4 Didakta junij–julij 2014 Fokus: Globalno učenje od stIhIjsKe GlobalIZacIje do VZGoje Za odGoVorno solIdarnost: ocena PrIročnIKa Za Globalno učenje » sVet Med VrstIcaMI « / dr. Bogomir Novak / upokojeni raziskovalec, sodelavec Pedagoškega inštituta V času predsedovanja Slovenije EU je nevladna organizacija SLOGA prevzela projekt »Tudi ti si delček istega sveta«, na osnovi katerega je nastal istoimenski priročnik. Suša (2008) je ta priročnik tudi sam promoviral na šolah v obliki delavnic. Ker smo vsi »delček istega sveta«, lahko vplivamo nanj premišljeno, da ne bi še bolj postali žrtve klimatsko katastrofalnih in drugih negativnih globalnih procesov. ZasluGe neVladnIh orGanI - ZacIj Za Globalno eduKacIjo Za humane vrednote globalizacije (pra- vičnost, solidarnost, svetovni mir, med- kulturni dialog, izobraževanje za vse) se zavzemajo projekti, kot so Milenijski cilji, Svetovni etos, različna ekološka gibanja in druge oblike civilno-družbenega de- lovanja nevladnih organizacij (pri nas SLOGA in Humanitas). Za krepitev pozitivnih sprememb glo- balizacije in zmanjševanje negativnih pa potrebujemo tudi smernice izvajanja predloženih alternativnih izboljšav. Ker so te kompleksne, se rok njihove realiza- cije podaljšuje. Zato agendi 2015 sledi Razvojna agenda za obdobje po letu 2015 (prim. Splet 1), ki vključuje naslednje smernice: legitimnost s stališča OZN in vseh vlad sveta, inkluzivnost s širokim spektrom deležnikov, transparentnost dostopa do vseh potrebnih informacij, medsebojna odgovornost vseh držav sveta ne glede na razvitost. Če bi soodgovornost obstajala po vsej vertikali družbe od bogatih do revnih, bi bil svet bolj pravičen. Tako pa tisti, ki jim gre bolje, blokirajo tiste, ki jim gre slabše. Bauman (2013) meni, da bodo tudi v prihodnosti nevladne organizacije učinkovitejše pri promociji globalnega izobraževanja kot nacionalne politike. Že Smernice za globalno izobraževanje (Cabezudo 2009) vsebujejo splošno defi- nicijo globalnega izobraževanja, ki vklju- čuje izobraževanje za razvoj, človekove pravice, trajnostni razvoj, za mir in pre- prečevanje konfliktov ter medkulturno komunikacijo in globalno državljanstvo. ocena Pr IročnIKa sVet Med VrstIcaMI didaktična zasnova priročnika Avtorji s Češke, Slovaške, Grčije in Slo- venije v priročniku, ki ga je uredil Suša (2012), razpravljajo o aktualnih temah. Priročniku je dodan tudi DVD s filmi z interaktivno animacijo, kratkimi vide- oposnetki in prilogami k posameznim aktivnostim ter slovar pojmov. Priročnik (Suša idr. 2012) je odlično di- daktično zastavljen. Namenjen je tako formalnemu izobraževanju od zadnje triade devetletke do srednjih šol, kolikor se sklicuje na korelacije s predmeti v šolskem predmetniku in kurikulu, kot neformalnemu izobraževanju, ker ga po kompleksnosti svetovnih problemov presega. Priročnik predvideva različne metodične povezave, sodelovanje učen- cev na diskusijskih delavnicah in razpra- ve ob filmih. Ker so problemi sveta, ki so tabelarično prikazani na straneh 34 in 35, kompleksni, so pri poučevanju predvidene medpredmetne povezave. Vsi predmeti se že nanašajo na global- ne spremembe, vendar pa predstavlje- ne delavnice pokažejo, da so učenci še premalo informirani, ozaveščeni in opol- nomočeni za bistvene vplive na svetov- no dogajanje. Priročnik je sestavljen po Unescovih načelih (Splet 2), med katere sodi tudi smernica »misli globalno, deluj lokalno«. Upošteva tudi znano Delorso- vo shemo štirih stebrov učenja (Delors 1996), ki so: 1) učiti se, da bi vedeli, 2) učiti se, da bi znali delati, 3) učiti se, da bi znali živeti skupaj, 4) učiti se biti. Na to se navezujejo štirje stili poučevana (Marentič Požarnik 2008). Stil natakar- ja (1) je najbolj direktivni stil, ker terja samo sprejemanje naročila, navodila ali prenos poročila, drugi trije stili pa so že obojestransko komunikacijski s posredno podporo in svetovanjem. Ti stili so usmerjeni k različnim odnosom do različnih vrst znanja. Frontalna oblika pouka izkaže prevlado- vanje prvega, t.j. transmisijskega stila. Uporabe tega stila omenjeni priročnik (Suša idr. 2012) ne upošteva, ker pred- videva diskusije na osnovi predznanja učencev in njihovega samostojnega uče- nja po virih. Drugi trije stili tematizirajo transformacijski model, ker učitelj kot arhitekt (2), gorski vodnik (3) in vrtnar (4) upoštevajo, spodbujajo in usmerjajo učenčeve interese. V globalnem izobraževanju igra učitelj nove vloge. Ključno je, da obvlada raz- lične načine spoznavanja in komunici- ranja. Zato je svetovalec in vodnik skozi informacije, ne več posredovalec znanja. Njegova naloga je na drugi stopnji po- magati učencu pri razvijanju spretnosti in navad, na tretji stopnji učitelj mode- rira učence pri konstrukciji novega zna- nja in na četrti stopnji učitelj spodbuja učenčev osebni razvoj v prihodnji dru- gačen skupni svet (prim. Splet 3). Seveda transformativni stili vključujejo odprto Didakta junij–julij 2014 5 Fokus: Globalno učenje dvosmerno komunikacijo med učiteljem in učenci z odprtimi tipi vprašanj. V priročniku se da prepoznati tudi she- mo vprašanj, ki jih je že v 80. letih obli- kovala po Kolbovi shemi učenja pri nas premalo znana angleška pedagoginja Bernice McCarthy: 1. vprašanje »zakaj« (why) vodi k inova- tivnemu učenju, 2. vprašanje »kaj« (what) vodi k anali- tičnemu učenju, 3. vprašanje »kako« (how) vodi k učenje s preizkušanjem in 4. vprašanje »kaj, če« (what if) vodi k dinamičnemu, skupinskemu učenju (Splet 4). 1. Zakaj? Učenci postanejo motivirani za učenje, ko vedo, zakaj je potrebno določene informacije osvojiti. Zato je naloga učitelja, da jih animira z razlogi za navedeno temo. 2. Kaj? V tej točki se učenci seznanijo s sklopom soodvisnih informacij o določenem problemu. 3. Kako? V tej točki učenci skušajo pro- blem rešiti. 4. Kaj, če … In pri tej točki se učenci se delavnicah sodelovalno učijo, ko diskutirajo o argumentih za in proti predlaganim rešitvam, rišejo zemljevide, grafe, se igrajo z biseri, ... Omenjena tabela na straneh 34 in 35 za delavnice je razdeljena v šest različ- nih sklopov z naslovi 1) Kadar želite … da učenci razvijajo tudi drugačne poglede (npr. na oglaševanje), 2) da raziskujejo nove povezave med pro- blemi in možnimi rešitvami, ki jih je kar precej – od dragih nakupov do sve- tovne trgovine, 3) da osebno izkusijo posamezno temo (npr. grenak priokus kave), 4) da razmislijo o sebi in svo- jem življenjskem slogu, kako je struk- turiran njihov vsakdan, 5) kadar želite … učence navdihniti, 6) kadar želite delati s filmom (npr. 100 % bombaž). Priročnik vsebuje primere učnih ur, npr. na temo 'virtualna voda', 'energijski to- kovi', 'igra spomina', potujoči bankovec', 'komu pripadajo deževni pragozdovi', 'krčenje pragozdov lahko ustavimo' itd. Na prikazu vsake delavnice so dodani viri informacij za samostojno učenje. Po teh šestih sklopih poteka 40 delavnic po predvidenih učnih urah. Globalno učenje kot transforma- tivno učenje Kot navajajo Smernice … (Cabezudo 2009: 13), je globalno izobraževanje obenem transformativno učenje v treh fazah v smislu 1) analize dosedanjih razmer, 2) vizije možnih alternativ in 3) procesov sprememb, ki bodo vodile v odgovorno globalno državljanstvo. Pri slednjem gre za spreminjaje svojega no- tranjega in zunanjega sveta, kar navaja tudi Suša (2012) v Uvodu. Da bi lahko delovali od znotraj navzven, je potrebno najprej ugotoviti, kateri so dejavniki, ki vplivajo na naše misli, občutke in de- janja, kaj vse vpliva na nas in kaj nas povezuje z ljudmi in naravo po vsem svetu v odnosu vzajemne soodvisnosti. Model, ki je predstavljen v priročni- ku, kaže na transformativno učenje za transformacijsko družbo. Predmet transformativne pedagogike in prakse transformativne šole (transformative school) so različne oblike transforma- tivnega učenja. Ena izmed najobsežnej- ših definicij transformativnega učenja je transformacija učencev v učinkovite osebnosti, kar jih opolnomoči za 1) ra- zvoj zdravih in produktivnih odnosov, 2) reševanje produktivnih odnosov, ker pomaga razvijati čustveno inteligenco, 3) vodenje sebe in doseganje ciljev, 4) pozornost za dobre zdrave rezultate, 5) vzdrževanje modre odgovornosti. Transformativno učenje je dialoško, ker se bistvene spremembe dogajajo s po- vratni vplivi med (neprestanim) spremi- njanjem šole in družbenimi potrebami (Senge 2006). Zato je takšno učenje ko- munikacijsko interaktivno, skupinsko oz. timsko, osebno pomembno (personally significant learning) in smiselno. Dogaja se v različnih ustanovah in ker ni šol- sko obvezno, je neformalno. Že v šoli so delavnice o globalnih spremembah neformalne, ker potekajo procesno poleg obstoječega predmetnika. Te delavnice so dobra priprava za sodelovanje v pod- jetjih in drugih ustanovah za izobraže- vanje odraslih. Učenci bolje spoznavajo značilnosti sveta v koncentričnih krogih različnih identi- tet od osebne, šolske, mestne, državne in globalne. Na globalni ravni pride na vrsto tema 'rast in vpliv nadnacionalnih korporacij', svetovna trgovina ... Zato predstavljeni priročnik (Suša idr. 2012) navaja k novi solidarnosti na osnovi lastne iniciative posameznikov. To je eksisten- cialno osebna raven učenja po Delorsu. KoMPleKsnI ProbleM reVŠčIne Običajno revščine niti dovolj dobro ne definiramo niti je kompleksno in sis- tematično ne rešujemo. Razlikujemo med različnimi kulturno-antropološkimi vrstami revščine posameznikov kot so 1) ekonomska revščina, ki je lahko abso- lutna ali relativna, 2) socialna revščina je socialna izključenost, ekskomunici- ranost zaradi pomanjkljivega dostopa do informacij, osamljenosti, kulture ne- zaupanja in pomanjkanja občutka za skupno dobro, 3) telesna revščina zaradi (kronične) bolezni, lakote in nezdrave hrane, pomanjkanja obleke, 4) dušev- na revščina, ki nastane zaradi razvad, apatije, depresije, t.i. negativnih čustev, 5) duhovna revščina, ki nastane zaradi krize vrednot, neodgovornega odloča- nja, neizobraženosti oz. neolikanosti in 6) osebna razvojna revščina, ki je v pomanjkljivem obvladovanju različnih pismenosti in kompetenc. Transforma- tivno učenje poteka dialoško v smislu dogovarjanja, kako doseči alternativne cilje. Pri realizaciji je potrebna kontro- la od spodaj in od zgoraj nad njenim stihijskim pojavljanjem, sicer nastanejo vojne in ropanje planeta. Zaradi navedene večplastnosti revščine je tudi jasno, da se njeno odpravljanje podaljšuje preko leta 2015 (Beyond 2015). Če ne upoštevamo dejstva, da smo vsi kot potencialni reveži šibki in da rabimo medsebojno sočutje in pomoč, pogoju- jemo 'kolateralno škodo' (prim. Bauman 2013), ki nastaja ne le na strani šibkih, ampak tudi močnih. Za Baumana je zmes naraščajoče družbene neenakosti potencialno in delno aktualno eksplo- zivno pogubna. S tem problemom se človeštvo že in se še bo soočalo v 21. stoletju. Kater I uKre PI Za Prese Ganje reVŠčIne so že storjenI? Avtorji (Suša idr. 2012) omenjenega priročnika si prizadevajo pojasniti 6 Didakta junij–julij 2014 Fokus: Globalno učenje življenjski cikel določenih izdelkov od njihovega začetka – pridelave sadja, ze- lenjave in predelave surovin do izdelkov, nakupa v trgovini in odpadkov na sme- tišču zato, da bi učenci lažje razumeli, čemu kaj kupujemo in izdelujemo. V nori dirki za 'čim več' še manjkajo pro- jekti, ki so 'od več usmerjeni k bolje' (no more but better), kar pomeni bolj prepro- sto, naravno in odnosno. Če želimo odkrivati bolj humane ra- zvojne smeri 1 globalizacije in omejiti delovanje negativnih dejavnikov stihi- je, moramo poznati načine delovanja pohlepne, neodgovorne neoliberalne ekonomije. Čedalje bolj je potrebno zastopati prednosti alternativnih lokal- nih skupnosti, načinov gospodarjenja po lastnih potrebah namesto plenilske neoliberalne ekonomije, sistem manj in bolje namesto sistema kopičenja čedalje več, sistem naravnih potreb namesto sistema umetnih potreb, upočasnjeni čas namesto časa hitenja in kvalitativni način množičnega obveščanja namesto površnega. Tudi v Sloveniji več porabimo kot proizvedemo, ne vemo pa, da ima pretirano potrošništvo veliko negativnih osebnih, družbenih in okoljskih posledic. Nekateri takšni projekti dejansko že ob- stajajo. Takšno je npr. socialno podjetje »Evergreen« v Clevelandu, kjer delavci/ lastniki vodijo zelena podjetja – pral- nico, podjetje za sončno energijo in super produktivno urbano farmo –, ki so zdrava in varna. Ponujajo varne službe ljudem, ki jih je igra učinkovite 1 Ker je etika odgovornosti svetovni problem, obstaja v svetu in pri nas tudi posebno giba- nje. IRDO – Institut za družbeno odgovornost v Mariboru se zavzema za odgovornost na vseh ravneh od posameznika, prek podjetij, korpo- racij, države do globalne ravni. kvantifikacije pustila na cedilu. Gre za prehod od korporativnosti k pravični trajnostni demokraciji. Drugi primer je Capannora, mesto v Italiji, kjer lokalni prebivalci skupaj s podjetji in vlado ne iščejo le načina, kako bolje ravnati z od- padki, ampak poskušajo najti izdelke za večkratno uporabo in premišljeno uporabljajo materiale (Leonard, Sachs, Fox 2013). Tretji primer so Urbani vrtovi pri Mariboru. sKleP Pri nenehnem skupnem naporu za boljši svet je potrebna medsebojna podpora znotraj globalnega učenja, ki je sesta- vina vseživljenjskega učenja. Omenjeni priročnik (2012), informacijsko prime- ren tudi za neformalno izobraževanje odraslih, spodbuja, da ne bi bili več podvrženi 'zvijačam supermarketov' in navideznim argumentom trgovcev, ampak bi se bolj zavzemali za lokalne skupnosti, pridelave in izmenjave. Tako smo lahko najprej sami sprememba, ki jo želimo sprožiti v svetu, in odpiramo perspektive, ki jim bodo sledili zanamci. Priročnik (Suša idr. 2012) želi učence informirati in opolnomočiti za boj pro- ti različnim oblikam revščine, da bi sprejeli vlogo podpornikov in aktivnih državljanov. Ker se vsi globalno učimo vse življenje, prinaša Svet med vrsticami nekatere nove vire informacij vsakemu izmed nas. literatura Bauman, Z. (2013). Kolateralna škoda. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Cabezudo, A. (ur.) (2009). Smernice za globalno izobraževanje: zasnova in me- todologije globalnega izobraževanja za izobraževalce in oblikovalce politike: razvito v mreži tedna globalnega iz- obraževanja v sodelovanju s Centrom sever-jug Sveta Evrope. Global education guidelines. Priročnik za razumevanje in izvajanje globalnega izobraževanja, namenjen izobraževalcem. Ljubljana: Urad RS za mladino. Delors, J. (1996). Učenje: skriti zaklad. Poročilo mednarodne komisije o izo- braževanju za 21. stoletje, pripravljeno za Unesco. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Klemenčič, E. (2012). Globalizacija edu- kacije. Ljubljana: I2. Leonard, A., Sachs, J. Fox, L. (2013). The Story of Solutions (Zgodba o rešitvah). Http://zofijini.net/zgodba-o-resitvah (dostop 10. 2. 2014). Marentič Požarnik, B. (2008). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Senge, P. idr. (2000). Schools That Learn. London: Nicholas Brealey Publishing. Suša, R. (2008). Tudi ti si delček sveta: Priročnik za globalno učenje. Ljubljana: SLOGA. Http://www.mizs.gov.si/fileadmin/ mizs.gov.si/pageuploads/Obvestila/ OS/Prirocnik_za_globalno_ucenje_ april_2010.pdf (dostop 10.2.2014). Suša, R. (ur.) (2012). Svet med vrsticami: priročnik za učitelje, ki jih zanima glo- balno učenje. Ljubljana: Humanitas. Splet 1. Http://www.milenijski-cilji.org/ component/content/article/28-no- vice-razvojni-cilji/182-sklepi-sveta- -evropske-unije-o-vseobsegajoem- -post-2015-okviru.html (dostop 14. 2. 2014). Splet 2. Http://www.os-spidrija.si/unesco. html. Splet 3. Http://www.humanitas. si/?subpageid=25 (dostop 10. 2. 2014). Splet 4. Http://gerc-net.info/en/global- -education (dostop 10. 2. 2014).