVAL BI TUDI PO PASJE... Vlado Brinovec sodi med najboljše jugoslovanske plavalce prostega sloga. Vrsto let je častno zastopal klubske barve kranjskega Triglava, uspešno sodeloval na vrsti meddržavnih mitingov, nastopil na olimpijskih.igrah v Rimu in še in še bi lahko naštevali. Vlado je letos v Splitu, v bazenu Mornarja, zadnjikrat tekmoval. Ob bazenu splitskega Mornarja smo - in proge, napete od enega do drugega konca, mirno in nevsiljivo, čakajo na prve plavalce. Na začetku pomola, tam kjer imajo domači plavalci svoje klubske prostore teče pogovor o tekmi, ki se bo vsak trenutek, pričela. Pogled nam roma od enega do drugega plavalca. Vsak po svoje preganja tremo in ubija čas pred tekmo. Prisedemo k Vladu Brinovcu, ki zavit v kopalni plašč s kapuco globoko čez oči, sedi zraven svojega trenerja in v tihem pogovoru kuje načrt za bližnjo tekmo. Seveda teče pogovor o plavanju in o bližnji tekmi na 1500 metrov Mnogokrat ste že plavali to progo. Ali še vedno občutite tremo, nelagodnost, da ne rečemo strah, pred tem plavalnim maratonom? — Nikoli se vnaprej nisem bal nastopa, naporov, pa tudi slabe uvrstitve. Plaval sem v svoje zadovoljstvo, z veseljem in navdušenjem in to na treningu kot tudi na tekmi. Zato ne morem biti razočaran. Najbrž ste imeli v 11-letni športni karieri tudi obdobje depresije, saj brez tega ne gre. — Najhuje sem bil razočaran v letu olimpijskih iger 1960, od koder naju je, s Kocmurjem, zvezni trener Senjanovič poslal domov, češ, da nisva dovolj resno plavala v predtekmovanjih. Takrat ste se hoteli posloviti od plavanja? — Da! Ce bi plaval samo za uspeh in zaradi uspeha, bi to tudi storil. Vendar mi je plavanje že takrat pomenilo* del življenja, gibanje mi je postalo fiziološka nujnost. Ko sem se leta 1955. vpisal na medicino na univerzi, kljub preobremenjenosti z delom nisem prenehal s plavanjem. Gotovo so nekje vzroki za vaš vzpon? — Treniral sem na intervalni način, ki ga v tistem času pri nas v plavalnem športu še nismo preveč poznali. Seveda ni samo to botrovalo mojemu uspehu. Brez dela ne gre, toda če imaš še nekaj smisla za panogo, ki jo gojiš, potem je uspeh zagotovljen. Kje ste dosegli svoj največji uspeh? — Na Mediteranskih igrah sem na 400 m premagal olimpijskega zmagovalca na isti progi iz Helsinkov, Boiteauxa. In doma? — Leta 1962. sem dosegel rezultat 18:38.8 na 1500 m in 1959. na 400 m čas 4:42.4 in sem tako postal državni rekorder. Lani in letos ste na 1500 m dosegli skoraj svoje najboljše rezultate. Zakaj se torej poslavljate od plavalnega športa? — študirati moram, postal sem absolvent medicine, štipendije nimam, samo od športa pa ni mogoče živeti. Kako gledate na »nekatere pojave profesionalizma v našem športu? — Vedno sem bil amater. V klubu so me imeli za garača, ki je plaval vse od prsnega sloga naprej in, ki bi plaval tudi po pasje, če bi bilo to koristno za klub. šport danes zahteva od posameznikov toliko časa, da vrhunski šport predstavlja delo in to resno, resno delo. Zakaj se potem pojavljajo razni ekscesi v amaterskem športu pač ni težko doumeti. In kaj je glavna napaka jugoslovanskega plavanja? — Nimamo strokovnjakov, nimamo zimskih bazenov in nimamo možnosti trenirati vse leto. šport bi morali obravnavati bolj z znanstvene plati. V mislih imam celo vrsto problemov, ki se odpirajo na področju športne medicine, kateri mislim v bodoče posvetiti svoj prosti čas. Kljub temu pa gredo pri nas stvari na bolje. Ali se vam le ne zdi, da v tujini napredujejo mnogo hitreje kot pri nas? — Res je, da zunaj napreduje hitreje in da tisto, kar uvajamo pri nas danes, poznajo drugje že več let. In kakšne tihe želje imate, ko zapuščate plavalne bazene. Ali vam ni žal, da tako hitro zapuščate plavanje? — Ce bi še enkrat živel, bi plaval dvakrat več kot sem. Mislim, da sem s tem vse povedal. Kar pa zadeva študij, nameravam čim-prej diplomirati tako, da bom s svojim znanjem vsaj skromno prispeval spoznanjem v športni medicini. Ljudje so začeli polniti tribune in luči so se ogledovale v mirni gladini bazena, ko je starter pozval plavalce na start. Med njimi je skromno, nevsiljivo, kot že mnogokrat doslej, stopal Vlado Brinovec. Zadnjikrat je stopal ob robu bazena v modri trenerki kranjskega Triglava, spet z namenom, da svojemu klubu pribori dragocene točke. Zadnjič je Vlado plaval svojo progo, zadnjič je bil ogorčeni boj s svojimi nasprotniki. In nagrada za vse to? Vlado ni nikoli spraševal za nagrade, nlaval je za klub, zase, zaradi plavanja samega! B. OREL KOŠARKARSKA PANORAMA - KOŠARKARSKA PANORAMA ---------- OB KONCU TEKMOVANJA V ZVEZNI MOŠKI KOŠARKARSKI LIGI KOŠARKARSKA PANORAMA - KVALIFIKACIJE NISO LE FORMALNOST ZAKAJ IVANGRAD Kvalifikacijski turnirji za uvrstitev v višji razred tekmovanja so in bodo vedno kamen spotike. To tem bolj, če osrednje Zveze posameznih panog teni ne posvetijo ustrezne in potrebne pozornosti. Osnova ne bi smeli biti le najboljši finančni pogoji prireditelja kvalifikacij, ampak le najboljši osnovni tekmovalni pogoji (igrišče, sanitarije in tako dalje). Tako se takšna tekmovanja ne bi izrodila, kot je bil to primer zadnjih kvalifikacij ko>-šarkarjev za uvrstitev v zvezno košarkarsko ligo v Ivan-gradu. Organizator kvalifikacij ima že kot prireditelj veliko prednost in formalno skoraj zagotovljen tekmovalni uspeh. Tako bi moralo brezpogojno že na kvalifikacijah imeti izpolnjene vse osnovne pogoje, ki jih zahteva sodelovanje v zvezni košarkarski ligi. Vsega tega v Ivangradu ni bilo. Že neprimerno igrišče, saj tako slabega težko najdemo celo med klubi druge slovenske republiške lige, je skalilo zaupanje nastopajočih da o ustreznih sanitarijah sploh ne govorim. Za slačilnice so lahko uporabljali le razpadajočo »drvarnico« ob igrišču. Ob vsem tem so seveda razumljivo sledili nemogoči pogoji samega tekmovanja. Zato je vrstni red kandidatov tudi povsem nere-realen. Edino Borac sodi po kvaliteti med najboljša moštva, medtem, ko je uvrstitev Ivangrada le odraz pogojev, v katerih so odigrali kvalifikacijski turnir. Tako je povsem razumljivo. da. imajo med nerešeno pošto danes vse republiške Zveze in tudi osrednja Košarkarska-zveza v Beogradu, pritožbe vseh udeležencev kvalifikacij, razen seveda Ivangrada. Zato se upravičeno sprašujem, kje je potrebna razsodnost KZJ, ki je brez realne presoje zaupala zahtevne kvalifikacije Ivangradu. Ali ne Jbi bila dolžnost, da bi se ZKJ ob razpisu kvalifikacij sama, v kraju samem, prepričala o osnovnih tekmovalnih pogojih? To tem bolj, prav v sedanjem času, ko so jugoslovanski košarkarji dosegli zavidanja vreden kvaliateten razvoj. Tega je treba sedaj smoterno gojiti in izpopolnjevati. Trudimo se za prehod v zimsko zesono (v dvorane), kvalifikacije pa zaupamo klubu, ki nima niti ustreznega igrišča na prostem! Pri tem pa spregledamo za las slabši ponudbi Slavonskega hroda in Borca (čakač), ki imata vse ustrezne pogoje. Vse to je lahko le odraz slabega dela ZKJ, ki kot kaže skrbi le za reprezentanco (pa še za to slabo), a zanemarja prizadevanja klubov in hkrati, domače osrednje tekmovanje, ki daje najboljše moči v jugoslovansko izbrano nioštvo. Vsakomur je namreč jasno, da tekmo va-vanje v Ivangradu ne more doprinesti h kvalitetni rasti zvezne lige in jugoslovanske košarke sploh: da tu vzporedno ne govorimo še o ^nepotrebnih dodatnih finančnih sredstvih posameznih klubov. Ob vsem tem bi morali bolj pozorno spremljati vse dogodke tudi standardni in kvalitetnejši klubi zvezne lige. Ti bi morali tudi nepo-i sredno odločati o ključnih 1 vprašanjih tekmovanja v i zvezni ligi. MIRO VAROGA PO DERBIJU: OLIMPIJA BOLJŠA, KZJ pred odgovorno nalogo: Tekmovanje v zvezni ligi v dvorane - Poseben problem sodniki - Kakovost igre ni bistveno boljša - Novo obdobje pri zamenjavi generacije terja pozornost klubskih trenerjev in selektorjev tehničnega odbora pri KZJ Začnimo z ustaljeno prakso in povejmo, da pomeni konec nekega tekmovanja lepo priložnost za oceno preteklih dogodkov. V zvezni ligi je bilo v tej sezoni, živo zanimanje predvsem za vrh in dno. Razumljivo, zgoraj in spodaj lestvice so bili udeleženci slovenska moštva in zato je ta trditev upravičena. Pa poglejmo najprej na vrh lestvice. Po derbiju v Zadru so lahko zadovoljni le domačini, ki so se končno povzpeli na najvišjo stopnico. Osvojili so najvišji državni naslov ne oziraje se na vse težave, ki so jih imeli zlasti v zadnjih kolih, ko se je dvignil barometer njihovih želja, obenem pa tudi vse oblike psihične napetosti. In v terh so uspeli. Zadar je bilo moštvo, ki je od začetka d0 konca prvenstva očividno nastopalo z ustaljeno formo brez velikih ali izrednih padcev v kvaliteti, bb homogenosti prve peter ke in tudi ostalih igralcev s klopi. Trener Sovitti je dokazal, da je sposoben košarkarski strokovnjak in pedagog, ki še posebej v takšnih okoliščinah zasluži naše priznanje. Olimpija je danes nekoliko razočarana, če že ne igralci, pa vsaj mnogi simpatizerji kluba, manj pa dobri poznavalci košarke. Danes, po derbiju, ki je imel svoje posebno obeležje, in ki se je odvijal za Olimpijo v nemogočih okoliščinah, lahko trdimo, da je Olimpija, ocenjujoč znanje obeh tekmecev, boljša in bi Sodeč po trenutni formi zaslužila lovoriko, ki jo ima zdaj trdno v rokah Zadar. Nič novega ne bomo povedali, če zapišemo, da je Olimpija izgubila prvenstvo že davno prej (poraz s Splitom in Radniokim!) in zato. mora danes nositi posledice onih velikih spodrsljajev. Moštvo ljubljanskih akademikov je v Zadru demonstriralo moderno košarko z vsemi vložki osebnih sposobnosti in atletskih odlik, zlasti Logarja, Eiselta, Daneua in morda še nekaterih. To je bila lahko rečemo, njena najboljša igra v letošnji sezoni in le škoda, da takšno moštvo kot Olimpija ni pokazalo istih odlik, ko je bil za to še čas. No, nimamo namena razprav. Ijati o zadarski torcidi niti o nesposobnosti ali nemoči sodnikov, ki so po mnenju inž. Kristančiča krojili vrstni red na prvenstveni lestvici. Naš strokovnjak trdi, da mnogi naši sodniki nimajo moralnih kvalifikacij, o če- mer ho morala prej ali slej spregovoriti jasno besedo naša najvišja košarkarska organizacija. Naj b0 kakorkoli že, Olimpija je obtičala na drugem nr ^stu in bo imela v tekmovanju za Evropski pokal dovolj možnosti dokazati svoje vsestranske kvalitete, ki jih je prepozno pokazala na tekmah za državno prvenstvo. Odveč bi bilo govoriti o udeležencih med vrhom in dnom. ifem sodijo od Beograda, bivšega prvaka, ki je močno razočaral, pa vse do Splita, moštva letošnjega presenečenja. Če govorimo o nekakšnem povprečju jugoslovanske košarke, potem moramo izločiti peterico izpod Marjana, saj nas je prepričalo da raste v Dalmaciji košarkarski kolektiv velikih obetov. In dno lestvice? Za slovensko košarko je izrednega pomena da bo še naprej nastopa! v kvalitetpem tekmovanju Slovan- ki naj bo v bodoče nekakšen barometer pri prehodu s povprečne ravni v kvaliteto. S tem hočemo reči, da se ne moremo zadovoljiti samo z enim kvalitetnim košarkarskim kolektivom v naši republiki, marveč moramo vsi stremeti za tem, da izo-blikujemo še drugo košarkarsko moštvo, ki naj bi bilo v ponos slovenski košarki. Iz lige se poslavlja Lesonit. Nič novega, saj smo o tem pisali ves čas prvenstva, ostaja le vprašanje, kakšno ko-rišt so iztržili košarkarji iz II. Bistrice, kij- h odhodu iz lige. Ali ni morda s tem padcem zrahljano do temeljev vse športno življenje v tem kraju? Prav za konec še ta misel: Ko govorimo o kvalitetni rasti naše košarke in mislimo pri tem na mnoge uspehe, ki jih je dosegel sedanji košarkarski rod v svetovnem merilu, moramo imeti pred očmi, kaj nameravamo zdaj, ko je nastopil čas zamenjave generacije!? Menimo, da bi morala KZJ vendar enkrat skleniti, da bi se v bodoče odvijalo državno prvenstvo v dvoranah. . Mislimo tudi, da je strokovni svet pri KZJ dolžan navezati tesne stike s klubskimi trenerji, ker le tako bomo lahko premostili nove, velike težave, ki sd nastale zaradi odhoda slovite generacije, ki šta jo vodila Daneu in Korač. Ta misel za. služi temeljito analizo in nagle ukrepe! M. URAR ... ' .. ;; . . Josip Djerdja - Pino: KZJ ni dosledna; Eni lahko nastopajo v tujini, drugi ne smemo... PO USPEŠNI PREIZKUŠNJI KOŠARKARIC TRIGLAVA ZA VSAKO CENO V ZVEZNO LKO? Občinska skupščina za telesno kulturo Kranj še vedno pretresa vprašanje sodelovanja košarkaric Triglava v zvezni ligi - Sodelovanje v zvezni ligi ni edina rešitev po uspešno zaključenih kvalifikacijah v Banja LuRi Najprej smo bili dalj časa v negotovosti glede sodelovanja košarkaric kranjskega Triglava na kvalifikacijskem turnirju za vstop v zvezno ligo. Dekleta niso imela potrebnih finančnih sredstev, vendar so ta problem končno rešile in se pojavile v Banja- luki med kandidatinjami in so končno tudi uspele. Ženski košarkarski kolektiv Triglava je dosegel svoj življenjski uspeh in čez noč postal član elitne druščine. Po končanem turnirju m se je spet samo po sebi pojavilo vprašanje, ki še danes nima od- govora, kaj zdaj, ko je Triglav postal član zvezne lige? Pred 14 dnevi ni bilo denarja za potovanje na kvalifikacije, danes pa je ta problem še hujši, ker ne gre samo za nekajdnevni turnir, temveč za celoletno tekmovanje, ki bo lahko, kot za mnoge v pre, Marljive igralke kranjskega Triglava, ki so se uvrstile v zvezno žensko košarkar, sko ligo. Stoje (od leve proti desni); Belehar, Kodek, Močnik, Šinkovec, Komac; čepe: Balderman, Bezek in Prezelj. teklorii usodepolno. Kar ta-koj povejmo da ne nasprotujemo kvalitetnemu tekmovanju nasprotno, podpiramo ga na vsej črti, ker gre za drug problem o katerem v zadnjem času razpravljamo na vsakem koraku, in ki ima svoje osnove, če hočete tudr v današnji gospodarski reformi. Dekleta kranjskega Triglava zaslužijo priznanje in tudi pohvalo! Priborile so si pravico nastopata v zvezni ligi, torej tekmovati v najvišji obliki kvalitetnega tekmovanja, kar naj bo samo v ponos, ne samo njim in kranjskemu kolektivu, temveč vsem ljubiteljem kvalitetnega športa v Sloveniji. Toda, spet se ustavljamo pri vprašanju: Kako bodo kranjski funkcionarji rešili finančni problem in z njim ostala pomembna in nepomembna vprašanja, ki pa vendar ustvarjajo veliko celoto? Večkrat smo načeli vprašanje takoimenovane »li-gomanije«, kar pomeni nastopati v ligi za vsako ceno. Opozorili smo klube in društva, da morajo najprej temeljito pretehtati svoje materialne osnove, pa še tedaj, če je to vprašanje ugodno rešeno, moramo imeti pred očmi, kaj nam lahko prinese ponavadi enoletni izlet v ligi! Mar se ni že večkrat zgodilo, da je takšen izlet pomenil ne samo propad določene panoge, marveč je do temeljev porušil ali vsaj zrahljal celotno športno življenje v nekem kraju?! Da se razumemo. Dekleta kranjskega Triglava so si priborila na pošten način vstop v zvezno ligo, zato tudi upravičeno pričakujejo nekakšen nadaljnji kvaliteten razvoj, ki mora imeti solidne temelje. O'vsem tem zdaj razpravljajo tudi na Občinski skupščini za telesno kulturo v Kranju, vendar, kakor smo zvedeli, do končne rešitve ni prišlo. Posvetovali se bodo s starši samih igralk, med njimi je tudi nekaj dijakinj iz gimnazije in šele nato konkretno ukrepali. Obstajata dva predloga: ali omogočiti košarkaricam sodelovanje v zvezni ligi. ali jih skromno zagotoviti nekaj kvalitetnih nastopov, da ne bi bila prizadeta kvaliteta. Drugi predlog je vsega upoštevanja vreden in prav bi bilo, če se vsi merodajni navdušijo za to misel, ki vsekakor bolj ustreza igralkam na eni, pa društveni blagajni na drugi strani. Mnenja smo, da ni nastop v zvezni ligi edina rešitev za nek kvaliteten kolektiv, marveč'so tu še druge stimulaci, je, ki lahko prinesejo celo neslutene pozitivne rezultate.. L___ J SVETOVNA IN EVROPSKA PRVENSTVA - SVETOVNA IN EVROPSKA PRVENSTVA ip!lllllll!!ll!!llll!!>l!lll!!!!lljilililllfllltlifllltllli!l!lll!il!!III!!l![|!IE!!!!ll!IKil JESENICE SE PRIPRAVLJAJO ZA SP NAD 70 MILIJONOV PRISPEVALI <® JESENIŠKI ZELEZARJI Predsednik pododbora Hokej 66 tov. Ludvik Slamnik odgovarja na naša dfnesS^tftefj pju vprašanja - Ha drsališču zaključna dela velike in moderne tribune - čez štiri leta bomo imeli tudi na Jesenicah pokrilo halo Ko je bil v Ljubljani predsednik Mednarodne hokejske federacije g. Ahearne, ni mogel prehvaliti velikega navdušenja jeseniških hokejskih funkcionarjev, ki so pristali, da pripravijo vse potrebno za nastop C skupine na prihodnjem svetovnem prvenstvu Dobesedno je izjavil, da kaj takšnega še ni opazil v vsej svoji dolgoletni -športni praksi, da bi prebivalci nekega mesta, s prostovoljnimi prispevki omogočili gradnjo tako velikega, prav mogočnega. športnega objekta, kot je umetno drsališče pod Mežak-Ijo Tokrat je bil naš namen obiskati marljive jeseniške funkcionarje ter se seznaniti z njihovimi na- ( pori pri zaključnih delih okrog umetnega drsališča in tribune in se pogovoriti še o drugih nalogah, ki jih bo imel pododbor na Jesenicah v času prvenstva več kot preveč. Predsednik odbora Hokej 66 na Jesenicah je obenem tudi predsednik Občinske skupščine, tovariš Ludvik Slamnik. Njega smo obiskali in mu zastavili nekaj vprašanj. Opazili smo, da je močno zagret ne samo za hokejsko, marveč za vso športno dejavnost v jeseniški občini, in se trudi, da bi imelo športno življenje med občani še večji odmev. — Zdi se mi, je rekel tov. Slamnik, da teče delo po pravem tiru. Imamo nekaj predlogov, ki jih bomo skušali rešiti s korpi-tejem v Ljubljani glede cene vstopnicam, preskrbe tujih moštev, sodnikov in prispevka Mednarodni hokejski federaciji v devizah. Mnenja smo, da moramo gledalcem na Jesenicah nuditi čim več ugodnosti,, tudi sprejemljivo ceno, da bo ' na vseh tekmah dovolj gledalcev, kar bo tudi imelo pravi smoter. Dobro se zavedamo, da bo v času SP priliv tujih turistov, prav v Gorenjski dolini, izredno velik in da bomo le težko kos vsem zahtevam turistov. V ta namen že ukrepamo in mislimo, da bomo z uspehom rešili turistični problem. V Kranjski gori pripravljajo domačini zasebna ležišča in zato smo jim tudi omogočili potreben kredit. Upamo, da bodo še ostali prebivalci na tem področju z razumevanjem priskočili na pomoč naši stanovanjski komisiji. Mimogrede naj omenim, da je bilo letos v treh mesecih na meji v Podkorenu nad 300.000 turistov in nad 60.000 avtomobilov, da ne govorim o drugim obmejnih prehodih, ki bodo v času SP tudi služili svojemu namenu. Zvedeli smo, da je podkomite na Jesenicah že danes v stiku z merodajnimi turističnimi delavci v Celovcu, Beljaku in Trbižu. Geslo jeseniških funkcionarjev je, v času prvenstva privabiti čim več Korošcev m bližnjih sosedov onstran meja ob drsališče na Jesenicah. Glede samih priprav nam je tov. Slamnik povedal, da je na delu več kot 30 ljudi, ki jih vodi sam predsednik občine. Po njegovem mnenju je SP edinstvena priložnost za utrditev sosednih odnosov in za učvrstitev vezi turističnih pomoo, a goslavija. Dela na umetnem drsališču-na Jesenicah gredo h kraju. Velika moderna tribuna bo lahko sprejela tisočglavo množico, ki bo našla dovolj udobja pri spremljanju hokejskih dogodkov. Graditelji so mislili tudi na dostop k igrišču in zato zgradili podvoz in nov most čez Savo, ki ga bodo odprli 29. novembra. Ob koncu razgovora nam je tov. Slamnik s ponosom povedal, da Jeseničani in okoličani dobro poznajo hokejsko igro, več kot 2000 je takšnih gledalcev, ki dodobra poznajo hokejska pravila. Res škoda, da ni na Jesenicah turnirja B skupine, kjer bo nastopala Jugoslavija, torej moštvo, ki ga sestavljajo jeseniški igralci. Organizatorji in jeseniška športna javnost pričakuje, da bodo merodajni mimo tekmovanja C skupine dodelili Jesenicam še tekmo Avstrija : Jugoslavija, dalje Italija : Jugoslavija (v primeru, če bi se Italija uvrstila na kvalifikacijah v B skupino) po možnosti eno tekmo A skupine in končno pred prvenstvom veliko prijateljsko srečanje Kanada:^ Jesenice. Prepričani so, da te želje niso pretirane, bi pa mnogo pomenile pri nadaljnji propagandi hokejskega športa na Gorenjskem. M. LIPAR PLANIŠKI KOMITE ŽE DANES SKLEPA IN UKREPA ZA PRIREDITEV V MARCU NAD ŠESTDESET SKAKALCEV POD P0NCAMI Velikanka v remontu - Skrbi zaradi prevoza gledalcev v Rateče in nazaj - Vsi uradni funkcionarji, skakalci in novinarji na Bledu SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU - BLED 1966 Skoraj 20 let skrbi za propagando naše Planice znani smučarski in košarkarski funkcionar Voje Šerbec, ki se trudi, da bi ljubitelji zimskega športa in naše Planice zvedeli čim več o Planici, zlasti še tedaj, ko je na vrsti po znanem turnusu Kulm— Oberstdorf—Planica. Za to priložnost je s ponosom povedal, da bo v Planici 26. in 27. marca prihodnje leto morda največja skakalna predstava, odkar imamo svetovno — znano velikanko ob vznožju mogočnih Julijcev. Planiški komite je tokrat izbral ta termin zato, ker se je prepričal, da v tem času ne bo po svetu' prav nobenih večjih skakalnih prireditev. Takoj po končani skandinavski turneji bodo skakalci odpotovali v Jugoslavijo in na naši velikanki preizkusili svoje specifične skakalne sposobnosti vsmučarskih poletih. Nas gotovo najbolj zanima udeležba. Tole smo zvedeli: Planiški komite je povabil tekmovalce naslednjih držav: (v oklepaju navajamo število tekmovalcev) — Finska (3), švedska (3), Norveška (3), Italija (4), Švica. (3), Francija (2), Avstrija (4), ZRFF (4), Poljska (3), SZ (4), NDR (4), CSSR (3), Madžarska (2), ZDA (3), Japonska , (3), Kanada (3). Razen teh bo nastopila seveda tudi' Jugoslavija verjetno s šestimi skakalci. Na skakalnici je treba marsikaj popraviti, izboljšati, skratka, spremeniti podobo naše velikanke, ki bo morala na dan velikih dogodkov obleči lepo oblačilo. Tako bodo pod vodstvom inž. . Goriška delavci Gradbenega podjetja »Gorenje« iz Radovljice po predvidenem predračunu obnovili ograjo na doskočišču, obnovili zaščitne deske, dalje 'leseni del doskočišča, popravili televizijski stolp, minizirali pločevino itd. Ob-novitvnena dela bodo veljala okrog dva milijona dinarjev. Na vprašanje, kako bo poskrbljeno za tekmovalce, novinarje in gledalce, nam je tov. Šerbec razložil: — Na Bledu bodo prebivali v času tekem funkcionarji, novinarji in tekmovalci. Bled ima vse poštne in druge tele-komunacijske naprave, kar bo služilo predvsem zastopnikom sedme sile. Org. komite še ni prejel odgovora na vprašanje, kako bo s prevozom potnikov z vlaki do Planice. če ne bo ta problem ugodno rešen, bodo težave velike. Pred nedavnim je zasedala stalna ' komisija KOP, ki je razpravljala o smučarskih poletih v Kulmu, Oberstdorfu in Planici. Sklenili so, da bodo še naprej ocenjevali polete po Straumanovi metodi. Govorili so tudi o tem, da bodo na vebkankah le dva dni po štiri skoke. Najboljši pa bo prejel naslov »mojster poletov«. Sklenjeno je bilo, da lahko zgradimo v Planici še večjo skakalnico, z določenimi popravki. ZA BLED SO ŽE DOLOČENI KANDIDATI IN VODSTVO NAŠE REPREZENTANCE Gradbena dela na Bledu dobro napredujejo - Obisk glavnega urednika ».Sovjetskega športa« na Bledu - Sovjetski veslači prihodnje leto z vsemi posadkami na II. svetovnem prvenstvu - Na Dunaju bo 13 novembra izredni kongres EISA - Določeno je vodstvo za priprave reprezentance in 30 kandidatov Organizacijski komite ka svetovno prvenstvo v veslanju, ki bo prihodnje leto od 8. do 11. septembra na Bledu je že sredi največjih priprav. Gradbena dela dobro napredujejo, posebno pri veslaškem domu in vse kaže, da bo sredi novembra že pod streho. Ta dom, ki stoji poleg hangarja bo namenjen počitku tekmovalcem, v njem bodo prostori za masažo, za zdravstveno službo in okrepčevalnica. Organizacijski komite je te dni poslal ponudbe za gradnje provizoričnih objektov za tribuno, za pošto in podobno. V tisku je plakat, za katerega je napravil osnutek ing. arh. Simičdč, prav tako pa bodo v kratkem začeli Z iz- delavo značke,, saj je prišlo že več ponudb. Pred kratkim je bil na Bledu urednik sovjetskega športnega časopisa »Sovjetski šport« in si ogledal prizorišče II. svetovnega prvenstva. Dejal je, da je priroda zares lepa in da si tekmovalci ne morejo misliti boljših pogojev. Dejal je tudi, da so Pri' prave že tako daleč, da ni nobenih skrbi, da do prvenstva ne bi bilo vse pared. Glede sovjetske ekipe je omenil, da, bo prišla na Bled polnoštevilno, se pravi, z vsemi sedmimi posadkami. Ekipe, ki so letos nastopale po raznih tekmovanjih niso najboljše in glavni urednik »Sovjetskega športa« je omenil, da imajo zdaj že pripravljene posadke, ki so precej boljše in ki bodo prihodnje leto spet presenetile veslaški svet. Da je zanimanje za II. svetovno prvenstvo na Bledu že zdaj precejšnje, je povedal že predsednik PIŠA Thomas Keller na tiskovni konferenci, ki jo je imel na Bledu v času mednarodne regate. Prve reprezentance pa so že jaoslale rezervacije za stanovanje. Organizacijski komite je prejel rezervacije za. italijansko, francosko in zahodnonemško reprezentanco. 13. novembra bo na Duha-ju izredni kongres PIŠA na katerem bodo razpravljali o sprejetju v članstvo Nemške . demokratične republike in o tekmovanju mladincev. Seveda pa bo govora tudi o olimpijskih igrah v Mehiki. Za zdaj še ni nobenih podatkov o objektih za veslanje in kot pravijo strokovnjaki, je prav možno, da veslanje sploh ne bi bilo na sporedu na olimpijskih igrah leta 1968, če seveda prireditelji ne bodo pravočasno zagotovili vsega potrebnega. Tehnična komisija Veslaške zveze Jugoslavije je na več sestankih analizirala rezultate, ki so jih dosegli naši veslači v Duisburgu in je imenovala vodstvo za priprave reprezentance za svetovno prvenstvo- na Bledu. V vodstvu so dr. Dalibor Parad, Davor Jelaska, Joža Ropert, Jaroslav Lastovica in Peter Klavora. Določili so tudi 30 kandidatov iz katerih bodo sestavili osmerec, oba četverca in oba dvojca. Naš komentar SARAJEVO: OLIMPU A 4:1 (3:1) ra PO IX. kolu igranja v I. svesni ligi ima Olimpija največ prejetih golov — 19! To je seveda ne uvršča na zadnje mesto na lestvici, je pa prav gotovo posebna zanimivost. Od tega je obramba Olimpije prejela kar 15 golov le na štirih tekmah (željezni-čar 0:3, Hodnički N. 2:5, Beograd 1:3. Sarajevo 1:4). Navadno je bilo celo tako, da je Olimpija prejela več golov le v nekaj minutah in potem tudi številnih priložnosti ni znala izkoristiti. Obramba je torej večkrat precej nerazpoložena in io ne le vratar Žabjek, čeprav za nastope v I. zvezni ligi ne zasluži najboljših ocen. Celo sam priznava, da tako slabo ni branil v vsej svoji športni karieri, če smo po zadnji sezoni v II. ligi ugotavljali, da je to vratar, ki je prejel najmanj golov, potem moramo zdaj trditi prav obratno. Treba pa bo poiskati vzroke za to. Posebno poglavje na tekmi s Sarajevom sta bila oba stranska krilca. Za Čeha že nekaj časa ugotavljamo, da ni v formi in bo kot kaže treba zanj najti zamenjavo. Slabo noma upravičena je bila zaje igral tudi Kokot in popol-menjava s Kulenovičem. Srbu je bil v zadnjem času med boljšimi igralci. V Sarajevu pa se je pokazal v slabi luči. Bal se je vsakega starta, slabo je podajal in je sploh sodil med slabše igralce. To je bilo tudi vzrok, da je sredina igrišča popolnoma odpovedala in da smo videli zelo malo dobro zasnovanih napadov. V napadu so boljše ocene zaslužili le . Frančeškin, Ar-slanagič in Com, čeprav so vsi napravili več hudih napak. Nikolič je, čeprav se je trudil, zapravil toliko priložnosti, da mu jih ni mogoče oprostiti. Kaže, da bi mu le bolj ustrezalo mesto na zvezi, kjer je pokazal boljše igre. Prav igra v Sarajevu je pokazala kakšno mora biti dobro moštvo, če sta oba branilca Sarajeva lahko prihajala pred vrata Olimpije, bi prav tako lahko prihajala nazaj tudi oba igralca ha krilih, saj sta sicer oba branilca v napadu nepokrita. Za Sarajevo je bilo to več kot uspešno. Na naših igriščih pa se le malokdaj zgodi, da oba branilca na eni tekmi dosežeta gole. Seveda ne gre poraza v Sarajevu jemati ne vemo kako tragično. Popolnoma jasno je bilo, da je računati na točke precej optimistično, čeprav so dogodki pokazali drugače. Vendar se nam zdi, da bo moralo vodstvo ljubljanskega prvoligaša posvetiti posebno pozornost vratarju in pa igralcem na sredini igrišča. • PRVA ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Vardar : Dinamo 1:3 (1:2) Kovačevič, Mojsov, živadinovic, DINAMO: skonč, Cvek, Lončarič, Puljčan, Markovič, Ramljak, Pavič, Gucmirtl, Zambata, Kiš, Lamza. VARDAR: Atanasovski, Drobac, Nikolovski, (Cvetanovski), Geor-gijevski, Dojčinovski, Popovski, Sokolovič, Spasovski. STRELCI: Gucmirtl v 11., Pavič v 13. in 64. minuti za Dinamo, za Vardar pa Spasovski v 14. minuti. SODNIK: Hotič iz Beograda, gledalcev ' 12.000. SARAJEVO, 31. oktobra — lo že v 12. min. Ferhatovič je bil rezultat lahko tudi ugod-Res je, da so le redki opti- odlično podal na desno kri- nejši za nais, vendar je dela-misti od srečanja s Saraje- lo, kjer se je znašel Fazlagič la obramba z Žabjekom na vom pričakovali uspeh. Mo- in že tretjič prisilil Žabjeka, čelu nepopravljive napake. To štvo, ki je pod vrhom lestvi- da je pobral žogo iz mreže, je " -----*- —------ ce in igra doma, najbrž ni To je bil torej že drugi bra-bilo pripravljeno pustiti no- nilec, ki je dosegel gol. To je vincu točke. Tudi, da se bo- zanesljivo redkost na nogo-do dogodki na igrišču odvi- metnih tekmah! bilo tudi usodno za nas. Prve tri gole smo prejeli tako li sl# Žabjeka pa do zadnjft,^Padalca. To je bila naj- sa igra kar se jih sporni'*1 Pri Olimpiji. Zanimivo je bilo slabo tudi Sai,tv°. vendar so igral- Partizan : Žeijezničar 2:0 (1:0) Bračulj, Bratic, Bukal, Katalinski, Dj. Smajlovic. STRELCI: Hasanagic v 32. in Vislavski v 57. minuti za Partizan. SODNIK: D. Horvat iz Zagreba, gledalcev 25.000. PARTIZAN: šoškic, Jusufi, Damjanovič, Miladinovič, Rašovic, Va-sovic, Bajič, Bečejac, (Pirmajer), Hasanagic, Kovačevič, Vislavski. ŽELJEZNIČAR: Radovič, Jovano vič, Mujkič, Zemko, Matič, Kadrič, Zagreb : Beograd 1:4 (1:2) ZAGREB: Mišic, Galekovic, Če-pelja, Klobučar, Ilič, Suša, Kralj, Bubanj, Vaba, Dračič, Azinovic. BEOGRAD: Miloradovič, Vukaši-novič, Milovanovič, Dakič, Krivo-kuča, Gugleta, Samardžič, Matič, Santrač, Skoblar, Banovič. Rijeka : Radnički N. 2:0 (2:0) RIJEKA: Jantpljak, Milevoj, Mu STRELCI: Samardžič v 10. in Santrač v 16., 84. in 89. minuti, za Beograd, za Zagreb pa Bubanj v 21. minuti. SODNIK: Zaninovič iz Zadra, gledalcev 4000. goša, škrbič, Bmjac, Vrankovič, Lukarič, Perčič, Gulin, Petrovič (Radulj), Vukoje. RADNIČKI: Kneževič, Jovanov- kovic, Jankovič, Jeremič. STRELCA: Vukoje v 10. in Jan-toljak (11 m) v 17. minuti za Rijeko. SODNIK: Petrošič iz Splita, gledalcev 5000. ski, Milenkovič, Mitič, Nikolič, Jocič, Ilijevski, Andjelkovič, Velj- Vojvodina : Velež 2:1 (0:1) Radnički B. : Hajduk 0:0 NASLEDNJI NASPROTNIK OLIMPIJE - TREŠNJEVKA V X. kolu, 14. novembra bo Olimpija sprejela v goste zagrebško Trešnjevko. To moštvo je letos izredno dobro začelo in če je ne bi Disciplinsko sodišče NZJ kaznovalo s 5 negativnimi točkami, bi bila danes po IX. kolu pred Olimpijo. To pomeni, da. so Zagrebčani letos zastavili bolje kot lani. Olimpija je v tem srečanju favorit, toda vsako najmanjše podcenjeva- nje bi bilo prav lahko usodno za ljubljanskega ligaša. Zaradi zanimanja o trenutni formi Trešnjevke in o njenih odlikah sploh, tokrat, objavljamo nekoliko daljše poročilo o srečanju IX. kola med Crveno zvezdo in Treš-Ijevko, v kateri so Zagrebčani klonili na domačiha tleh s presenetljivo visokim rezultatom. jali kot so se, je pričakoval malokdo. Kot že nekajkrat letos se je spet ponovilo, da je Olimpija izgubila tekmo v desetih minutah in potem tudi iz najbolj ugodnih priložnosti ni znala popraviti zamujenega., In prav na tekmi v Sarajevu je bilo precej priložnosti, da bi se to zgodilo ... ŠEST MINUT DOVOLJ ZA ZMAGO Domače moštvo je nastopilo kompletno, razen Mušovi-ča, ki je bil kaznovan. Že to je obetalo, da bo tekma težka za goste iz Ljubljane, Zanimanje med Sarajavečani pa ni bilo pretirano. Le približno 4.000 gledalcev se je zbralo na stadionu na Koševu in na vprašanje kaj je temu vzrok, so nam funkcionarji Sarajeva dejali, da sta dva prvoligaša za to mesto očitno preveč. Zanimanje je večje le kadar gostuje katero bolj znano moštvo, ali pa če je na sporedu sarajevski derbi, ki privabi vedno rekordno število gledalcev. Pobuda je bila v prvih minutah očitno na strani domačih. Nekaj napadov pa ni zadovoljilo gledalcev. Toda že v šesti minuti je prišlo do začetka katastrofe za goste. Sombolac je bil nespreten in je podal žogo Trljači, ki se je čeprav je bil v neugodnem položaju za strel na vrata, odločil za strel. Čeprav se je Žabjek dotaknil žoge, mu je med rokami ušla v mrežo. To je bil strel z roba kazenskega prostora z leve strani in bi Žabjek vsekakor moral posredovati. POBUDA OLIMPIJE BREZ USPEHA Šele po petnajstih minutah igre je Olimpija končno le uredila svoje vrste, čeprav igra, ki smo jo videli, ni bila niti senca tistim v zadnjem času. Kljub temu pa se je ponudilo nekaj priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. Tako je Sirčo branil Arslanagičev strel v 23. min. Nekaj minut zatem pa Corn ni bil dovolj pozoren in mu je vratar spet preprečil, da bi zadel mrežo. Najlepšo priložnost pa je imela Olimpija v 39. min.. Posebno poročilo ‘ iz Sarajeva, od našega novinarja Marjana Gogale ko se je Nikolič sam znašel pred vratarjem Sirčom. Ta mu je šel nasproti, Nikolič je poslal žogo čez njega v visokem loku, vendar je padla le na vratnico in se odbila nazaj na igrišče. Dve minuti zatem pa je sodnik Gugulo-vid spregledal očitno 11-me-trovko v korist Olimpije. Ar-slanagič je imel lepo priložnost v kazenskem prostoru, vendar ga je branilec pokosil. Sodnik pa je bil mnenja, da to ni prekršek. Pred za- SARAJEVO: Sirčo 7, Fazlagič 7, Bif J; Jasenkovič 7, Bio-gradlie 7, Vujovič 7, Prodanovič 8, 6, Ferhatovič 7, Prljača’ e, Blaževič 6. OLIMPIJA: Žabjek 4, Sombolac r?Wčevič 6, Kokot 5 (Kulenovič 6), šoškič 7, Čeh 5, FraB^** 6, Srbu 5, Nikolič 5, Arslanagič 6, Corn 6. , . ^ , STRELCI: Prljača v 6., Bajič i1' Fazlagič v 12. in Moštvo Aluminija iz Kidričevega, ki se je uvrstilo v finale tekmovanja za Jugoslovanski nogometm pokal v Prodanovič v 89. minuti za Sarajevo'*1 ^slanagič. v 46. mi- republiškem merilu. Skrajno levo stoji trener moštva Kurebič, skrajno desno pa tehnični vodja Repič, nuti za Olimpijo. SODNIK: Gugulovič iz Zaječarja. GLEDALCEV: 4000. NOGOMETAŠI ZA JUGOSLOVANSKI POKAL V OKVIRU SRS hitro, da se nekateri naši igralci pri rezultatu 2:0 sploh še niso dotaknili žoge. ŽABJEK: Res sem prejel tri gole, ki jih ne bi smel spustiti. Čeprav sem v nadaljevanju večkrat dobro posredoval in ubranil nekaj strelov, ki bi bili prav lahko tudi goli, to ni toliko vredno, kaže, da v prvi ligi še nisem našel samega sebe in ne vem kaj je temu vzrok. Mislim, da ni pretirano če rečem, da kar sem vratar še nisem branil tako slabo. ARSLANAGIČ: Vsi smo igra- či kljn^nur znali izkoristiti naž\ in zmagati z visok#® rezultatom. Glede žabjeS*,^4 menim, da je vzrok “?0vi slabi formi po-škodV .1 io je dobil na Ravnah. Preživlja res hudo krizo i^Pričan sem, da bi mu p0**" lahko precej ko-ristil. namreč ni prav lahkoti... ŠOŠ^ Prehitro prejeti goli s0,, razno vplivali na nas. č*®1 Wla v drugem delu sre#j1^ naši strani, bi bil rezuM®1 la*ko precej drugačen. FINALISTA ALUMINIJ IN OLIMPIJA V polfinalu Olimpija premagala *v gosteh Triglav 7:0, Aluminij pa v Mari-boru Branik z 3:0 Preteklo sredo sta bili odigrani polfinalni tekmi nogmetašev v okviru tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal na področju SRS. Po pričakovanju je bila Olimpija favorit v tem tekmovanju, medtem, ko je bilo drugega finalista težko napovedati. Aluminij iz Kidričevega pa je presenetil prav vse in med drugim odpravil kar vse tri mariborske nogometne enajsterice in se uvrstil v finale. To je pomembno tem bolj, ker je Aluminij nastopal z okrnjenim moštvom. Zato je ra- zumljivo, da je v Kidričevem veliko zanimanje za bližnjo finalno tekmo med Olimpijo in Aluminijem, ki bo v Ljubljani 6. t. m. Kljub temu, da je Olimpija favorit v tem srečanju, pa si v Kidričevem prav od te tekme mongo obetajo. Tamkajšnji ljubitelji nogometa namreč pravijo, da se njihovi varovanci ne bodo dali ugnati kar tako in da* bo Ljubljančanom trda predla. Močno poudarjajo. da je bil n. pr. lanskoletni zmagovalec enakega srečanja celjski Kladi var in zakaj tokrat ne bi osf^jl^nogom^fog^pd zelo blizu republiškega prvaka in nas. Prepričani smo, da bomo lah-tako na pragu za vstop v II. zvez- ko videli dober nogomet m da no ligo. Ljubitelji nogometa v gostje iz Kidričevega prav gotovo Kidričevem tudi pravijo, da svojih ne bodo razočarali. To pa tudi varovancev na stadionu za Bežigradom v Ljubljani ne bodo pustili na cedilu, kar pomeni, da bodo mnogi obiskali to tekmo. Bodi kakorkoli že, ob prostem terminu zveznega tekmovanja prihodnjo soboto in nedeljo, bo ta pomeni, da se bo morala Olimpija močno potruditi, oziroma, da tekmeca iz Kidričevega ne bo smela podcenjevati, če se bo hotela kot predstavnik Slovenije, uvrstiti v nadaljnje tekmovanje za Jugoslovanski nogometni pokal. SLOVAN : ČELIK 0:4 (0:1) LJUBLJANA, 31. okt. Slo- veste» prejšnjo ne- v teh redkih protinapadih z remu s kakšnih 10 m ni bilo nosu, toda vse .so ostale ne- napadalcem gostov končno vanu danes na Centralnem del jo, ^ Pričakovali, da bo enim ali dvema napadalcema težko premagati domačega izkoriščene. Čelik je fPetP<> P" • DRUGA ZVEJ^A NOGOMETNA L^A ključkom prvega dela je Ko- stadionu v Ljubljani spet ni Slovafl poskusil dose- pač niso mogli premagati ob- vratarja. V zadnji minuti te- tisnil domačine kota zamenjal Kulenovič. Začetek drugega dela je hitro prinesel nekaj upanja za igralce. Olimpije. Že v prvi minuti je Corn streljal prosti strel z leve strani in Arslanagič je izkoristil premalo pozorne branilce ter z glavo dosegel gol. Ostalo pa je le pri tem, saj v nadaljevanju niso znali napadalci iz- Ponovno srečanje reprezentanc drugih zveznih lig BEOGRAD, 31. okt. Po manj Iz vsega tega pa ni PiP1®- Slovan je spet aigral * o kot v prejšhjih Že v naslednji minuti je koristiti celo vrsto priložno-Prodanovič streljal le z ne- sti. Naštejmo jih le nekaj, kaj metrov, vendar je bil Najlepša je bila v 54. min. Žabjek na mestu. V 8. minuti Corn je streljal prosti strel B«». K^umovič, Brrjcič, nik izkljuCil iz igre. Prvi gol »r^f “rSfV pS’»£ Garnv Brajkovic, Bradač, je dosegel Djajic na lep pred- nut prej Branilec Bajič se B ’ 8 P i S Trešnjevko : Crvena zvezda 0:3 (0:1) Trešnjevka: Mutak, Granid, nad Sekularcem, ga je sod- Garov Gašič, Bjelčlč, Pavlica. Crv. zvezda: Dujkovič, Stojanovič, Jeftič, Klenkovskii, Markovič, Bekič, Djajič, Škrbič, Miloševič, šekularac, Kostič. Strelci: Djajič v 43. min., škrbič v 59. in šekularac v 88. minuti-za Crv. zvezdo. Sodnik: Kragulj iz Banje luke; gledalcev 10.000. Tekma je bila na trenutke groba. Trešnjevka je igrala slabo. Ker sta dalj časa obračunavala med seboj šeku-. lafrac in Bradač, je sodnik izključil igralca Trešnjevke. Bradač je kot senca sledil Šekularcu in - ga nenehno oviral in večkrat grobp zrušil. Po 11. prekršku Bradača ložek šekularca. Takoj zatem je imel možnost Klen-kovski zvišati rezultat, toda streljal je z glavo visoko čez vrata. V 59. minuti je Šekularac streljal iz kota, Biščan je odbil žogo do Škrbiča, ta pa je z volej udarcem zadel mrežo. Trešnjevka je imela eno samo priložnost, ko je Pavlica prišel do vratarja Dujkoviča, toda bil je nespreten in ni mogel realizirati ugodne priložnosti. Zadnji gol je dosegel po učinkovitem preigravanju šekularac. Prešel je Kasumoviča, streljal, vratar Trešnjevke je žogo ujel, vendar mu je ušla iz rok in se odkotalila v mrežo. je znašel z žogo skoraj na istem mestu kot prej Prljača, streljal in žoga je bila spet v mreži. Tudi tokrat seveda po krivdi vratarja. Koliko hitrejši so bili domači in kako so se borili, pove najbolje podatek, da je Srbu šele v 10. min. prvič prišel z žogo do 16-meterske-ga prostora in jo zelo nespretno »podal« branilcu Sarajeva. To je bil tudi prvi napad gostov. Čeprav so igralci Olimpije dobili pred tekmo podrobna navodila, med drugim tudi to, da morajo dobro paziti na branilca Fazlagiča, tega, kot še marsičesa drugega, niso storili. To se jim je maščeva- v Vinkovcih. V moštvu bodo nastopili igralci do 23 let starosti. Prav zaradi tega bo to srečanje služilo selektorje znašel Nikolič, če bi žogo jem jugoslovanske reprezen-skusal spraviti v mrežo z ^ance kot izbirno srečanje s pravd Vrez Veža™’ Poskušal sestavo mIade jugoslovanske paVe z nogo in s pr“ reprezentance, *o 24. no- enega metra mu je »uspelo« vembra nastopila v izbiti žogo čez vrata. To bi nu Proti mlademu z veliko težavo napravil vsak Anšbje- Izbor igralcev bo branilec, pred svojimi vrati znan predvidoma do srede, seveda! uspelo kaj več kot še poslab- Minuto pozneje je spet Ni- sati razliko v golih in mesto količ zapravil ugodno prilož- na. lestvici. Po dokaj dobrih nost. V 76. min. pa je vratar Sirčo le s težavo izbil strel Arslanagiča v kot. Nespretnim napadalcem so se v zadnji minuti spet pridružili obrambni igralci Olimpije in dovolili, - da je Prodanovič z glavo dosegel še četrti gol. či v ^ s Čelikom čim rambe gostov. V 19. minuti boljši Nekateri so je imel Slovan izredno pri- se c#, ^ejali, da lahko ložnost, da po dolgem času domaBfJJčrže doma naj- spet doseže kakšen gol. Oblak je lepo podal žogo Virantu, ki pa je z glavo z ne-■““k*-K a —" ' kaj metrov slabo streljal in sredawL 0Wa iii Čelik je priložnost je šla po vodi. Ta-brez težav prepričlji- ko j za tem je imel prilož-. . . . vo 0S>“ obe točki. Slovan nost tudi Vavpetič, toda ko vratno srečanje reprezentanc res igr* ^rno zato, ker je je imel možnost kaj doseči, vzhodne in zahodne druge pač v brez upa zmage je padel in položaj je fesi! zvezne lige bo T. novembra in ob5 a v tej konku- branilec Vukovič, ki je iz renc'- gneče poslal žogo daleč v jjO^Casen PRVI polje. Le nekaj minut zatem P0LeAS, • pa. so gostje skoraj dosegli Celi# tekoj na začetku Prvi £oL Lazovič je poslal zaigral tez nervoze, kljub žogo v prazna vrata, toda temu t Siedalci niso bili za- Velkavrhu je uspelo žogo od- dovoljbL? teto obeh enaj- biti v kot. S tem so gostje sterič. bj' Je videti, Slovan pokazali, da Je tudi napad Londo vetjno v' svojemu nasprot- pričel funkcionirati tako kot moštvu niku Pjto10. brezkrvno in so hoteli in že v 35. minuti obrambo po levem krilu, podal žogo ga dela igre je Velkavrh re- in šuler je danes ponovno Milosavljeviču, ta je lepo šil še eno nevarno situacijo lahko pokazal vse svoje zna- preigral domačo obrambo in in kazalo je, da Čelik le ne nje. Reči moramo, da je s silovitim strelom premagal bo imel tako lahkega dela. kljub visokemu porazu opra- Šulerja. Le 3 minute za tem vil svoje delo zelo dobro, saj je bil rezultat že 3:0. Drug PAMETNA IGRA — je mnogokrat res izredno po- za drugim so gostje poskuša- 3 ZADETKf sredoval. Kljub temu, da so li potresti domačo mrežo, to- Obe enajsterici sta v napa- gostje neprestano napadali in da v gneči se je žoga odbija-__________________________________________________________ la na vse strani, in težko je SLOVAN: Šuler 7, Udovč 6, Pašič 6, Klaus 7, Velkavrh “lo najU p^6 P° ^ri ^ 5, Kitič 5, Vavpetič 4, Koršič 4, (lozomemik 4), Virant 4, Ut', Oblak 5, Popivoda 4. ČELIK:* Vranješ 7, Teljigovič 7, Vukovič 7, Popov 6, Bilič 7, Anovič 7, Renič 5 (Duspara 6), Milosavljevič 7, Lazovič 7, Lalič 7, Mikolič 6. STRELCI: Lazovič v 35. minuti, Milosavljevič v 73. ter Anovič v 76. in 80. minuti za Čelik. SODNIK: Ivaniševič iz Zagreba, gledalcev 300. medlo ^ ' teko da se sre- je Lazovič dosegel prvi gol. Čanje ItL u izrodi v brez- Milosavljevič je prodrl po glavo ' £ j!e po igrišču. Do- desnem krilu, Velkavrh je na- lačin' ^ te tu in tam pri- pravil grobo napako in do ni bilo pri Slovanu v igri prav nobene spremembe. V prvih minutah so sicer domačini v treh hitrih protinapadih, katerih iniciator je šli čet - "o igrišča, vendar žoge je prišel Lazovič, kate- bil Oblak, imeli lepe prilož MARIBOK: LOKOMOTIVA 3:1 (2:1) IZJAVE P0 TEKMI ATANACKOVIČ (trener Sarajeva): Olimpija je nesrečno prejela prva dva gola, kar je seveda dalo polet mojim igralcem, da so prvih dvajset minut igrali zares dobro. Olimpija je kot moštvo napravila name prijeten vtis in moram reči, da sem srečen, da je srečanje z njo za nami. Pri našem moštvu sta dva starejša igralca, Ferhatovič in Biograidilič, pokazala kako je treba igrati. Za Olimpijo pa menim, da bo zanesljivo ostala tudj prihodnje leto v prvi ligi. - BIOGRADILIČ: Mislim, da smo zasluženo zmagali, če- MARIBOR, 1. nov. Skoraj ne pomnimo tako razburljivega začetka kakšne nogometne predstave v Ljudskem vrtu. V pičlih treh minutah se je zgodilo, da bi lahko Mariborčani vodili z 2:1, če bi napadalci ne bili tako nespretni. Zgodilo pa se je obra no in Lokomotiva je na presenečenje vseh ob zastreljani Balentovi enajstmetrovki vodila z 1:0. Ljudje so stali na nogah in čakali podobnega nadaljevanja. Sicer pa poglejmo, kako je bilo v teh usodnih trenutkih? BALET SE JE UŠTEL Že v prvi minuti smo zabeležili prodor Maribora in jalov zaključek akcije pred Radočajevimi vrati. Minuto pi j® - C!!Ž sarneval Vabič. V minu« je prišlo do 1 ko je Popo1 nf f>rM6Vrata’ Marica °arl prek Košaka in rnf0iičetiOst°v je bila že skoraj Obrambni igral- žogo ci Lo^lJ^e rfOOosti pa 50 se zate-kli & f.iiiij zrušili Košaka in pr l Ha 5aslidjiea, da je pokanj belo točko. Kd° strelec? Že prej so s® 0riU, da bo to ciator zadetka, žogo je nese-bičnov podal do Klančnika, pri tem prevaril nekaj nasprotnih igralcev, ki so odšli v prazno, Klanjšek pa je podaljšal .-do Košaka. Njegova poteza je dišala po zadetku, zato Košaku skoraj hi bilo posredovati. Žogo je ujel šele takrat, ko je že pre- šla črto vrat, s čimer je za- njegove odločitve. Kaže pa. detek samo potrdil. Zadovolj- raj vseh 10 igralcev gostov je bilo pred kazenskim prostorom Slovana in nazadnje je prišla žoga do Anoviča, ki je streljal tik ob desni vratnici v mrežo. Končni rezultat je dosegel isti igralec v 80. minuti, ko je še enkrat z večje razdalje premagal domačega du zamenjali po enega igral- streljali na vrata domačinov, vratarja. V zadnjih minutah ca, toda medtem ko se je pa do spremembe rezultata so domačini poskusili vse, da pri Čeliku to precej poznalo, ni in ni hotelo priti. Napa- bi zadeli'vsaj častni zadetek, dalna peterka gostov si je toda tudi nekaj priložnosti,ki ustvarjala priložnost za pri- so si jih sicer 'še ustvarili, ni iožnostjo, toda zaključni stre- prineslo toliko zaželenega li so bili slabi ali pa je kri- gola. tične trenutke reševal doma- Slovan je danes spet za-či vratar. V 73. minuti se je igral slabo in s takšno igro pač ne more računati na kakršenkoli uspeh. Priznati pa moramo, da se je obramba, ki je bila danes prav gotovo boljši del moštva, precej trudila in da je bilo videti tudi precej borbenosti. Krilska vrsta in napad sta Robustni in visoki strelec Ma- spet po svoji lepi stari na-ribora je z rezantnim pol vi- vadi zaigrala medlo, brez vo-sokim strelom zaključil odlie- Ije in predvsem neučinkovi-no obdobje vijoličastih. Gle- to. Prav nikomur ne more-dalce je spomnil na svoje zla- mo dati boljše ocene in ne te čase, ko je takšne zadetke moremo si zamišljati, kaj bi tako rekoč dosegal na vsaki trener Pišek moral še stori-tekmi. ti, da bi se to stanje popra- Drugi polčas je bil revnej- vilo. če pri ligašu s Kodelje-ši od prvega, o tem ni dvo- Vvega ne bo prišlo do teme-ma. Edina svetla točka je bil Ijitih sprememb, smo lahko morda Košak v 73. min., ko prepričani, da bodo rezultati rezerve sedel še Vabič. Prosen je med tednom zbolel (angino), pa tudi z Vabičem zdravstveno stanje ni najboljše. Manjkal je še’eden. Gre za Binkovskega, ki je med tednom enostavno pobegnil iz mesta pod Pohorjem nazaj v Celje. Za zdaj nikomur še ni znano, kje je resnični vzrok Gerloci 6, Simeunovič 7,. Sizgoreo 6, Grubi- šič 7' $obpi0s.te 6. Breznik 7, Košak 7, Balent 8 (Jovano-vič Plrc 7> Klančnik 7. L6, Sok -VA: Rad°čaj 6, Starman 5, Jurašič 5, Tufe-gediiC R£>*el, ^aj°imotive uka' popolno renesanco renovira- tako sem povsem zadovoljen, nega napada. n0 sicer ne m°r^gel da bi lahko presti Zarfs točno odmer-jen f, je bil zelo ^Sf«lcppa tudi- »lav?.! Pozneje Pa J® bil Pr Volasi Rečan ini- PROSEN JE-ZBOLEL Ko smo že pri nedeljski postavi vijoličastih, ne moremo mimo dejstva, da je bila precej korigirana. Manjkal je predvsem Prosen, glavni iniciator in organizator igre, poleg njega pa je na klopi za da klub ne bo nič kaj nežen pri kazni. Tehnično vodstvo je zaradi omenjenih korektur bilo prisiljeno formirati povsem novo enajsterico, ki pa ni razočarala. Trener Ši-munovič nam je v zvezi z njo omenil: bilo reagiranje občinstva na aalm. vml^i »Zgodi se, da če odpovesta menjavo Balenta z Jovanovi- ^ prvem polčasu smo imeli eden ali dva, ni druge reši- čem. Več kot očitno je bilo, da izrednih priložnosti, to- tve, kot je bila nedeljska, je bila ta menjava povsem .... ......... brez osnove, kajti Balent je bil presenetljivo dober organizator igre, zamenjal je Pro- ^ ^ ^ &____________ Dve točki ‘in trije zadetki sta . sena v tej vlogi. Jovanovič pa ^veljalo “tudi tok^rat” in zma-lep porok za vnaprej, čeprav je bil kaj klavrna slika svo- ga eeUka je zaslužena. V dru-igra ni bila ravno sijajna.« *— * l” 1'’1 “ ' " Pomembnejše ocUega pa je ^ tokrat rapočaran: _ Kot sami vidite, ni prave volje: da kot po navadi, gola nismo znali doseči. Staro pravilo pa je, da če gola ne daš, ga prav gotovo dobiš. To je PREMALO ZADETKOV Kratek pogled v beležnico pove, da so Mariborčani pokazali vse, kar znajo pravzaprav le v prvih 20 minutah, točneje do Pirčevega zadetka. jega imena. Kolikor ne bi bil gem polčasu so jgraioi še bolj rezultat ugoden za vijolica- popustjd jn gostom je uspe- ste, bi gornja dilema bila glavni vzrok nezadovoljstva, tako pa je ostala lepo prikrita. Obenem pa opominja, da velja v bodoče trezneje presojati posameznike. lo svojo zmago izraziti s še večjim rezultatom. Boljši del moštva je bila p^av gotovo obramba. STANE TRBOVC ZVEZNA LIGA Vojvodina Sarajevo Partizan Beograd Vardar Rijeka Radnički N. Crvena zvezda Velež Zagreb Olimpija Dinamo Radnički B Hajduk Trešnjevka Žeijezničar 16: 9 14:14 14:10 18:16 11: 9 11:12 18:12 16:13 10:13 10:14 13:19 13:15 7:16 17:12 13:16 10:10 V NASLEDNJEM KOLU BODO IGRALI 14. november Niš - Radnički N. : Radnički B. BEOGRAD - Beograd : Rijeka BEOGRAD - Crv. zvezda : Zagreb LJUBLJANA: Olimpija: Trešnjevka SKOPJE - VardaiL: Sarajevo SPLIT - Hajduk : Partizan SARAJEVO - Žeijezničar : Vojvodina ZAGREB - Dinamo : Velež II. ZVEZNA LIGA-ZAHOD REZULTATI ISTRA : BOROVO 4:1 (2:0) VARTEKS : SLAVONIJA 1:2 BORAC : RUDAR 4:1 (3:0) SPLIT : FAMOS 0:0 MARIBOR : LOKOMOTIVA 3:1 (2:1) SLOVAN : ČELIK 0:4 (0:1) BOSNA : SEGESTA 3:2 (3:2) LEOTAR : ZADAR 2:1 ŠIBENIK : SLOBODA 4:1 (1:1) Čelik 11 9 2 0 28: 6 20 Borovo 11 9 1 1 29: 9 19 Lokomotiva 11 7 1 3 29:15 15 Šibenik 11 6 3 2 22:13 15 Sloboda 11 5 4 2 17:12 14 Slavonija 11 4 4 3 16:12 12 Bosna 11 4 4 3 14:14 , .12 Borac 11 4 3 4 22:18 11 Maribor 11 4 2 5 14:12 10 Rudar 11 4 2 5 16:17 10 Zadar 11 4 1 6 14:31 9 Istra 11 4 4 3 12:11 8 Famos 11 2 4 5 10:15 8 Leotar 11 2 4 5 9:19 8 Varteks 11 3 1 7 13:18 7 Segesta 11 2 3 6 12:23 7 Slovan 11 1 3 7 4:25 5 Split 11 1 2 8 12:22 4 V NASLEDNJEM KOLU BODO IGRALI 14. november HRASNICA - Famos : Sloboda ZENICA - Čelik : Šibenik ZAGREB - Lokomotiva : Slovan SISAK - Segesta : Maribor BOROVO - Borovo : Bosna ZADAR - Zadar : Istra OSIJEK - Slavonija : Lectar KAKANJ - Rudar : Varteks SPLIT - Split : Borac ZVEZNA LIGA-VZHOD REZULTATI ~ RADNIČKI : BORAC 0:0 ŽELEZNIČAR : VOŽDOVAČKI 2:3 (1:1) LOVČEN : NOVI SAD 2:1 (1:1) TREPČA : BUDUČNOST 4:1 (1:0) SLOBODA : BOR 1:1 (0:1) SREM : PRIŠTINA 2:2 (1:1) SUTJESKA : BAČKA 2:1 (1:1) PROLETER : SLOGA 1:1 (1:1) POBEDA : SPARTAK 3:1 (2:1) Bududnost 11 7 3 1 21:10 17 Bor 11 7 1 3 20: 8 15 Trepča 10 5 3 2 24:15 13 Sutjeska 11 5 3 3 22:17 13 Lovčen 10 6 1 3 22:20 13 Radnički 11 5 3 3 19:23 13 Pobeda 11 4 3 4 19:16 11 Proleter 11 3 5 3 15:15 11 Priština 10 3 4 3 15:11 10 Srem 11 4 2 5 19:19 10 Spartak 11 4 1 6 16:18 9 Voždovački 11 4 1 6 16:25 9 železničar 10 3 2 5 19:21 8 Borac 10 2 4 4 6:13 8 Bačka 10 3 0 7 17:13 6 Novi Sad 11 2 1 8 14:25 5 Sloboda 7 2 3 2 9: 7 4 Sloga 7 1 4 2 8:12 2 PRVI IZPIT CIUDAD MEXIC0 KRATKOTRAJNI Izkušnje so kaj različne - Predlogi o delitvi iger - Trenerji in zdravniki na gaja Indijanci ^ Nedavno je bilo v mehiški prestolnici Ciudad Mexico veliko predolimpijsko tekmovanje, ki naj bi po eni strani dalo organizatorjem možnost preizkusiti del organizacijskega aparata in naprav po drugi pa mnogim bodočim olimpijcem v letu 1968 pravtako možnost preizkušnje v značilnih klimatskih pogojih dela Mehike. Vsekakor je bilo letošnje tekmovanje, v prihodnjih letih naj bi mu sledila podobna tekmovanja, CjD TEDNA DO TEDNA atletika Moskva — svetovni rekorder v skoku v višino, Valerij Brumel, se je pred časom precej težko poškodoval pri prometni nesreči. Po večkratnem zlomu noge so nastale še komplikacije in zdravniška prognoza pravi, da bo v ugodnem primeru lahko skakal spet čez leto dni. Helsinki — Pripravljajo knjigo o enem največjih športnikov vseh časov — tekaču Paavu Nurmiju. Posebnost te knjige je v tem, da avtorjem molčeči Nurmi ni odrekel pomoči, tako kot je doslej vedno storil. Peking — Kitajski sprin-ter Che Chia-chuan je izenačil svetovni rekord v teku na 100 m z rezultatom 10.0. Njegov doslej najhitrejši tek je bil izmerjen z 10.2. Moskva — Irina Press je dosegla nov svetovni rekord v teku na 80 m ovire z 10.3. Dosedanji rekord 10.4 je pripadal Avstralki Kilbom in Presso-vi. AVTOMOTO Ciudad Mexico — V zad-pji dirki avtomobilsko svetovno prvenstvo je zmagal Amerikanec Richie Ginther na Hondi pred Gurneyem (ZDA) na Brab-hamu. Končno stanje v prvenstvu: 1. Jim Clark (VB) na Lotusu s 54 točkami, 2. Hill (VB) 40,3 Gumey (ZDA) 25,5. Surte-es (VB) 17. Suzuka — Z dirko na Japonskem je bilo končano letošnje svetovno prvenstvo v motorizmu za zelo primerna priložnost za ponoven začetek razprave o tekmovalnih pogojih v Ciudad Mexico, ki so specifični zaradi velike nadmorske višine — več kot 2200 m. V prispevku, ki bi ga lahko imenovali »predolimpijska panorama« in ki nima ambicij, da bi povedal vse o igrah 1968, bomo govorili o nekaterih zanimivostih tekmovanj in drugih mehiško — olimpijskih problemih. RAZLIČEN VPLIV NA RAZLIČNE PANOGE Predolimpijsko tekmovanje ni ovrglo znanih teorij o tem, da bodo v posebnih pogojih Ciudad Mexica doseženi lahko fenomenalni rezultati v panogah, ki zahtevajo od tekmovalca kratkotrajne napore, da. pa bo pri panogah z daljšim naporom rezultate kaj težko primerjati z onimi, ki smo jih vajeni v normalnih klimatskih pogojih. Na nekaj primerih z atletskih tekem lahko dobimo potrditev gornje trditve: 100 m 10.3, 200 m »20.9, 400 m 46.3, 110 m ovire 13.9, vršina 214, daljina 8.02 — 800 m 1:50.7, 1500 m 3:54.4, 5000 m 14:40.6, 10.000 m 31:27.8. Številke povedo poznavalcem atletike, vsaj skromnim, vse. Ob tem velja celo ugotoviti, da je bila konkurenca v tekih na srednje in dolge proge celo močnejša kot v ostalUi panogah. X plavanju je bilo zaostajanje za normalnimi rezultati sicer manjše, zato pa se je pojavilo v vseh panogah, se pravi v vseh slogih in na vseh dolžinah. Morda je še bolj zanimivo dejstvo, da so bili skoraj vsi plavalci ^ ob koncu tekmovanja izredno izčrpani in so jih morali takorekoč vleči iz vode ali celo reševati pred utopitvijo. Podobne so tudi ugotovitve kolesarjev, medtem ko na primer sabljači in telovadci niso imeli nobenih težav. 18 DNI AKLIMATIZACIJE Mimo številnih športnikov je bilo pred dnevi v Mehiki tudi mnogo znanstvenikov iz Evrope in drugih celin, da na svojih poskusnih zajčkih-športnikih raziskali pogoje za trening in tekmovanje v razredčeni atmosferi. Že prve ugotovitve, dokončne^ analize bodo na voljo seveda šele čez čas, kažejo, da je za uspešen nastop v klimatskih atmosferskih pogojih Ciudad Mexica potrebna minimalna aklimatizacija 18 dni. Kompas PRIRE1A AVTOBUSNE IZLETE PO IVGOSLAVm IN INOZEMSTVU Teh 18 dni so tudi razdelili v tri dele in sicer na 3 do 5 dni za spremembo nadmorske višine ob skoraj popolnem mirovanju, nadaljnjih 7 dni za razliko v času (po že ustaljenem pravilu, da človek dnevno prenese po 1 uro spremembe v času) ter pet do šest dni za prebroditev tako-imenovane klimatske krize, ki nastopi običajno po 9. dnevu bivanja. Strokovnjaki so v skladu z znanimi teorijami o pogojih življenja na različnih nadmorskih višinah ugotovili, da bi priprave na nadmorski višini okoli 3000 m in primerni temperaturi in vlagi bile idealne za poznejši nastop v Ciudad Mexico. Torej ne le trening na isti, ampak celo na večji višini je zagotovilo za uspeh! SPOR ZARADI DVEH NEMŠKIH ZASTAV Glavna komplikacija na letošnjih predolimpijskih tekmovanjih je bila enkrat več zastava NDR. Na zahtevo številnega zastopstva te države so namreč na stadionu izobesili tudi državno zastavo NDR in takoj je sledil protest zastopstva iz ZRN z AFRIKA AMERIKA AVSTRALIJA AZIJA EVROPA utemeljitvijo, da velja za olimpijske prireditve sklep mednarodnega olimpijskega komiteja, da nastopata sicer obe Nemčije vsaka s svojp ekipo, da pa imata skupno zastavo kot doslej In ne nosita državnih grbov na dre- BELGIJSKI »LAS ZA DELITEV IGER Predsednik atletske zveze Belgije Edouard Hermes se je ob nedavnih izkušnjah pojavil z zanimivo iniciativo. Pisal je pismo sekretarju evropske komisije mednarodne atletske zveze Arturju Takaču in predlagal, da bi nekatere atletske panoge (navedel je teke 1500, 5000, 10.000 m in 3000 m zapreke) prenesli iz^ Ciudad Mexico v kak primernejši kraj y Mehiki, če bi se evropska komisija odločila za tak predlog bi ga morala posredovati svetovni zvezi ta pa potem CIO. Praktično bi prišli v poštev predvsem dve mesti — Vera Cruz (400 km dale/č od prestolnice) in Tampico (300 km). Malo pa je verjeti v tovrstno odločitev CIO, saj so bili možem iz tega najvišjega športnega foruma znani tek- delu - Mehiki naj poma- movalni pogoji Ciudad Mexica že tudi tedaj ko so_ poverili organizacijo iger Mehiki. BESEDO STROKOVNJAKOM Iz velikega kupa različnih izjav o mehiških pogojih za tekmovanje smo izvlekli le nekatere , besede znanih strokovnjakov: Trener italijanskih plavalcev Frederico Dennerlein: »V prvih dveh oziroma treh dneh dosegajo plavalci normalne rezultate, potem pa krivulja sposobnosti pada. Za zdaj mi še ni jasno kako se bo ob daljši aklimatizaciji krivulja spet dvigala.« Trener švicarskih telovadcev Jack Gunthard: »Menim, da pretiravajo s takoimenovanim višinskim problemom. Seveda je potrebna določena prilagoditev, ki pa si jo bomo lahko privoščili tudi v Evropi.« Vodja romunske ekipe Constan-tin Florescu: »Seveda bo lega Ciudada Merico morala biti upoštevana, zdi pa se mi, da bomo lahko prilagoditev opravili doma, v višini 1900 m.« Japonski plavalni trener Hirono-shi Furuhashi: »Prepričan sem, da bodo tokijski dosežki na igrah 1968 preseženi, tako kot se je zgodilo še vselej. Vse bo odvisno seveda od pravilne priprave. Na Japonskem imamo tri kraje, ki nekako ustrezajo pogojem Ciudad Merico vendar se nam je zdelo potrebno pregledati stvari tudi v pravih pogojih.« Trener francoskih kolesarjev Ge-rardin: »Moj varovanec Morelon je moral priti prav v Mehiko, da je vendar dobil neko veliko med-narodnb prireditev. Pri tem nas višina ni prav nič motila, saj smo se približali celo svetovnemu rekordu.« UVOŽENI TRENERJI — DOMAČI TALENTI Kvalitetni šport Mehike, o tem naj bo beseda v zadnjem sestavnem delu tega predolimpijske^^ mozaika, gradijo v glavnem, inozemski trenerji. Edini domači zvezni trener v katerikoli pomem-nejših panog je košarkarski strokovnjak Garcia. Sicer pa se^ ino-zemci trudijo najti in izšolati športnike, ki bodo lahko uspešno zastopali Mehiko na njenih igrah. Mehiška organizacija je pod-vzela že vrsto ukrepov, ki rta j zagotovijo odkritje novih talentov, ki bi jih v preostalih treh letih še lahko pripravili na igre. V prvi vrsti so pomislili na oddaljeno področje Indijancev plemena Tarahumara, ki so znani kot izredno vzdržljivi tekači na dolge proge. Pripravili so posebne ekspedicije v kakih 50 vaseh tega plemena z nalogo, da poiščejo najbolj nadarjene in jih pripeljejo v bolj civilizirano okolje, kajti Tarahumare živijo deloma celo še v jamah. Pravijo, da je pri tem glavni problem navezanost teh Indijancev na domače okolje, saj nočejo v mesto. Vsekakor se Mehika trudi, da ne bi bila samo dostojen organizator olimpijskih iger, ampak me; ni s svojim zastopstvom pokazati solidno višino telesne kulture v svoji deželi. Kipchonge Keino na cilju rekordnih 3000 m PORTRETI ASOV PRVI AFRIŠKI REKORDER KIPCHONGE KEINO Letos je dobila Afrika svojega prvega svetovnega rekorderja v atletiki, črni svet je dobil svojega prvega tekaškega fenomena za daljše dolge proge. V predal bo lahko vržena ameriška teorija, da črnci že kot rasa niso sposobni za dolgotrajne napore kot jih zahtevajo na primer teki. Kipchonge Keino je tisti, ki ga je doletela čast, da podre teorijo skupaj s svojim rekordom. Temnopolti tekač je že na olimpijskih igrah v Tokiu pokazal svoje skrite sposobnosti, saj je dosegel v teku na 5000 metrov odlično peto mesto. Trenirati je začel dve leti prej, tedaj star 20 let, kar po svoje. Komur pride danes v roke načrt njegovega tedanjega treninga, bi se prijel za glavo, toda tudi s takim treningom je Kipchonge postavil osnovo za svoje sedanje uspehe, ki ga že postavljajo za enega glavnih favoritov za olimpijske igre leta 1968 v Ciudad Mexico Prav mu bo prišla pri tem še ena zelo pomembna okol-nost — tudi njegova rodna Kenija je visoka planota in pogoji za trening in tekmovanja se ne razlikujejo •mnogo od onih v Mehiki. Letos je bil Keino na daljšem gostovanju pb Evropi in to mu je prineslo vrsto odličnih rezultatov in kot vrhunec svetovni rekord v teku na 3000 metrov. V Halsing-borgu je na tej progi dosegel praktično brez konkurence čas 7:39,6, kar je za 6,4 sekunde boljše od dosedanjega rekorda Herrmanna (NDR}. To je prvi rekord, ki ga je beležil Afrikanec v svetovnem merilu in prvi rekord temnopoltega tekača na katerikoli dolgi progi. Mimo tega - rezultata je Keino, ki je bil po povratku s svoje uspešne evropske turneje povišan v policijskega narednika, dosegel še 3:39,5 na 15000 metrov. — 3:54,2 na 1 miljo in 13:26,2 na 5000 metrov. Kipchonge Keino je po svoji blesteči letošnji sezoni vse; kakor med najbolj resnimi olimpijskimi favoriti za teke nžr^dolge proge, ker je vsem strokovnjakom, danes jasno, da ta neverjetni naravni talent še ni izčrpal vseh skritih rezerv svojega telesa in sodobnih metod treniranja. Prav to pa ga postavlja v omejeno vlogo favorita, ki jo bo najbrž tudi uspel upravičiti, še posebej če bo v bodoče posvetil nekoliko več pozornosti tudi vprašanjem taktike teka saj je to področje popolnoma zanemaril kategoriji 50 ccm in 250 ccm. V najlažji kategoriji je prvak Bryans na Hondi pred Taverijem na Hondi in Andersonom na Suzukiju, v „250 ccm pa Elead na Yamahi pred Duf-fom na Hondi. SMUČANJE Dunaj — Avstrijsko smučanje je v resni krizi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki onemogočajo redne priprave državne reprezentance. Zvezi je med ostalimi priskočil na pomoč klub Kit-zbiichl s 50.000 šilingi prispevka za priprave alpskih smučarjev za Portillo. Moskva — Svoj dokončni odhod iz tekmovalne arene je najavil nenadoma najmočnejši mož sveta. Jurij Vlasov, mnogokratni svetovni rekorder in prvak v dviganju uteži težke kategorije. NOGOMET Szeczin — Reprezentanca Poljske je v kvalifikaciji za svetovno prvenstvo premagala Finsko s 7:0 in vodi v svoji skupini s 6 točkami pred Italijo 5, in Finsko 2. STROKOVNO - AKTUALNO - STROKOVNO - AKTUALNO - STROKOVNO - AKTUALNO ZANIMIVE SPREMEMBE V TELESNI KULTURI V OBČINI JESENICE V V V občini bodo gojili predvsem dve športni panogi z vrhunskimi tekmovalci: hokej in smučanje - Zaradi boljše politike in finansiranja bodo za vrhunski in tekmovalni šport ustanovili športno društvo Železar za področje vse občine - Reorganizacija telesne kulture v občini Jesenice naj bi prinesla tudi večji razvoj temeljne telesne kulture in rekreacije ! V zadnjem času je precej govora o ideji, ki je prišla z Jese^ inic,* kjer naj bi izvedli pravo reorganizacijo telesne kulture s | tem, da bi lahko prilagodili raz-I voj te dejavnosti novim gospodarskim možnostim in da bi ob-! enem naredili korak naprej v I množičnosti in rekreaciji, pa tudi ; v vrhunskem športu, j Obiskali smo Jesenice ter v i pogovoru s predsednikom Občm-' ske skupščine in funkcionarji Ob-\ činske zveze za telesno kulturo zvedeli za nekatere podrobnosti. Predsednik Občinske skupščine tovariš Slamnik je mnenja, da je predlog, ki ga je pripravila Občinska zveza za telesno kulturo, i vreden naj večje pozornosti Predlog je zelo konkreten in predstavlja dokaj dobro rešitev najrazličnejših problemov. Zdi se. da bi na ta način lahko dobro uredili j probleme vrhunskega športa, fi-1 nančmh sredstev, strokovnih kad-! drov in podobno. Predsednik Občinske skupščine nam je v tem zanimivem pogovoru povedal tudi to, da bo občinski odbor SZDL v kratkem l obširno razpravljal o telesni kul-j turi in njenih problemih, ter da | je pričakovati tudi s tega po-1 svetovanja zanimive zaključke in ■ predloge. Predvsem naj bi tekla i beseda o množični telesni kultu-i ri in o telesni vzgoji v šolah Na koncu tega pogovora smo I izvedeli tudi to, da bo Občinska skupščina Jesenice prevzela tudi I del odgovornosti za velike med-! narodne zimsko-športne prireditve, predvsem za tekmovanja v Planici in FIS-A tekmo v Kranjski gori. Morda je najbolj prav, če v kratkem pojasnimo, kakšen je pravzaprav predlog Občinske zveze za telesno kulturo Jesenice o reorganizaciji vse telesno-kulturne dejavnosti na področju te občine. VRHUNSKI PANOGI HOKEJ IN SMUČANJE Na Jesenicah so se odločili, da bodo za področje vse občine ustanovili šporno društvo železar, v katerega bodo vključene naslednje panoge, ki jih delijo na vrhunske in tekmovalne.. Vrhunski panogi bosta hokej in smučanje, tekmovalne panoge pa: odbojka, košarka, nogomet, namizni tenis, rokomet, kegljanje na ledu, kegljanje na asfaltu, sankanje, umetno drsanje, balinanje, plavanje in atletika Po tem predlogu se število tekmovalnih panog nekoliko zmanjšuje in je pravzaprav prilagojeno finančnim možnostim Na Jesenicah so mnenja, da je treba kar najbolj natančno proučiti perspek tivo kegljanja, hokeja in rokometa v Kranjski gori ter odbojke v Žirovnici. POZORNOST OBČINSKIM TEKMOVANJEM ' Na Jesenicah mislijo, da se je treba odločiti za dosledno ločitev vrhunskega in tekmovalnega športa od temeljne telesne vzgoje. Temeljna telesna vzgoja- naj se razvija predvsem v društvih TVD Partizan in na šolah, vrhunski in tekmovalni šport pa naj se združita v enem kvalitetnem društvu za v.so občino s sedežem na Jesenicah Dosedanji športni društvi ŠD Jesenice in ŠD Kranjska gora naj bi se reorganizirali v dva kluba, ki bi delovala samo v mejah občine Vsi ti klubi naj bi bili člani centralnega športnega društva Železar. Za razvoj množičnosti bodo organizirali cenena občinska in medobčinska tekmovanja, na republiških, zveznih in mednarodnih tekmovanjih pa bodo nastopali najboljši tekmovalci ali moštva vseh klubov v okviru ŠD železar. Z drugimi besedami — to bodo nekake reprezentance občine Jesenice. ČLANARINA IN VSTOPNINA VELIK VIR DOHODKA Da bi lahko dobili ustrezna finančna sredstva za delovanje, so pri Občinski zvezi za telesno kulturo Jesenice izdelali tudi predlog o članarini, ki naj bi bila za vse člane 1000 din, za mladino pa 200 din na leto. Izdelali so tudi predlog za vstopnine,. ki naj bi bile za mednarod- ne in zvezne prireditve od 300 do 500 din, za zvezne in repub- ( liške prireditve od 150 do 300 ‘ din, za občinske in ostale priredit od 50 do 150 dinarjev. Brezplačnih in stalnih vstopnic za športne prireditve ne bo več. KAKŠNE BODO ORGANIZACIJSKE OBLIKE Da oi delo v novih pogojih teklo čim bolje, so se dogovorili, da bodo pri Občinski zvezi za telesno kulturo osnovali vrsto odborov, ki bodo lahko učinkovito izpopolnjevali svoje naloge. Odbori naj bi bili naslednji: ■ H Odbor za temeljno telesno vzgojo, ki vključuje vsa društva Partizan in šolska športna-društva. B Odbor za vrhunski in tekmovalni šport, ki skrbi za kvalitetni razvoj športne dejavnosti. B Odbor za ostalo dejavnost in rekreacijo, iti vključuje tabornike, ribiče, alpiniste', šahiste, mladinski odsek pri planinski organi- ‘ zaciji ter odsek za rekreacijo pri delovnih organizacijah. 0 Odbor za gradnjo in vzdrževanje objektov. £S Odbor za sodnike in trenerje. F3 Odbor za tekmovanja in prireditve, ki organizira občinska in medobčinska tekmovanja in skrbi za registracijo tekmovalcev. n Nadzorni odbor. Reorganizacija telesne kulture v občini Jesenice naj pomeni po mnenju Občinske zveze za telesno kulturo, nadaljnje pomembno razvojno obdobje. Opaziti bo vsebinske in materialne spremembe v osnovnih organizacijah, vsekakor pa tudi, razširjeno obilko samoupravljanja in večjo odgovornost pri upravljanju telesne kulture v občini Jesenice. Smuči na kotalkah poleti povsem nadomestijo tekmovalne smuči, ker imajo isto težino in drsijo po asfaltu kot smučke po snegu. '\ 1 REZERVIRANO ZA BRALCE "v : - ,:-V NAS DOPISNIK V predzadnji številki Poleta sem prebral vaše opozorilo bralcem, v katerem nas opozarjate na novo obliko lista. V tem sestavku ste med drugim zapisali tudi to, da boste odsiei posvetili več prostora tudi majhnim športnim društvom. Po teh besedah sem sklepal, da boste morali prav zaradi tega razširiti dopisniško mrežo Med dop snike vašega lista pa bi prav rad spadal tudi sam. Zato vam tudi pišem to pismo. V Tolminu je namreč športno življenje zelo razgibano in prav bi bilo, da bi tudi v Poletu zasledili sem in tja nekaj vrstic o tolminskem športu. Če me boste sprejeli med svoje dopisnike, se že vnaprej obvezujem, da vas bom točno in hitro seznanjal s športnimi dogodki v Tolminu. Upam, da boste mojo ponudbo sprejeli in vas prosim, da me v vsakem primeru o vašem sklepu pismeno obvestite. Prav tako vas prosim, da mi posredujete nekaj napotkov, po katerih se bom ravnal, ko vam bom poročal iz Tolmina. Prepričan sem, da boste uspeli pri vaših naporih, da bi bi llist čim boljši. Moja misel je: pišite čim več tudi o manjših društvih. Menim tudi, da bi bilo prav. če bi bila v novem Poletu posebna stran rezervirana za te dogodke. Manj pišite v Poletu o večjih športnih dogodkih, ki so na sporedu že med tednom in o katerih so bralci seznanjeni že s članki v dnevnih listih. Zvonko Mrak Dijaška ! Tolml SklenTi vabimo k sodelovanju. V kratkem boste dobili naše pismo, v katerem vas bomo seznanili z našimi pogoji in željami. ŠPORTNI ZDRAVNIK SVETUJE Prof. dr. Alojzij šef ■ m naše uredništvo dobi-B m mo večkrat pisma v m&f katerih nas naši bral-mm ci in športniki sprašu-® jejo tudi za razne nasvete z zdravstvenega sporom Da bi zadovoljili naše bralce in jim nudili možnost, da jim svoje mnenje o posameznih problemih pove športni zdravnik, smo prosili za sodelovanje znanega športnega zdravnika prof. dr. Alojzija Šefa. Odslej bo v rubriki »športni , zdravnik svetuje« odgovarjal na vprašanja, oziroma se bo sam dotaknil raznih problemov s tega področja. športno medicinska dejan-nost si je v dvajsetih letih utrla pot tudi pri nas v spoznanju vrednosti naše telesne kulture. Na vsa prizadevanja pa še vedno ni pravega odmeva ali pa je celo negativen Spoznanje, da' lahko uspemo tako v množičnem, kakor v vrhunskem delovanju v telesni kulturi le na osnovi * že dolga desetletja dokazanih bioloških jn temeljnih zakonov. — Ce predpostavljamo, da to, kar je najbolj naravno, zdravo in tudi dobro, zori ter kipi predvsem v mladem človeku samem in je prav ta velikokrat premalo ali slabo poučen, potem je potrebno, da ima večkrat možnost na neprisiljen način spoznati fizi- ološke m zdravstvene probleme v svojem telesno vzgojnem in športnem udejstvovanju. Naša naloga V' rubriki — »športni zdravnik svetuje« bo torej, da mlade in starejše športnike, inštruktorje, trenerje, pa tudi funkcionarje na primeren način spoznamo s športno medicinskimi vprašanji ter da na pol intimen način odgovarjamo na vprašanja o zdravstvenih problemih v procesu treninga in tekmovanja. Da pa ta rubrika ne bo postala arena za nepomembne ali celo prenapete razprave, bdmo osnovno problema tiko tega področja nakazali v povezavi z dogajanji v telesni kulturi v splošnem in v posameznih športnih panogah. Posamezniki, pa tudi klubi, društva in športni kolektivi naj postavljajo vprašanja, ki zadevajo njihovo delo v času treninga in tekmovanj, posebnih priprav.‘izbire športne panoge, zmogljivosti, bolezenskih pojavov, poškodb in podobno, če bodo vprašanja tehtna in razumljiva, bodo lahko odgovori koristili tudi drugim in to je eden glavnih namenov naše rubrike Ker je služba zdravstvene zaščite športnikov pri nas v zadnjih letih znatno popustila, je prav, da za začetek spomnimo bralce, kje so in kje naj bodo osnovne zdravstvene enote, ki skrbijo za redne in sistematične preglede. To so lahko samo športne ambulante pod okriljem občinskih zdravstvenih domov Takoj v začetku naj pribijem, da športno zdravniški pregledi niso in „ ne smejo biti to, kar zdaj na žalost v 90 odstotkih predstavljajo špotnikom, trenerjem in klubskim vodstvom — dovolilnica za tekmovanje. Tik pred pričetkom tekmovanja izdano zdravniško potrdilo o sposobnosti ali nesposobnosti tekmovalca ni osnovna naloga športno-zdravniških pregledov ali dela športnih ambulant, ampak predvsem ugotavljanje sposobnosti posameznika ♦ za trening in nato šele za tekmovanje. Koliko bi bilo manj nepotrebnih skrbi, če bi se vaditelji, trenerji in vodstva klubov zavedali, da odgovarjajo za zdravje športnikov od pristopa v klub, torej od pričetka treninga. S temeljito preiskanimi in fizično sposobnimi športniki smemo Šele začeti z redno vadbo, ne pa že kar s tekmovanjem. Mizar si dobro ogleda les. ki ga bo obdeloval. Ali človek — -mlad — v očeh vaditelja in trenerja ni vreden toliko kot leš v rokah mizarja?! Izprašajmo si vest in pomislimo, če naj vsi podpiramo športno medicinsko dejavnost ali pa naj jo še naprej, le od časa do časa, izkoriščamo za administrativno privolitev za tekmovanje. športne ambulante morajo kot osnovne športno-medicin-ske ustanove biti pri vseh zdravstvenih domovih športniki morajo imeti vso možnost rednih sistematičnih športno zdravniških pregledov na teritoriju, ki že rudi sicer skrbi za njihovo zdravje v svoji preventivni ip kurativni službi Takih ambulant so v naši republiki precej opustili, večkrat zaradi premajhnega zanimanja telesnovzgojnih delavcev, kakor pa iz drugih vzrokov Ker je to osnovni problem, pozivamo športnike, da nam opišejo njihove možnosti za redne preglede. S to tematiko si lahko obetamo poživitev sedaj vse preveč stihijske skrbi v zdravstveni zaščiti športnikov Zato nam o teh proble- . mih pišite ie vseh krajev, kjer je telesna vzvgoja aktivna. _____________________________________it NAMESTO SNEGA: SMUČI NA KOTALKAH IN PROGE IZ UMETNE MASE Poročali smo že, da je odpotoval v Sovjetsko zvezo predsednik TK SZJ Miloš Rutar in v Moskvi prisostvoval strokovnemu posvetu znanih smučarskih strokovnjakov iz Sovjetske zveze in ostalih držav vzhodne Evrope. Ob vrnitvi je tovariš Rutar že odgovoril na nekaj vprašanj, kar je bilo objavljeno v Delu, vendar je ostalo še toliko zanimive vsebine da je prav, da objavimo še nekaj več o tem potovanju, o čemer piše za bralce Poleta tovariš Miloš Rutar. Tokrat objavljamo prvi del njegovega prispevka o pripravah sovjetskih smučarjev in tekmovalcev ČSSR, Poljske in še drugih držav na svetovnem prvenstvu v Oslu. Prihodnjič pa nam bo tovariš Rutar povedal še nekaj o najtežji smučarski disciplini —- biatlonu, ki ima v državah vzhodne Evrope veliko privržencev in tudi trdne temelje. Že več let so na pobudo Sovjetske zveze strokovni posveti smučarskih trenerjev in strokovnjakov socialističnih držav z namenom, da izmenjajo izkušnje, in da nudijo pomoč onim državam ki v smučarskem športu v kvaliteti zaostajajo Tak posvet je bil lani po končanih igrah v Innsbrucku, v Vzh Berlinu V začetku oktobra so na letošnjem posvetu v Moskvi sodelovali z dvema strokovnjakoma sledeče države: Poljska, CSSR, Vzh. Nem čija, Bolgarija. Romunija, Sev. Koreja in Mongolija. Predstavnik Jugoslavije je sodeloval na posvetu kot opazovalec, iz SZ pa je sodelovalo okoli 30 trenerjev in 12 študentov, ki na visokih šolah za telesno kulturo posebej študirajo disciplino smučarskega teka Posvetovanje je vodil eden od znanih smučarskih strokovnjakov in dolgoletni član FIS Andrejev, ki je poudaril, da se smučarski tekači v Innsbrucku (razen žensk) niso najbolje odrezali, da pa so tekmovalci iz socialističnih držav dosegli odlične rezultate v biatlonu: I in II mesto za sovjetske tekmovalce, 5. je bil Romun, 8. Poljak, kar pomeni odličen uspeh! Do svetovnega prvenstva v Oslu in iger v Grenob-lu bo treba strokovno in trdo delati, da bi tudi v tekaških disciplinah dosegli kvaliteto skandinavskih dežel. S strokovnimi referati so sodelovali: V M Naumov — glavni trener smučarskega športa s temo. »Planiranje procesa treniranja za zimske igre v Grenoblu (od 1965 do 1968.)«, V. D Bara-nov glavni trener tekačev reprezentantov: »Metodika treniranja smučarja-tekača«, H. H. Gross — docent Visoke šole za telesno' kulturo iz Estonije: »Analiza tehnike smučarskega koraka«, eden najboljših sovjetskih tekačev v Innsbrucku, trener Kolčin pa je demonstriral filme o letnih pripravah tekačev (gozdni tek, dopolnilni športi, treniag na posebnih drsalkah-kotalkah) in svoj film v barvah, ki ga je posnel v Innsbrucku, o sovjetskih športnikih. Iz velike množice sovjetsKuj tekačev so na raznih izbirnih tekmovanjih izbrali najboljše, Kate? re po navodilih trenerjev Naumo-va in Baranova pripravljajo trije trenerji — bivši prvaki: Kolčin, Kuzin in Anikin, ki delajo vsak s svojo skupino, najboljše bodo uvrstili v reprezentanco na osnovi rezultatov na mednarodnih tekmovanjih, zdravniških pregledov, testov in mišljenj športnih psihologov Strokovnjaki iz Poljske, Romunije, Vzh Nemčije in ČSSR so seznanili udeležence posveta p stanju v tej smučarski disciplini pri njih Bili so enotni: v teh državah je nujno potrebno izpopolnjevati razne tehnične pripomočke (drsalke-kotalke. smuči na kotalkah, smučarske proge iz umetnih mas itd.), ker zima'traja samo dva do tri mesece in ne pet kot je to običajno v skandinavskih deželah in v SZ Na tem področju so na’boli naoredovali čDho