Splošne vesti. TRETJA KRIVICA POROCENIM UCITELJICAM. S tem. da je država odredila poro5enim učiteljicam polovične dnevnice napram neporočenim za isto delo, jun je napravila prvo krivico. Druga krivica je bila ta, da je odvzela polovico dnevnic samo onim poro5enim u5iteljicam. ki so poročene z učLtelji in državnimi uradniki. medtem ko je onim. poročenim učiteljicam. ki so poročene s privatniini uradniki. advokati. trgovci ali posestniki pustila polne dnevnice, dasi so bolje situirane kakor žene državnih uradnikov. Sedaj je hotela tema dvema krivicama država pridejati še tretjo krivlco, da bi dobivale z državnimi uradniki poročene uciteljice v mestih polne dnevnice. na deželi pa polovične. To bi značilo k dvema krivicama pridejati še tretjo, oziroma 5etrto. Ni dovolj, da se loči uradništvo na draginjske razrede. dasL |e draginja povsod enaka in imajo podeželski državni uradniki s šolanjem otrok neizmerno velike stroške. se je hotelo zabiti še en klin krivice. Imelo bi pa to še drugo slabo stran. Vse že itak raje sili v mesto. kakor na deželo. da je zunaj težje dobiti uciteljstva. Lahko si predstavljamo pritisk poročenih parov v mesto. če bi bila boniteta polnih dnevnic zdntžena z mestom. Potezo činovniškega Saveza in njegovo taktiko moramo smatrati v tem vpraša- nju kot popolnoma napa.no, z g r e š e n o i n k r i v i 5 n o i n m o r a 111 o p r i z n a t i k o t c d i n o p r a v i 4 n _> s i a 1 i š 5 e o n o i z v r š e v a 1nega Odbora UJU, ki se je v t e lii v p i" a š a n j u p o s t a v i 1 n a stran poročenih učiteljic na deželi:prepr_čani smo,da so solidarne z njiini tudi poročene učiteljice v lnestih. Boj za polne dnevni.e poročcnim državnim uradnicam nam je vsem skupen in enoten. Eden za vse, vsi za enega! — Vsem, ki so nepravilno prevedeni, bodisi da jiin lcta niso pravilno šteta. bodisi da so uvrš5eni v napa5no grupo ali stopnjo. bo treba napraviti pritožbo na Državni Svet. V prihodnji številki bomo priobčili vzorec take pritožbe. Do tacas naj si prizadeti preskrbe prepise dokazilnih listin. s katerimi bodo dokazali upravičenost službene dobe za napredovanje. ki bi se jim morala všteti. V poštev pridejo prepisi slede5ih listin: rešenje; zrelostnospričevalo, še bolje usposobljenostno izpričevalo iz katerega je itak razviden izpit zrelosti; vsi dekreti. s katerimi se dokaže službena doba; eventuelni drugi dekreti. s kateritni se je vštela komu službena doba. n. pr. u5iteljem-vojakom takoj po maturi v vojni ali drugi slučaji. Zelo važen je datum prvega nastopa službe po maturi. ker brez tcga sploh ni mogoče ugotoviti službeiie dobe za napredovanje^Kdor ni na jasnem, naj se pravočasiio obrne za informacije. Priložiti je znainko za odgovor. — Vsi oni, ki so se pismeno obrnili na uredništvo ali strokovno tajništvo, naj pazno slede odgovorom v »Učiteljskem pravniku« in v listnici uredništva. ker je vsem nemogoče radi nedostajanja časa osebno odgovarjati. Le v slučaiih. ki se izrazito nanašajo na dotiSni slučaj in 5e je zadeva diskretno osebnega značaja, prejmejo pisrnen odgovor. za kar pa je priložiti znamko. Priporočamo, da si člani spravijo »Tov.« s tabelami in pojasnili, ker se bomo pri ponovnih vprašanjih sklicevali le na zaporedne števitke »Učit. pravnika«. — Komur pripade povišica na položajno plačo ali stanarino po 1. septembru 1923 naj počaka s prošnjo za isto dotlej. da prejme odlok, ki ga izda prosvetni oddelek za Slovenijo v najkrajšem času. — Posebni disciplinarni predpisi za učiteljstvo je najvažneje delo letošnje pokrajinske skupščine. Da se lahko upošteva mnenie vsega uciteljstva, pozivamo. da se predlogi in zahteve takoj pošljejo na naslov H. Šumer, Šmarje pri Jelšah, ki zbira snov za glavnega referenta. — KaJ se vse pripeti pri izpitih. Pav_e Popovic je napisal knjigo Jugoslovensku književnost. katere druga izdaja je izšla v Carabridge 1919. Tam je na strani 92. pisano to-le: »On (Janez Bleivveis) je često uzimao srpsko-hrvatske re51 u svoj književni jezik i hteo da pribHži slovenačko nareeje jeziku Vukova i Gaievu. On je potpuuo usvojio Gajev pravopis. š. od 1. 1846 stabioga uveo u svojiiist. On je time mnogo doprineo da se i slovenačkoj posebnoj književnosti da onaj isti nacionalni karakter. koji je nešto ranije bio dat kniiževnosti srpskohrsratskoj.« Na strani 90. pa sledeSe: »Biia je (namreč hrvatska književnost pred Oajem) suviše oskudna i uska. i nije imvžla ni daha ni poleta. Naročito, nije irnala budučnosti sa svojim provincialnirn nai-e5jem. Zato se ona pod neposrednim uticajem velike srpske reforme, odmah i sama reforrnisala.« Potem pove Popovič. da je izvršit to reformo Ljudevit Gaj. Tako je našel; pisatelj na povsem precizen na5in tist. vez. ki spaja Karadžiča in Gaja s Bleiweisom. Te vezi pa še ni zasledil član neke izpraševalne komisije. Edini učitelj. ki se |e _avil iz cele Slovenije k zadnjim srbohrvatskim izpitom, je dobil namre5 za nalogo, da v glavnih potezah oriše delovanje Karadžiča. Na koncu je nesre5ni kandidat še kratko omenil vpliv delovanja na Gaja in Bleiweisa. Bleiweis m Karadžič — ne. to pa ni mogo5e! Predaleč sta narazen! Za to misel je zagrabil 51an komisije in udaril siromaku kandidatu pečat neznanja, ki mu je jugoslovenska literatura španska vas. — P^povič. Popovič je odmevalo po hodnikih. Debelo so gledali knjigo, ki jo je imel ponižani in razžaljeni v rokah. — Vinarska in sadjarska šola v Mariboru je izdala s pomočjo izrednih denarnih prispevkov okrajnega zastopa mariborskega in posojilnice »Narodni dom« v Mariboru prospekt. vsebujoS zgodovinsko 5rtico in splošno uredbo tega najstarejšega slovenskega kmeti.iskega zavoda. pogoje za sprejem u5encev in praktikantov. hišni in šolski red. učni na-  črt itd.. kar mora zanimati napredne kmctovalce in njih sinove. od kojih najboljši se naj strokovno izobrazujejo v kmetijskih šolah za njih prevažni poklic. Sedemnajst slik predočuje razne objekte vinarske in sadjarske šole. Ta prospekt znači nekak mejnik v razvoju 52 let starega zavoda. kojega uredba se bo morala radi nedavno izvršenega izena5enja (unificiranja) vseh kmetijskih šol v državi, spremeniti v mnogih pravcih. Dobiva se pri r a v n a t e 1 j s t v u vinarske i n sadjarske šole v Mariboru proti plačilu 5 Din za tiskovni sklad. naložen v navedenem denarnem zavodu v svrho kritja tiskovnih stroškov in omogočenja izdanj še drugih spisov kmetijsko - gospodarske stroke, za kar se preplačila hvaležno sprejemajo. — Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj odločno protestira proti dolocbi 8 11. uredbe o draginjskih dokladah, s katero se proti načelu: za enako delo enako plačilo. poročenim učiteljicam osebne draginjske doklade zinanjšujejo za polovico. PriSakujemo, da g. finan5ni minister kot gentleman svojo pbljubo. dano celokupnemu odboru glavnega uradniškega Saveza dne 19. marca t. 1. v Beogradu. neokrnjeno izpolni. Poverjeništvo UJU Ljubljana prosimo. da g. ministra na to onozori. — Skupština Učiteljskog društva za grad Srem. Mitrovicu i srez, koja če se održati u nedelju 18. maja t. g. u prostorijama nem. osn. škole u Calmi. Na ovu skupštinu dolazi iz Zagreba g. dr. Jure Turič, profesor više pedagoške škole, kao i drugovi izaslanici Glavnog Odbora iz Beograda. U radu sudeluju i g. dr. Dušan Gajič, kr. žup. fizik, Društvo trezvenosti. Peva5ko društvo srp. ratarske 5itaonice iz Srem. Mitrovice i Crk. pev. ratarsko društvo iz Čalme. Rad učiteljske skupštine počeče tačno u 8 sati u jutro i imače ovaj dnevni red: 1. Predsednikova re5. 2. Izbor overa5a. 3. Izvešta.i. 4. Izbor jednoga 5Iana u upravni odbor. 5. Povišica članarine. 6. Izbor delegata za skupštinu povereništva i kongres. 7. Rasprave: a) Jov. Udicki: »Deca u službi narodnog prosvečivanja«. b) RezoFucija na temu: »Klerikalizam u školi«. c) G. dr. Jure Turič: »Metodika škole rada« — podloga za raspravu. 8. Eventuafija. — Za vreme skupštine u zgradi srp. osn. škole biče priredena antialkoholna izložba ministarstva narodnog zdravlfa od Društva trezvenosti iz Srem. Mitro\rice predavače na njej g^. dr. Dušan Gafič. Posle podne u 3 sata biče program za narod u prostorijama izložbe: 1. Pozdravna re5 n. učitelja čalmanskog Vlade Vukoviča. 2. Dr. Jure Turič: »Šta da rvarod očekuje od škole i sta mu ona može da dade«. 3. Jov. Udicki: »Nesretno dete« — dfalog — prikazuju ctaci osnovne §kole. 4. Peva Pevačko društvo srp. ratar. citaomce iz Srem. Mitrovice. — U 5 sati posle podne biče u prostorijama kod Adama Flajta »Narodno Selo«. Raspored toga sela biče ovaj: Govor r. učitelja-čalmanskog Vlade Vukovrča. 2. Trivnnac: »Venčič«. pevaju u 3 gfasa daci osaovne škole čalmanske. 3. Dekiamacija — deklamuje jedno nemačko dete. 4. Peva Pevačko društvo srp. ratar. čitax:.nice iz Srem. Mitrovice. 5. I. Bajič: »Srpski zvuci«, pevaju daci osnovne škole- ealmar.ske. 6. Trivunac: »Pesme s Morave. peva Crk. pev. ratarsko društvo iz- Čalme. 7. Jov. Udicki: »Ne može se živetf« — pozorišni komad u 1 činu — prfkazuju čla.~ novi Pev. društva srp. ratar. čitaonice fe Srem. Mitrovice. — Svaki clan je dužan da poseti ovu skupštinu. — Predsedmk: Jovan Udieki. — Tajtiica Bositjka Radosavljevic. — Okrajna učiteljska konierenea logaškega okraia, ki se bo vršila dne 14. junija 1924 točno ob 9. uri v C e r k n i c i. Dnevni red: 1. Otvoritev konference po okrajnem šolskem nadzorniku in imenovanje njegovega namestnika. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. 3. Naznanilo važnejših odredb in ukazov šolskih oblasti. 4. Poročilo okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanju osnovnih šol logaškega okraja. 5. Vprašanje telesne vzgoje šolske mladine. PoroSevalec gosp. Josip Kristan. To vprašanje se bode obravnavalo tudi nazorno, t. j. da se pokaže vzorna telovadna ura dečkov in deklic. 6. Kako liospešuj osnovna šola med narodom idejo narodnega in državnega edinstva. Na obdelavi te teme naj sodeluje vse tičiteljstvo v okraju, in sicer na ta na5in, da se o temi posvetuje uSiteljstvo vsake šole na domačih konferencah, ki naj dolo5ijo svojega poročevalca. Ta izdela referat za dotično šolo. uvažujo5 rnišljenje svojih tovarišev. Na enorazrednicah stori to dotiSna učna oseba sama. Vsak referat naj zaključijo teze. ki naj bodo vsemu u5iteljstvu v okraju kažipot in smernice njegovega vzgojnega delovanja v bodočem šolskem letu. Referate je predložiti okrajnemu šolskemu svetu do 30. aprila t. 1. Poročevalca za te točke določi na dan konference okrajni šolski nadzornik. 7. Vpostavitev zneska v letni proračun za u5iteljsko in šolarsko knjižnico in njega uporaba. (Odlok ministrstva prosvete kralj. SHS z dne 16. oktobra 1923. štev. 33.619). Poroča g. Dragotin Česnik. 8. Poročilo knjižni5nega odbora o stanju okrajne učiteljske knjižnice in odobritev racuna za leto 1923. 9. Volitev knjižničnega odbora (6 clanov). 10. Določitev u5nih knjig za šolsko leto 1924./25. 11. Samostojni nasveti, katere je najkasneje tri dni pred konferenco javiti okrajnemu šolskemu svetu. — Šolsko vodstvo v Grižah pri Celju ima v zalogl še precej Rapetovih in Fleretovih šolskih listov. Oddalo bi jih po primerno nizki ceni. Kdo bi se zanimal za nje? — Učenci petrazredne osnovne šole v Grižah pri Celju so nabrali za velikono5nico koroških in primorskih bratov onkraj meje vsoto 358 Din 50 p. Vrla mladina, ki je tako rada odprla srca in roke. zasluži vse priznanje in v zahvalo naj ji bo zavest. da je olajšala sirotam gorje, da je pomagala otreti marsikatero bratovsko solzo. — Učiteljišča v Srbiji in Vojvodini: 1. Beogr. žen. učit. škola; 2. Negotinska u5it. škola; 3. Kragujevačka žen. učit. škola; 4. Užičko pedag. oddelenje: 5. Jagodinska u5it. škola; 6. Aleksinaeka u5it. škola: 7. Šabaeko pedag. oddelenje; 8. U5it. škola v Danilovem Gradu; 9. Pedag. oddelenje v Beranima: 10. Skopska u5it. škola; 11. Bitoljska gimnazija (se polaga u5it. izpit samo še letos): 12. Moška učit. škola v Somboru; 13. Ženska učit. škola v Somboru; 14. SubotiSka učiteljska škola; 15. Ženska u5it. škola v Novem Sadu; 16. Vršačka učit. škola; 17. Učit. škola v Prilepu. — 201etn_ca. Tovariši. maturanti ljubIjanskega učiteljišča iz leta 1904.. na noge! Desetletnico nam je preprečila leta 1914. svetovna vojna. dvajsetletnice nam ne prepre5i nihče! Primeren 5as bi bila pokrajinska skupš5ina.. ki se bo vršila v začetku julija. najbrže v Krškem. Sicer pa naj odloči večina. Oglaslte se, kolikor vas je še med živiini! — Janko Gol ob , Raka. — Narodna šola v Lju.omeru uprizori 25. t. m. v telovadnici pravlji5no igro v 3. dejanjih »V kraljestvu pal5kov«. Spisal Ribičič. Ker dobi telovadnica elektri5no razsvetljavo. bode igra bajnejša. Čisti dohodek pripada Podpornemu društvu. ZaSetek ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi učiteljstvo zlasti tovariše in tovarišice. Naročnikom »Zvončka«. Pri odpravIjanju 5. številke »ZvonSka« se je dogodila neljuba tehniSna pogreška. da se je v nekatere izvode vložilo po dve enaki poli. Doti5ni naročniki naj nam to pomoto, ki je uprava ni zagrešila. oprostijo ter vrnejo dotične pole. nakar jim bomo prave dostavili. Uprava »Zvončka«,