Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 5 K na leto. (Za Nemčijo e K, za Ameriko in druge tujo države 7 K.) — Posamezno številke ee prodajajo ■■	po 10 vinarjev. —-——
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zaDm
Spisi in dopisi se pošiljajo: Ureilni&Uu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina, reklamacije in in-Boruti pa: UpravniStvu .Domoljubu'. -Ljubljana, Kopitarjeva ulica -
		
Štev. 25.	V Liubljani, dne 20. junija 1918.	Leto XXXI.
Ljubezen do slovenske domovine.
ii.
c) Naposled je
narodno blagostanje
zelo važen činitelj in kdor je ljubi, ljubi tudi domovino. Siromaku kaj dati, ni tako težka stvar, pač pa, mu preskrbeti pot do dobre službe in dela, vzlasti še, če se ta pot zadeva ob tvoj imetek. Zato je tako važno udeleževati se kovanja novih postav. Dobre postave pomagajo narodu do sreče in imovitosti, slabe pa ga spravljajo v siromaštvo,- Iz tega je razvidno, kako važne so občinske, deželno-zborske in državno-zborske volitve, pa tudi razna gospodarska, obrtna, denarna in druga društva in zategadelj se mora pravi domoljub za vse to zanimati. Že 1. 1870, je Fran Levstik, znani slovenski književnik, zapisal v program novemu listu, da se hoče boriti za blagostanje in koristi slovenskega naroda in kaj drugega je tudi sedaj na dnevnem redu kakor blagostanje narodovo. Zanimanje za politiko dela gaz do blagostanja in kdor ljubi svoj narod, ta se bo pokazal in delal za blagobit posamičnih stanov v narodu. Da pa bode naše delovanje uspešno, moramo seveda spoštovati vladarja in njegove postave ter tudi v tem oziru izpolniti svojo dolžnost. Zvestoba do cesarske hiše je v našem ljudstvu tako globoko ukoreninjena, da vodo v morje nosi, kdor bi drugače mislil. »Hrast se omaja in hrib — zvestoba Slovencu ne gane.«
3. Čut za domovino je že Stvarnik utisnil vsakemu človeku v srce. Naravni zakon nas torej vleče z neko nevidno silo tudi čez leta in leta nazaj v domači kraj; Itako se razveseli srce, ko čez dolgo časa človek spet zagleda domače znance, čuje
domače glasove! Mi kristjani sicer ljubimo vsakega človeka tega ali onega rodu; vendar ljubimo pred vsem vsak svoje ljudi, svoj narod. Ljubezen do domovine nam je najdražja svetinja za Bogom, Saj vemo, da je celo naš V z v e 1 i č a r jokal nad nesrečnim Jeruzalemom, središčem judovskega ljudstva (Luk. XIX, 41—44) in oznanoval je evangelij le svojemu narodu, drugam je poslal apostole. Sv. Pavel se je s ponosom sklicaval na rimsko državljanstvo in poln narodnega čiita pravi; Želel sem namreč proklet biti jaz sam, ločen od Kristusa, za svoje brate, kateri so moji rojaki po mesu, kateri so Izraelci« (Rimlj. IX, 1,-—4). Sveti Jeronim je klical vselej, kadar se je prenaglih »Prizanesi mi, o Gospod, ker sem Dalmatineci«
Bog sam je pripustil različne narode na zemlji, razdelivši jih na več jezikov in je tako volja božja, da se razne narodnosti ohranjajo. Ako propade narodnost, propade tudi narod. To vidimo pri Rimljanih, ki jim je bila država več kakor narodnost. Propali so. To pa je tudi današnjim državnikom resen opomin, da ne prezro glasu o
samoodločbi malih narodov
in da celo nemški učenjaki priznavajo, da je samoodločba Jugoslovanov vendar malo drugačna, kakor samoodločba narodov po socialističnem receptu, kakršne po nravnem zakonu nečejo priznati za upravičeno niti nekateri katoliški nemški profesorji.
Ako ljubimo svoj narod in skrbimo za njegovo ohranitev, napredek in svobodo, vršimo v tem božjo voljo in zato ljubezen do domovine ni samo lepa čednost, ampak naravnost dolžnost za človeka, zlasti za kristjana, Škof Slomšek pravi: »Ljubezen do svojega naroda more ;n mora biti eden najdragocenejših biserov v čednostnem vencu vsakega moža (Zbr. Sp. IV, 197),
Še nekaj. Skušeni Slovenci ob mejah namreč pripovedujejo, da tako zvani nem-
čurji šele takrat pridejo do pravega za-! upanja in veljave, kadar ne samo svoj јеч zik, ampak tudi svojo katoliško vero zata-je in postanejo ne samo narodni, ampak tudi verski odpadniki. Sicer so nam pa ▼ tem oziru najbolj vzgledni nekdanji turški janičarji, ki so bili najzagrizenejši in naj« krvoločnejši sovražniki jugoslovanskih ka* tolikov — slovenska kri v turški kožL Kdor nima skrbi za svoje rojake,« pravi sv. Pavel, »je vero zatajil« (I. Tim. 5, 8).
Zdaj nam je torej jasno, kaj in kdo in zakaj je pravi domoljub. »Ljubezen do svo-^ jega roda, pravi veliki Jugoslovan škof Štrosmajer, je Bog sam v srce človeku vsa-dil, a Jezus ga je posvetil na drevesu križa s svojo divno, poslednjo molitvijo. Ljubimo svoj narod, delajmo zanj, ker je tudi radi tega vreden naše ljubezni in naše požrtvovalnosti, ker je od starih do današnjih časov pravi mučenik.« Zavedajmo se« da smo Slovenci, da so Hrvatje in Srbi naši bratje, da je prihodnost in moč Avi strije v Jugoslaviji, zakaj le zaveden na* rod je vreden, da živi, da raste, da se kre-pi in da pričaka dan vstajenja. Bc.
Svetovna vojska.
Na laškem bojišču smo pričeli z ofenzivo skoraj na celi bojni črti, Na več kra-jih smo prekoračili reko Piave in prodiramo dalje v laško deželo. Tudi na Tirolskem so naše čete predrle laške bojne črte in pri Asiagu streme po laški nižavi, v katero se hočejo spustiti. Dosedaj je vojni plen: 21.000 vojnih ujetnikov in nad 50 topov. Gosta megla bojevanje znatno, ovira.
Na zahodnem bojišču gre Francozom trdo in postaja njih položaj vedno opas-nejši. Na več mestih so se zadnji zopet morali Francozi umakniti Pri Compiegne^ ki ga imenujejo Francozi »ključ do Pariza«, napreduje v hudem boju 25 nemškiH
divizij. Nemci so od 21, sušca pridobili na zahodu na prostoru 6566 kvadratnih kilometrov.
Našo veliko Lojno ladjo »S z e n t I s z t v a n« so Italijani pri ponočni vožnji ▼ Adriji torpedirali in potopili. Utonilo je 83 mož.
mir.
Pričela se je nova že dolgo pričakovana ln zaželjena ofenziva na laški fronti. Nova ofenziv — nove žrtve! Le da bi nas jMj^ehi te I Vn-ive približali miru! Sovraž-gp Sasop.'jjc «^-eminja v zadnjem času tu-■h »voje staüfce napram miru, od svojih 3od4nih državnikov zahteva, da ne odkla-Jjajo kar tja vendan ponudb sovražniko-»ih, ampak če '« mogoče pametno in tre-tno razmišljajo o njih in ustvarijo podlago fea mirovna pogajanja, vodilni časopisi za-ptevajo od nas odkritih mirovnih načrtov. Vodilni državniki jrme sicei še vedno
COti viharnemu stremljenja svojih naro-v, a če pridemo s svojim načrtom za- pravičen mir, tedaj bo utihnil Wi grom teh feovražnih državnikov, ki se bodo morali l&lc-aiti ljudski volji in sesti k zeleni mizi.
Tako jc Tendar razveseljivo, da se mirovna ofenzi-'a "»adaljuje vzlic jezi vojnih dobičkarjev, Wilson, Askvi in Klemenso, vodilni državniki nasprotnih nam držav so »icer pretekli teden govorili bojevite govore, s katerimi so hoteli podžgati svoja ljudstva k novim naporom. Wilson je znova zatrjeval, da ga v tej vojni ne vodijo sebični rameni, kar hoče dokazati na. mirovnem zborovanju. Angleški državnik Acfcvi je sumničil Nemčijo, da hoče s svojimi zmagami podjarmiti cel svet, kar da je pokazala v miru v Brestu in Bukarešta, povedal je nadalje, da je Anglija postavila na noge 7 milijonov vojakov in te dni da do-voii parlament nove kredite v višini 7 ml-Ijard fantov. 4
So to sicer samo grožnje, • katerimi Bas hočejo nasprotniki pripraviti do miru, vendar podcenjevati jih ne memo, ker moramo uvaževati, da bomo tudi po vojni kolikor toliko gospodarsko odvisni od teh 3ržav in že z ozirom na našo gospodarsko jddvisnost bi morali iskati potov do medsebojnega sporazuma, ki zagotovi vsem narodom politično in gospodarsko svobodo, Z vojaškimi uspehi prisilimo morda Francijo in Italijo še letoe do miru z nami, a ostanejo še vedno Amerika, Anglija in Japonska, ki bodo nadaljevale vojno na morju. Na morju sovražnika tako zmagati kot na suhem, bo pa težko mogoče, Ta misel naj vodi naše državnike k treznosti in pametni zunanji politiki, da je mir mogoče doseči no 7 mečem, ampak na podlagi nednarodne. govora.
Usoda sveta se ne odloča samo na Kopnem, ampak tudi na morju, ki tvori takorekoč življenjsko žilo vseh narodov. Naša premoč v Evropi naj nas ne preslepi, da ne uvidimo tega dejstva. Ne podcenjuj, a tudi ne precenjuj sovražnika, ampak išči oota, da spoznaš njegovo mišljenje in v prijateljstvu uravnaš svoje razmerje do njega.
Mednarodna zveza držav je podlaga trajnemu miru!
2»
Politični obzornik.
Koroški Slovenci ugovarjajo.
Odbor Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem je imel dne 10. t. m, sejo, v kateri je razpravljal o položaju v državi in deželi in je soglasno sklenil sledečo izjavo:
V polnem obsegu odobravamo sklepe zastopnikov slovenskih strank na sestanku v Ljubljani dne 28. maja 1918. Pozivamo Jugoslovanski klub, da naj odločno nastopi proti brezparlamentarnemu in vse-nemškemu kurzu sedanjega kabineta.
Plameneč protest dvigamo zoper mi-stifikacijo o resničnem položaju v deželi, ki jo je zakrivila koroška deputacija pred cesarjem. Izjavljamo, da člani deputacije, ki so zastopali v Badnu koroške Slovence, niso bili od koroških Slovencev za to pooblaščeni; po svoji politični pripadnosti in evojem javnem delovanju so ti gospodje najhujši nasprotniki Slovencev in da so »ploh Slovenci, naj dokažejo iz zapisnikov zadnjega ljudskega štetja.
Nestrpnost nemških racijonalcev do Slovencev se kaže v njihovih nasilnih sklepih proti slovenski duhovščini v močno jezikovnem mešanem Celovcu, zlasti v sldepu celovškega občinskega sveta proti uredniku glasila koroških Slovencev; ti sklepi nasprotujejo ustavni zakonodaji o svobodnem gibanju državljanov. Opozarjamo vlado na nepregledne posledice, ki bi utegnile nastati, ako bi se utrdila ta politika sile nasproti političnim nasprotnikom.
Najodločnejše obsojamo postopanje vlade, ki pristransko prepoveduje Slovencem na njihovih lastnih tleh shode v obrambo svojih postavnih pravic, dočim dovoljuje Nemcem zborovanja tudi na slovenskem ozemlju.
/
)
)
)
7
i
ji
i
Vendar so izpregledali., Л
Dolgo časa so Poljakom slepili oči: dr. Seidler z bogatimi obljubami, njegov po-magač dr. Twardowsky, minister za Galicijo, pa z razkošnimi večerjami, da bi Po ljake premotili za Nemce vsaj s šampanjcem, če jih že ne morejo premotiti Seidler-jeve obljube. A to pot se jc izkazal šampanjec prešibek. Dolgo časa niso hoteli Poljaki reči ne »ja«, pa ne »ne«; pretekli teden pa so se poslanci zbrali v Krakovu, daleč proč od Seidlerja, in tam so pokazali proti Seidlerju svojo pravo barvo. Dali so mu vedeti: 1. Z ozirom na to, da je zavzela vlada dr, vit, pl. Seidlerja nasproti poljskemu vprašanju med drugim s tajno pogodbo o delitvi Galicije naravnost sovražno stališče, dalje ker od začetka svojega delovanja kljub temu, da je Poljski klub trikrat omogočil, da je bil proračun v državnem zboru sprejet, kljub brezpogojnim obljubam ni izpolnila niti tistih zahtev Poljskega kluba, ki izvirajo iz dolžnosti države nasproti državljanom, ker je na robat način omajala temelje za ohranitev miru med narodi tekom vojne, ker je v veliki meri iz-podkopala parlamentarno življenje in ker je ohromel državno zavest, se izjavlja dne 9. in 10, junija v Krakovu zborujoča parlamentarna komisija v korist države za to, da se vlada dr. Seidlerja odstrani. 2. Parlamentarna komisija brezpogojno zahteva, da se skliče parlament.
Dobro so mu jih našteli! Kar smo mi Jugoslovani dr, Seidlerju očitali že pred meseci, to so sedaj izprevideli tudi Poljaki. Politiki sodijo, da je s to izjavo proti Seidlerju stopil Poljski klub v vrste najodloč-nejših vladinih nasprotnikov in se približal jugoslovanskim in češkim bojevnikom. Prihodnji dnevi bodo prinesli jasnost.
Dr. Seidler že dolge ni tako težko čakal kakega poročila, kakor poročilo s krakovskega zborovanja. Ko pa je bral, kako so mu naštevali greh za grehom, mu je postajalo vedno bolj vroče, a ko je zazrli »Vlada dr, Seidlerja naj se odstrani,« tedaj pa je zakrknil, rekoč; »Kljub temu! eo
,hakelc' me Se drži, Se ne bom vladal 8 poslanci, bom pa s § 14,«
Tako vlada dr. Seidler še danes kot ponižni sluga Nemcev, kot vsiljenec napram slovanski večini, ОкиЗато: kopriva ne pozebel
Spet je bil kre g ▼ hiši.
Za dr. Žolgerjem je odšel grof Toggen-burg, ki je bil notranji minister. On in dr. Seidler nista mogla več skupaj shajati. V mrzličnem strahu, da mu ne bi Nemci vsled »prevelike njegove popustljivosti«, Slovani pa vsled »prevelike« svobode izpodma-knili ministrskega stolčka, postaja dr. Sei-dler vsak dan bolj siten. Nikoli mu ni dosti stroga cenzura, vedno mu je premalo prepovedanih shodov, nikoli mu ni dosti okrožnih glavarjev, vpdno pa premalo nemških, šol. In vso to jezo mora prenašati notranji minister, čigar skrb je »notranji red Ln mir ali cenzura in uprava«.
Grof Toggenburg je vedno hotel biti več ali manj pravičen nasproti vsem. Zato se ni nikdar popolnoma strinjal s Seidler-jevimi političnimi nazori, kajti Nemci so ga vsled tega tudi vedno grdo gledali. Ko je tudi videl, da nenemški narodi brez razlike ne marajo Seidlerja in njegovih ministrov, je spoznal, da je vsem odveč. Torej je odstopil. On pač ve, kaj je treba ministru storiti v smislu ustave, če ga ljudstvo enkrat ne mara več I
No, dr. Seidler ni dolgo iskal novega notranjega ministra. Kmalu je iztaknii pripravnega moža v osebi viteza Gayer-ja, ki je bil ravnatelj — dunajske policije. Pod Seidlerjem je itak poglavitno delo notranjega ministra cenzura, prepovedovanje »hodov itd. In pl. Gayer kot ravnatelj policije že vse to dobro zna. Ali si potem morete misliti bolj pripravnega moža za notranjega ministra? »Jugoslovan« pravi: »Vsi policaji cele Avstrije so z njegovim imenovanjem gotovo počaščeni in rade-volje mu bodo vneto pomagali »urejevati« in »pomirjevati« vedno bolj neširoke ljudske množice, ki so lačne kruha, miru in svobode,«
Pa dr. Seidler nas je »osrečil« še z enim ministrom. Svojega uradnika, ki mu je pomagal skrbeti za krompir, moko, skratka sploh za vse, kar zahteva želodec, ie povzdignil za ministra za ljudsko prehrano, Piše se Paul. Do zdaj je bil ministr ski predsednik zaeno tudi minister za ljudsko prehrano. A sedaj se je dr. Seidler vendarle prepričal, da je preveč za enega, da bi vodil visoko politiko z Nemci, Maža-ri, krotil Slovane, pogovarjal poslance, zaeno pa premišljeval, kako bi zabranil, da ne bi z nahrbtniki »vtihotapljali« krompirja v mesto ter na skrivnem klali prešičev itd. Tako je milostno prepustil to breme g. Paulu, zraven pa tudi težko odgovornost.
Na Ogrskem imajo brez primere trez-nejš«.- politike! Mesto da bi se po nemškem vzorcu kregali za patriotično mišljenje, pa je ogrski ministrski predsednik sklical k sebi najvišje glave zagrebške vlade in sabora, da se odkrito pogovore o jugoslovanskem vprašanju, zlasti kaj naj narede z Bosno in Hercegovino. Dolgo so ugibali in se pomenkovali, a hrvatskj politiki so vedno prišli do končne glavne zahteve, da se morajo vsi Jugoslovani združiti v eno samo državo, ki naj bi se priključila deželam ogrske krone. Dr, Wekerle je mirno poslušal zahteve Hrvatov, a ni zinil ne bev ne mev. Kaj misli, bo povedal prihodnjič.
A kaj mislimo mi? Srce nam igra veselja, da nas Slovencev Hrvati tudi sedaj niso izdali, prešinja jih skupna jugoslovanska zavest. Sicer pa nimamo niti trohice spoštovanja ne do naših deželnih mej in ne do mej, ki jih je potegnil dualizem; nedotakljiva nam je edino habsburška dinastija !
Kaj misli ententa o jugoslovanskem vprašanju?
Avstrijski korespondenčni urad je uradno poročal, da so imeli državniki sovražnih držav 3. junija v Versaju pri Parizu posvet, kjer so si postavili med svoje vojne cilje tudi ustanovitev poljske države in so izrazili svojo naklonjenost glede teženj češkega in jugoslovanskega naroda. Avstrijski listi imenujejo to »politično ofenzivo« entente. Na ofenzivo pa se je treba krepko braniti. In tako se zunanji minister grof Burian sedaj resno trudi, da bi rešil vsaj poljsko in jugoslovansko vprašanje in s tem izpodbil ent-anti temelj za njene politične ofenzive.
- _ _	; . Ka-
kor poročajo listi, Burian misli poljsko in jugoslovansko vprašanje tako urediti, da bi Galicijo priklopili Poljski, Bosno in Herce-govno Orski, Dalmacijo pa Hrvatski. Toda ta rešitev bi bila jako dvomljive vrednosti. »Slovenec« objavlja o tem mnenje nemškega lista Arbeiterwille, ki pravi:
»Za Galicijo zmanjšani Avstriji bi torej, če bo šlo vse tako, kakor očividno žele madžarski osvojevalni politiki, stala nasproti z Bosno, Hercegovino in Dalmacijo povečana madžarska država, Že da-
nes tako mogočni vpliv malega madžarskega naroda z njegovo plemenitaško veleposestniško in borzno gospodo na Avstrijo, carinsko in zunanjo politiko, bi se še povečal. Taka »rešitev« in »ureditev« bi seveda v avstrijski poslanski zbornici nikdar ne dobila večine in bi se dala vzdržati samo tako dolgo, dokler bi jo držali bajoneti, Madžari na Ogrskem in Nemci v Avstriji bi bili poklicani, da' bi podpirali tako »rešitev« poljskega in jugoslovanskega vprašanja na ta način, da bi s silo tiščali ob tla opozicijo vseh drugih narodov v obeh državah kakor tudi v novoosvo-jenih ogrskih deželah.
Ako bi se to zgodilo, potem bi omenjena politična ofenziva entente dobila ozadje, ki bi se sm?lo pokazati. Zahtevi narodov v Avstriji in na Ogrskem po pravici samoodločbe bi potem na eni strani stale nasproti obljube entente, da njihovo hrepenenje izpolni, na drugi stiani pa že doslej slaboznano zatiranje Nemcev, Slovakov, Rumunov, Hrvatov, Ukrajincev, razširjeno sedaj še na Dalmatince, Bošnjake in F.ercegovince po maloštevilnem ma-žarskem sloju, izpolnitev narodnih idealov Poljakov in pa uričenje enakih nad Čehov, Jugoslovanov, Italijanov in Ukrajincev v Avstriji. Reči treba, da je odgovor, ki ga hočejo menda dati avstrijski in ogrski državniki na »politično ofenzivo« entente, jako osupljiv.«
Grof Burian pa izjavlja, da odločitev glede rešitve poljskega in jugoslovanskega vprašanja še nikakor ni padla. Zunanji minister je povabil k sebi tudi jugoslovanske zastopnike, med temi dr. Korošca, katerim je dal glede Jugoslavije zelo zanimiva sporočila, o katerih pa bodo zastopniki z ozirom na zunanjega ministra strogo molčali. Vsekakor se odločajo sedaj stoletja.

Odločitev in mir
zavisita od naše
gospodarske —« pripravljenosti.
Krepite jo s podpisovanjem
Oklic.
Ranjeni, omamljeni od strupenih plinov in grozot vojske, premagani po vremenskih vplivih najhujše vrste je padlo mnogo tisoč naših vrlih borilcev po hrabri obrambi v roke sovražnikom, kjer so pod-
31
trže n; trpljenju, ki se mu večkrat ni mogoče izogniti.
Silna volja mogočnega ljudstva je raztrgala vezi in naši se z brazgotinami za-celjenih ran vračajo vriskajoč v svobodi 'domov.
To da roko v roki z neumljivimi, večjimi človeškimi vzori se nadaljuje bratska \rojska, opustošujejo se blagoslovljene li-rade, požigajo zaloge živil, uničuje se vsa-Jka vladna oblast, lastnina in ustanovilo se |e gospodai stvo strasti.
Revnejši kot kdaj koli prej, umazani, /aviti v cunje, cape perila pokrite z mrče-lom, stopajo mnogokje naši, ki se vračajo Somov; a tam jih pričakuje največje razočaranje. ker naše zaloge in surovine so izčrpane že dolgo časa j vojaška uprava pleni svoja skladišča, da obleče usmiljenja .vredne reveže, a s perilom ubogih muče-nikov ne more preskrbeti v zadostnem .Obsegu.
Vojni preskrbovalni urad vojnega mi-■listrstva, ki je posušil že toliko solza, je z dovoljenjem min. predsednika in sporazumno s trgovinskim ministrom priredil zbirko tistim, ki se vračajo domov, ki se mora zaključiti 31. julija 1918 in najprisrč-tteje in najmileje prosi vse tiste, ki morejo oddati moških srajc in spodnjih hlač, naj od svoje pogre.šljive lastnine odstopijo nekaj tej zbirki, ki je tudi iz zdravstvenega ozira važna.
Vojni preskrbovalni urad bo vsem ti-itim, ki morejo izročiti brezplačno komad perila, povrnil za vsako srajco, ki se lahko porablja brez poprave, 12 kron, za vsake take spodnje hlače pa 8 kron in bo izročil o tem potrdilo. Ta bo obvarovala takrat, če se zgodi, da se bo moralo v namene ljudske oprave in armadne potrebščine misliti na nasilno oddajo perila, da bodo obvarovani novega nadlegovanja dvanajstih moških srajc ali spodnjih hlač, ker brezplačna izročitev enega, ali pa proda-za dveh takih kosov vojnemu preskrbg-valnemu urado varuje pred bodočo od-'dajo.
Del zbirke perila se bo izročil opravi ljudstva.
Da se darovi zbero in nabavijo v nakup ponujeni kosi, se ustanovi v vsakem kraju, kjer je kaka vojaška oblastf zbiralno mesto perila.
Vsakdo se naproša, da najbližnjemu zbirališču ali orožniškemu poveljstvu z natančno označbo naslova naznani, naj pridejo po kose perila.
Odposlani činitelji se morajo izkazati z uradno potrjenim zvezkom, ki je velja-[ven le v dotičnem okraju.
Prijave sprejema poleg vsakega zbirališča perila tudi vsako orožniško po-veljništvo.
. Popolnoma upoštevajoč utrujenost v darovanju, ki sta jo povzročili dolgotrajna vojska in splošna draginja, se obrača vojni preskrbovalni urad le na milosrčnost prebivalstva ker mora plemeniti namen odstraniti vse druge pomisleke.
Odprite torej svoja srca, svoje roke in pred vsem svoje dlani.
Baron pl .Lukas, I, r.
general pehote.
Tedenske novice.
SHODI.
Shod, ki bi se imel vršiti preteklo nedeljo v Grosupljem, je vlada prepovedala.
DROBNE TOLITIČNE VESTI.
Poslanci S. L. S. so se dne 12. junija zbrali k posvetovanju o političnem in gospodarskem položaju dežele. Na novo so se strnili kot »Klub deželnih poslancev S. L. S.« ter izvolili viteza Josipa Pogačnika kot načelnika kluba.
Slovenski duhovniki so koroškim vse-nemcem največja ovira, da ne morejo tako hitro ponemčiti koroških Slovencev. Zato zahtevajo Nemci sedaj, da naj se preženejo vsi slovenski duhovniki in naj se po slovenskem Koroškem nameste duhovniki, ki »koroško« mislijo. Vsekakor pa vsa čast slovenski duhovščini, ki je res steber slovenstva na Koroškem.
Hrvatski politiki in jugoslovanska država. Ogrski ministrski predsednik se je posvetoval s hrvatskimi politiki in ti so izjavili, da odločno zahtevajo združitev vseh Jugoslovanov v eno samo državo, ki naj bi se priključila deželam ogrske krone.
Protest papeža Benedikta XV. Sv. oče je poslal gornjeitalijanskim škofom pismo, v katerem bridko toži, da ga kljub njegovim resnim prizadevanjem za mir in kljub njegovi pravični nevtralnosti sovražniki sv. Cerkve obrektijejo, da je za vojsko, oziroma za krivični mir. Sv. oče najodločneje ugovarja proti takim obrekovanjem, in to mu ne jemlje srčnosti, da ne bi še naprej vršil svoje dolžnosti, branil svetost svete Cerkve ter čuval njeno čast.
Zveza z Nemčijo, Kakor poročajo po švicarskih listih tudi nemški in slovenski časopisi, obstaja prva točka zvezne pogodbe med Avstrijo in Nemčijo v tem, da se obe državi vojaško kolikor mogoče ze-dinita s tem, da se bo ustanovilo mešano vojaško poveljstvo, in s tem, da slovanske kraje v Avstriji zasedejo nemške čete, a avstrijske čete se premeste v Nemčijo.
Dunajski občinski svet ugovarja proti ustanovitvi Jugoslavije. Dunajski župan naj nas pusti lepo pri miru in gleda, kako bo lastno stranko rešil poloma pri prihodnjih volitvah.
Nemški podmorski čolni so se približali ameriški obali in ogrožajo amerikan-ska pristanišča, ki so jih oblasti takoj zaprle. Pošiljanje ameriških čet v Evropo bo radi tega zaostalo.
DOMAČE NOVICE.
Občina Vrhnika je izvolila presvetlega knezoškofa dr. A. B. Jegliča za svojega častnega člana.
Častni občan občine Kropa je postal presvetli knez in škof dr. A. B. Jeglič.
Dr. šusteršič m dr. I.ampe sta bila črtana kot častna člana vrhniške občine. Glasoval ie proti temu predlogu edinole nemški občin-
ski svetovalec veleposestnik in dež. poslanec Mulley,
Pol milijona kron 8. vojnega posojila je podpisala ljubljanska mestna občina.
Odpust letnikov 1867 in 1868. Z Dunaja se poroča, da izide te dni odlok za odpust dveh najstarejših črnovojniških letnikov in stopi takoj v veljavo.
Posestvo Sangrad pri Cerkljah bo mestna občina ljubljanska prodala na dražbi. Najnižja ponudba je 45.000 kron.
Šentpetersko prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 23. t. m., ob 4. uri popoldne v Št. Jakobu ob Savi v Društvenem domu Krekovo slavnost, na kateri govori državni poslanec g. dr. L. Pogačnik. Na sporedu je godba, živa slika in igra »Občinski tepčekc. Vabimo farane in njih sosede, da se polnoštevil-. no udeleže slavlja.
Odlikovanje. Srebrne hrabrostne svetinje II. vrste so prejeli: desetnik Jožef Krašo-vec, poddesetnik Jakob Setnikar in pešec Jožef Šifrer iz Žabnice pri Škofji Loki, vsi od pešpolka »Cesarjevič« štev. 17.
Odlikovana sta bila predmojster Šuligoj Filip in topničar Knafelc Jernej s hrabrostno bronasto svetinjo.
Slana je pobrala vse poljske pridelke v občinah Lož in Stari trg na Notranjskem. Isto se poroča iz Blok, Drage in iz nekaterih krajev na Štajerskem.
Tobačne izkaznice. Prejemanje tobaka na karte se uvede v okolišu ljubljanske tobačne zaloge 8. julija 1918, v okoliših vseh drugih tobačnih zalog na Kranjskem pa 5, avgusta 1918.
Legitimacije za daljša potovanja po železnici nameravajo uvesti, da tako preprečijo mnoga nepotrebna potovanja in razbremenijo železnico, ki je vedno prenapolnjena. Daljša potovanja bodo dovoljena le v nujnih službenih, trgovskih ali družinskih zadevah. Za krajša potovanja ne bo legitimacij.
Sprejemni izpiti za prvi letnik zasebnega učiteljišča uršulink v Škofji Loki se bodo vršili dne 2. in 3. julija. Oglasiti se je pri samostanskem predstojništvu.
Jekleni zvonovi. Župna cerkev sv. Jakoba v Liubljani je dobila te dni tri jeklene zvonove v skupni teži 3700 kg.
Umrl ie v Gorici zadet od kaoi odvetnik dr. Franc Pavletič, ki je bil med vojno v Ljubljani v pisarni dr. Iv. šusteršiča. Umrli je bil mož plemenitega značaja ia odločno katoliškega prepričanja.
Umrl je dne 26. maja :na Dunaju posestnik Jožef Kralj iz-----. Kot vojak je služil sedem let in bil oulikovan z bronasto in srebrno hrabrostno svetinjo.
Umrla je dne 5. t. m. v deželni blaznici Marija Pajntar, vdova in posestnica iz Orehka pri Cerknem. Zapušča tri otroke. N. v m, p.
Vojaška straža je v noči na 5. t. m. ustrelila na postaji Zalog pri D. M. v Polju nekega vojaka. Zadet je bil v glavo; pokopan je na Poljskem pokopališču.
Ogenj. V Gržečivasi obč. Cerklje ob Krki, je zgorela Vrhovšekovi Mici hiša in gospodarsko poslopje. Rešili so le sami sebe in živino. Zgorela je vsa obleka, denar in živež. Goreti je začelo ob dveh zjutraj 8. junija. Dosedaj je vzrok še nepojasnjen. Škoda, okrog 5000 K, ni niti polovico pokrita z zavarovalnino.
Zgubil se je 11 letni fant z imenom Ivan Kunstelj, za katerega stariši že eno leto nič ne vedo. Prosi se uljudno, da ga dotičnik, ki bi kaj vedel o njem, naznani občini ali orožnikom ali da ga odda njegovim starišem Antonu Kunstelj v Lokah štev. 48, Trbovlje II.
Kdor izmed vrnivših se ujetnikov iz Rusije bi kaj vedel povedati o Jožefu Novak, Kosaja Gara Pos. vab. Tuli 68, naj to dobrohotno sporoči na naslov: Terezija Gorenc, Go-lobinjek, pošta Mirna peč, Dolenjsko. — Kdo bi mogel podati pojasnil o Jankotu Kolar, praporščaku 4. bos. pešpolka, ki je bival kot ujetnik v Carevu, gubernija Astrahan ter bil v marcu 1916. premeščen v Saratov, ali neznano kam. Pojasnila hvaležno sprejema Ivan Kolar, Trnovo-Bistrica, Kranjsko. Stroški se povrnejo.
Izgubljeno. Na postaji Zidani most je izgubila 13 letna deklica s perona na vlak otroško oblekico petletne sirotke, ki ie v vojski

izgubila tvojega očeta. Obleka je iz batista z modrimi pikami. Pošten najditelj naj jo -odda Amaliji Kolenc, pošta Loke pri Zagorju ob Savi
RAZNE VESTI.
Nadomestilo za tobak. S 15. junijem je pri-6ela tobačna režija prodajati nadomestilo za tobak pod imenom »Vojna mešanica za pipo in cigarete«. Ta vojna mešanica sestoji iz tobaka (žilic), bukovega listja, namoienega v tobačnem lugu in hmelja, iz katerepa je odstranjen lupulin. Prodajala se bo v zavitkih po 25 gramov, zavitek bo stal 14 vinarjev. Vojna mešanica se bo dobivala brez tobačnih kart.
Vojna pošta. Občinstvo se vnovič opozarja, da je treba vojnopoštne zavitke dobro za-
[>reti in vedno tudi označiti vsebino in da je v astnem interesu priporočljivo, da se vloži v pošiljatev razven predpisanega naslova tudi natančen seznam vsebine.
Prtljaga sme biti težka samo 50 kil. Železniško ministrstvo je izdalo naredbo, da prtljaga ne sme biti težja kot 50 kg. Vsak komad prtljage mora biti pritrjen in mora imeti naslov potnika in kraj, kamor potuje; to zaradi tega, da se pri izgubah lažje vstreže po-praševanju.
Ena jagoda 20 vinarjev. V Celovcu so prodajali prve vrtne jagode in sicer komad po 20 vinarjev.
Vprašanje vojnih ujetnikov v Rusiji. V^-ao ministrstvo poroča uradno, da je dovolila ruska vlada po dolgotrajnih pogajanj-'!; odpotovati v Rusijo komisiji za preskrbo vojnih ujetnikov, ki bo poslovala tam, dokler jih bodo Eamenjavali. Odposlanstvo je odpotovalo 2. t. m. z Dunaja. Vodi ga generalni major Krejči. Položaj se bo vojnim ujetnikom kljub izrednim težavam izboljšal in ujetniki se bodo vračali hitrejše domov, kakor dozdaj. Dopisi v zadevah vojnih ujetnikov naj se prejkoslej pošiljajo c. in kr. vojnemu ministrstvu (10. oddelek).
Radi znanih izgredov v Judenburgu so ie pričele 5, t. m. pred okrajnim sodiščem v Judenburgu sodnijske obravnave, ki bodo trajale nekaj tednov. Vloženih je okoli 500 tožb. Tako poroča »Slovenec«.
Uboj v Forminu pred poroto. Znano je, da so dne 5. januarja t. 1. v Forminu na Štajerskem ubili brezobzirnega in neusmiljenega rekvizicijskega komisarja Wiederwohla. Sedaj se je vršila pred mariborsko poroto obravnava in ker se je konstatiralo, da se uboj ni zgodil namenoma ampak v silnem razburjenju, so bili obsojeni Alojzija Murko na dve in polletno težko ječo, ostali obtoženci: Marija Ju-ran, Andrej Zamuda, Apolonija Horvat in Antonija Mikec pa na štirimesečno težko ječo. Ker so pa te mesece že prestali v preiskovalnem zaporu, so bili takoj izpuščeni.
Krušni izgredi v Lvovu. Iz Lvova poročajo: Vsled pomanjkanja kruha je na posameznih cestah prišlo do nemirov, med katerimi so oplenili nekatere trgovine, med njimi trgovino za obleko, last dunajske tvrdke Kohn. Policija in vojaštvo sta zopet napravila red in pri tem zaprla celo vrsto demonstrantov.
Nesreča pri vežbanju z ročnimi granatami. Poročnik cesarskih lovcev Siegfried Frenner v Inomostu na Tirolskem je poučeval vojake, kako naj rabijo ročne granate. Vsled nesrečnega slučaja se je vžgala vrvica pri granati. Poročnik je takoj spoznal, da bo v par minu-lah sledila eksplozija. Prijel je ročno granato in tekel proti izhodu barake, da bi gra-aata razpočila na prostem. V tem trenutku pa je zagledal stotnijo vojakov, ki so korakali nasproti. Hitro je dal povelje: »Na tlal Ročna granata!« Vojaki so sicer sledili povelju, ali v naslednjem trenutku je granata razpočila in ranila 9 mož omenjene stotnije. Poročnik Brenner sam je bil tako ranjen, da je še isti dan umrl. Tudi od ranjenih vojakov sta dva že umrla.
Svojega soproga umorila. Na Dobrovi pri Sorovljah je dne 10. t. m. umorila žena svoje-Ja moža, posestnika in fužinskega delavca Janeza Wieserja. Šele pred letom sta se bila prav nepremišljeno poročila. Ko je spal po truda-oolnem delu, je nečloveška žena ubila svoje-Sa moža s petimi udarci s sekiro na glavo in erat, da je bil ves razmesarjen. Potem je od-lla od doma, zapustivši listek, da se hoče tuli sama usmrtiti. Našli so io sosedje nezavestno v domačem uliniaku. Vzela je bila strup.
Nezavestno so prepeljali v sodnijsko poslopje. Morilka je stara 45 let. Strašna morija vlada ne samo na frontah, marveč tudi v zaledju.
Vila izpraznjena ob belem dnevu. V Trstu narašča število drznih vlomov in tatvin. Včasih mejijo ti vlomi in tatvine že na neverjetnosti. Pred par dnevi je bila pri belem dnevu izpraznjena vila arhitekta Zaninoviča v Škorklii štev. 332. Pred časom že so bili tatovi obiskali to vilo in odnesli raznega blaga v vrednosti 15.000 kron. Sedaj ko je bila družina Zaninoviča odsotna, so šli pri belem dnevu v njegovo vilo dva vojaka in en civilist ter so vozili iz vile, kar so našli v njej. Sestra Zaninoviča, ki stanuje v bližini, je kmalu popoldne zapazila, kaj se godi v vili. Šla je za tatovi, kričala in klicala redarje na pomoč, ali pomoči ni bilo od nikoder. Eden izmed vojakov ji je po nemško grozil in naperil revolver proti njej. Tatovi so hiteli s svojim plenom naprej, in ko je omenjena gospa končno dobila nekega redarja, o tatovih že ni bilo več ne duha ne sluha.
Dopisi.
Kranjskagora. Dne 20. m. m., na binkoštni ponedeljek, se je vršil v prostorih Juičeve gostilne redni občni zbor tukajšnjega kat. iz-obražev. društva s priprostim sporedom, združen s skromno prireditvijo. Zbor in prireditev je obiskalo poleg rednih članov še silno veliko bodočih članov, tako da je bil veliki salon omenjene gostilne natlačeno poln. — V kritičnih dneh, v katerih živimo, ko smo glad-ni in stiskani od jutra do večera, se je resnično težavno zavzeti za požrtvovalno društveno delo, za lepo in dobro. A odpomoči v tej krizi ni iskati in najti drugod, kot edino v načelih, na katerih se zida i naše društveno delo. Zato je pričujoče občinstvo res z zanimanjem zasledovalo govornika, ki je popisoval kritične razmere časa, živo potrebo izobraževalnega dela ter cilje izobraževalnih društev. Da, tudi v kranjskogorski soseski bomo mogli sedaj, ko smo se začeli prosto gibati v lastnih domovih — zapustilo nas je namreč vojaštvo —-s še večjim veseljem in navdušenjem skrbeti za to, da v vsakem oziru dosegamo idealnih namenov izobraževalnih društev. In naši Ijud-
I'e, zlasti mladina, dekleta in mladeniči, so po-cazali, da imajo za to smisla in goričnosti. Le Bog naj na to prizadevanje rosi blagoslova!
Sv. Gora nad Litijo. Dne 30. maja smo pokopali Antona Klobučič, po domače Vrt-nika iz Šemnika. Dasi 79 let star je bil še vedno aktiven župan občine Aržiše, katero je vodil celih 29 let. Bil je vsestransko skrben za občino, kar dokazuje veliko občinsko premoženje, katero je izročil. Sicer ves čas zelo skromen v svojem življenju je bil prav yeren mož in velik dobrotnik cerkva. Pri župni cerkvi na Sv. Gori je dal napraviti velike cementne stopnice, ki so pravi kras cerkve, dva mala bandera in nov, prelep stranski oltar sv. Jožefa. Pri podružnici v Šemniku je napravij krasno bandero in vse tri zvonove. Nad temi je imel največje veselje; odtod je umljiva njegova žalost, ki ga je močno potrla, ko je vse tri zvonove vzelo vojaštvo. Večkrat je rekel: »Največje noje veselje so bili zvonovi, katere sem napravil, sedaj sem pa še ob to veselje.« Ko bi jih bilo mogoče odkupiti, bi jih bil on sam odkupil. — Pri zidanju nove cerkve v bližnjem Podšentjurju, podružnici župn. Čem-šenik, je veliko prispeval, dal tudi veliko svo-to za ondi nameravano samostojno duhovnijo. Zanimivo je tudi, da je bil 29 let župan, pa ni znal ne brati, ne pisati — a drugače brihtna glavica — kako je natanko vedel za vsak akt, kje je, kaj je v njem, kaj treba storiti. — Bog mu bodi večni plačnik, saj tu ga ni znal nihče ceniti; no, pa tudi sam ni nikoli hrepenel po kakem odlikovaiiju.
Sv. Trojica pri Moravčah. V nedeljo, dne 9. t. m., smo imeli priložnost se udeležiti krasne igre, ki so jo priredile naša domača dekleta. Vsa čast iim, kakor tudi našim pevkam cerkvenim, ker tako lepo ubrano pojo. Lepa hvala pa vsem, ki so se igre udeležili, posebno našemu preč. g. župniku.
Velikolaški okraf — ribniški okraj! Zmi-rom hodijo revizorji, komisarji, nadzorniki in
take vrste ljudje — čakamo, kdaj ugledamo revizorja, ki bo pregledal, če smo kmetje vsi dobili plačano seno, in za zvišano ceno, če so nam po vseh občinah dodali, čakamo revizorja, ki bo pogledal, kako se razdeljuje usnje, ki ga baje neka oblast pošilja iz Ljubljane po določeni ceni in z a d e n a r , in da so deležne vse občine. Čakamo —
Rajhenburg na Štajerskem. Za romarski shod ob obletnici posvečenja naše nov^ lurške cerkve vlada že več časa veliko zanimanje daleč naokrog. Letos se ga lahko zopet udeležijo tudi verniki iz Kranjskega, ker ni več prepovedan prehod čez Savo. Vršil se bode letos ta shod v znamenju goreče prošnje za srečni konec vojske in za mir. Trajal bode tri dni, namreč 30. junija, 1. in 2. julija. Vodili ga bodo čč. gg. misijonarji od sv. Jožefa nad Celjem. Dne 2. julija bode ob 10. uri dopoldne slavnostni govor, potem slovesna pon-tifikalna sv. maša, katero bodo darovali pre-milostljivi gospod opat trapistov in slavnostna procesija z Najsvetejšim, s katero konča nameravano veliko ulavje v desetletnici, kar se je položil temeljni kamen prelepemu svetišču lurške Device v Rajhenburgu in v šestdeset-letnem jubileju Marijinih prikazovanj v I.ur-du na Francoskem. Gospode duhovnike prosi župnijski urad v Rajhenburgu najuljudnejše, naj blagovolijo še opozoriti svoje vernike na ta shod.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tile za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 »/4% brez kakega odbitka.
ШШ ure od 8. ziutral ilo i. popoldne.
Glej Inserat!
Še hujša rekvizicija.
V prehranjevalnem svetu je vlada tel dni predložila načrt nove naredbe, s кам tero hoče zelo poostriti določbe za rekvi-riranje.	'
Vlada ima že dolgo na piki domače! mline vseh vrst. Že z naredbo od dne 29, septembra 1916 je notranje ministrstvo prepovedalo te mline, a brez zakonite podlage. Zdaj uporablja vlada pooblastilni zakon, ki ga ji je vladna večina slepo dala v. roke, in hoče z novo naredbo omejiti uporabo teh mlinov. Mlini bodo popisani in Ie v skrajno izjemnih slučajih in pod posebni-. mi pogoji se bo dajalo izredno dovoljenje, da se jih sme uporabljati. Vlada že danes dvomi, je-ii se bodo kmetovalci te prepovedi držali. Zato^si pridrži pravico, da porabo onemogoči n. pr. s tem, da en važen del vzame iz stroja ven. To je isto, l.V.or če bi mlin zaplenili. Ročni mlin (žrmlje), za katerega bo vlada vedela, bo večkrat pregledan.
Pa tudi mlini, ki delajo za plačilo, bodo po novi naredbi podvrženi novi kontroli. Vladi se zdi, da je teh mlinov preveč, češ da jih ni mogoče nadzorovati. Kaj
4.2
te za poostreno kontrolo ukrene, to imajo odrediti cesarska namestništva, Predvsem lahko ustavijo mline, ki jim niso pogodu. Vlada je izračunala, da bi vsi sedanji mlini lahko izmleli dvakrat toliko žita, nego ga potrebujejo kmetje, zato da se velik del mlinov lahko ustavi. Pri tem je seveda n^kaj upoštevati, da niso mlini preveč oddaljeni. Ustavljeni bodo predvsem mali mlini, ki n. pr. na teden ne izmeljejo več nego pol vagona, potem taki, ki se nahajajo na težko dostopnih krajih. Takoj se mora zapreti mline, kjer se zasledi najmanjša nerednost.
Kmete bodo razdelili (rajonirali) na gotove mline. Tam bo imel mlinar knjigo naročnikov, kjer bodo vsi upisani, ki so. mu odkazani. Tam bo upisano, koliko žita ima dotični kmet in katere vrste, kedaj ga je prinesel izmleti in koliko se je izmlelo moke in otrobov.
Vlada gre pa še deli. Odrediti hoče, 'da se bo ob gotovih dneh moralo prinesti žito k občini in se bo potem skupno mle-lo in potem bo zopet občina moko razdelila kmetom na gotov dan. Le kjer to nikakor ne gre, bodo smeli kmetje, a le na gotov dan, prinesti žito naravnost v mlin in priti na gotov dan po moko. Vedno bo zraven vladni zastopnik.
Povsod treba uvesti pismena potrdila
0	mletju in natančno kontrolirati, je-li bo prav popisano, zlasti glede tega, koliko oseb se prehranjuje. Na mlevskih izkaznicah treba navesti težo žita, ki se ga sme zmleti, ne le v številkah, ampak tudi v besedah. Vlada sme določiti, do katerega dne v mesecu se sme zaprositi za mlevsko izkaznico. Vsak mesec se izkaznice skupno izroče občinam z ukazom, da se ima mletje izvršiti do gotovega dne, sicer izgubi izkaznica veljavo.
Marsikoji mlinar ne zna pisati in brali, Mlini, ki so v stanu čez 30 stotov na Jan zmleti, bodo morali imeti poslovodje, ki znajo voditi račune s kmeti. Manjši mli-ai morajo vpise izvršiti vsaj enkrat na dan potom kake primerne v to zaprošene Bsebe.
Drugega žita nego ono, ki je pokrito
1	mlevskimi izkaznicami, se ne sme najti p mlinu. Lastno žilo mora hraniti mlinar posebej.
Vlada bo v kontrolo pomnožila število irevizorjev.
V svrho kontrole si vlada z novo naredbo izgovarja pravico zahtevati od kmeta, da naznani občini, kedaj bo mlatil.
Tudi kazni so poostrene. Vladi dosedanje niso dovolj izdatne. Odslej naj ima pravico, da f aznuje take kmete, ki radi {prepovedane uporabe ne morejo dati zahtevane množine, s tem, da morajo dati druge enakovredne pridelke, ki so za človeško ali živalsko prehrano uporabljivi.
Doslej so bile vojaški pošiljatve proste transportnih izkazil. Od zdaj veljajo tozadevni predpisi i zanje.
Odslej bo možno radi vsakega prestopka kaznovati kmeta s tem, da se mu odvzame pravica, da se preskrbuje iz lastnega pridelka.
Gospodarske stvari.
Podpore za preživljanje. Ako je kdo za
dlje časa črnovojniškega službovanja oproščen, njegovi svojci izgube podpore za čas njegovega oproščenja. — Če je vpoklicanec prišel domov kot invalid, njegovi svojci dobivajo še nadalje prejšnjo podporo, treba pa, da se vsak mesec s potrdilom občinskega urada dokaže, da delanezmožnosi invalida Se traja.	_
Veliko oškodovanje pri podporah. _ Pri mnogih družinah so vpoklicani v vojno sinovi, ki so prej doma delali, ali pa drugače podpirali domače. Komisija je dovolila n. pr. po 1 K podpore na dan. Po zakonu od 1. avgusta 1917 je bila od komisije ta podpora zvišana na 50 odstotkov, tedaj na 1 K 50 vin. Ali izšel je zakon, da naj se s 1. aprilom 1918 podpora zviša še za 50 odstotkov. O tem zakonu pa nekatere komisije nočejo nič vedeti in zato je veliko ljudi pri podporah prikrajšanih. Vse skupaj znaša to velikanske svote. Kdor tedaj ne dobi dovolj podpore, kakor mu gre, naj nemudoma vloži prošnjo za zvišanje po novem zakonu.
Živinorejska zveza za kamniški politični okraj opozarja tiste živinorejce, ki nameravajo oddati svojo živino v planinsko pašo, ua isto takoj priglasijo na pisarno v Šmarci. Plačati jc za celo pašno dobo od odrasle govedi po 35 K, od mlade govedi pa po 25 K. Od konj na-1 dve leti starih po 60 K, pod dve leti starih pa po 40 K. Od ovac odraslih po 10 K, od jagnjet pa po 5 K. — Ker je vsled pomanjkanja goveje živine še dovolj prostora na planinskih pašnikih, kakor tudi, da se v tem času velikega pomanjkanja krme izrabi vsa paša, vabimo posestnike, da tudi konje, kateri so oslabeli, ali nakupljene vojaške konje oddajo v planinsko pašo, kjer jim bodo okrevali. Pri lej draginji sena ni cena pašnine za tri mesece previsoka.
Prodaja letošnjega sena je po novi naredbi brez vednosti županstva in brez dovoljenja prepovedana. Kdor hoče tedaj seno prodajati drugim strankam ali ga kupovati, se mora zglasiti predvsem pri županstvu dolične občine. Za prodajo do 5 q sena, ki ostane v domači občini, daje potrebno dovoljenje županstvo, za večje množine pa in 'a seno, ki gre iz dotične občine vun v druge kraje, je pa treba dovoljenja, ki ga daje potom županstva deželna poslovalnica za suho krmo (dosedaj deželno mesto za krmila, oddelek za _ono in slamo).
Pomanjkanje otrobov. Po mlinih manjka žita in zato je manjkalo tudi otrobov. Deželno mesto za krmila ne more tedaj zaenkrat ugoditi vsestranskim in obilnim naročilom na otrobi', ki prihajajo od občin in drugih odjemalcev. Oddaja pa sedaj melasno krmo za konje, govejo živino in prašiče in k 1 e j -no moko za prašiče.
Po čim se bo letos prevzemal krompir? Vlada pripravlja naredbo za rekvizicijo krompirja prihodnje letine. Cena bo 15 K za 100 kilogramov krompirja. Kdor izroči krompir do dne 25. julija, dobi povrh še 20 K. Ta povi-šek pa se znižuje vsakih nadaljnih 10 dni za 5 K. Za krompir, ki se ga prostovoljno ponudi ali izroči vojnožitnemu uradu do dne 15. decembra, se plača premije 5 K. Če se krompir prevzame potem šele po 1. marcu, se ta premija zviša še za 2 K pri- 100 kg.
Tudi rani krompir pod zasego. Večina avstrijskega prehranjevalnega sveta se je izrekla za to, da se letos tudi rani krompir dene pod zasego. Lansko leto je bil zgodnji krompir prost. Vlada namerava določiti letos za osebo na teden 2Уг kg.
Dobava bencina za mlatilnice in druge kmetijske namene. Poledelsko ministrstvo hoče tudi letos zagotoviti potrebni bencin za motorje, ki se rabijo za mlatev in v druge kmetijske namene. Oddajal se bo težki bencin, mešani bencfci in zmes bencola in petrol-bencina. Podrobna določila se izvedo pri okr. glavarstvih, kjer se dobe tudi predpisane tiskovine za taka naročila. Naročila na bencin, ki morajo biti potrjena od občinskega urada, je pošiljati naravnost na poljedelsko ministrstvo, oddelek XXVI. (Departement XXVI. des k. k. Ackerbauministeriums),
Ceno pšenici bodo menda zvišali na 75 1
na Ogrskem.
Prehrana na Ogrskem. Ogrski prehrani* valni urad je sklenil predlagati vladi, naj ш določi prehrana na sairipridelovalca 18 k) žita na mesec, za otroke pod 14. letom 14 lq na mesec. Glede krme za živino se bo pred lagalo: za konje 700 kg, za žrebata 200 kg, z4 konje dirkače 1200 kg, zu prešine 200 kg (pa ječmena in pol koruze), za svinje z mladifl 400 kg, za mlade prešiče 50 kg in za pitani svinje 600 kg na mesec.
Iveri.
Gorši je ubožec, ki je zadovoljen, kakor
bahač, pa mu kruha manjka. (Preg. S 2, 9.) * * »
Modra žena zida svojo hišo; nespametno pa tudi sezidano podere s svojimi rokami, [Preg. 14, 1.) ...
Je pot, ki se zdi človeku pravična; njea
konec pa vodi k smrti. (Preg. 14, 12.) * * *
Ubožca soviaži tudi njegov bližnjik; bc-<
gatin.pa ima veliko prijateljev. (Preg, 14, 20.) * ^ •
Pravičnost povzdigne narod, greh pa naredi ljudstva nesrečna- (Preg. 14, 34.)
* * *
Kjer se veliko dela, ondl je obilnost; kjer, pa je preobilno besed, tam je pogosto revščina. (Preg. 14, 23.)
Za razvedrilo.
Hiter računar. Učitelj: »Vzemimo hišo, ki ima štiri nadstropja, vsako nadstropje ima 24 stopnjic, koliko stopnjic bi moral prehoditi, če hočeš priti v četrto nadstropje, Miško7« Miško hitro: »Vse.«
Prevelika zahteva. »Mama, Miško mi ne pusti nič prostora v postelji!« — »Kako to?, Ali hoče imeti več kot polovico postelje?«
—	»Na-a, mama, sredo postjlje hoče imeti, in jaz naj na obeh straneli ležim!«
Bridko voščilo. Oče vzame svojega malo preveč navihanega fantiča na kolena in mu )ih krepko našteva. Vsled prahu, ki se je kadil iz hlač kot iz lokomotive dim, je oče močno kihnil. Fantič (z jokajočim glasom): »Bog
—	po-magaj — oče!«
Poklic v vojski. Stric: »No, Miško, kaj bi pa ti rad katerikrat bil?« Miško (ki z navdušenjem škili na polno obloženo mizo, za katero sedi stric): »Sit, strici«
Odgovori.
S. 2. dij.: Kupite si v Katoliški Bukvami »Kažipot za izbiro šol in poklicev«. Mala knjižica za majhen denar, pa najdete v njej na široko vse, kar poprašujete. — A. B.: Bi bilo konfiscirano. — O. S. B. B.: Obrnite se na; Katoliško Bukvarno, ki Vam bo rada ustregla, kolikor bo v teh razmerah mogla. — M. Č. Zg. G.: Vaše pismo smo odstopili Slov. društvu za invalide. — M. J. V.: Naslov: C. kr. nautična šola v Kotorju. Tudi v Dubrovnika obstoji enaka šola. Za pripravljalni tečaj te šole se mora imeti dovršeno šestrazredno ljudsko šolo. — V. V. H.i »Pozdrav iz domovine« ne izhaja več. — T, Č. 100: Amerikanske; podpore se zato niso tako dolgo časa izplačevale, ker je izvršilna naredba, kako deliti podpore, izšla šele pred par meseci, dasi ie' bil zakon sklenjen že meseca avgusta 1. 1. Podporo zahtevati imate pravico od tistega časa' naprej, odkar je Amerika napovedala vojsko Avstriji. Govorice, da morajo svojci v Ameriki založiti tisto vsoto denarja, kar jo dobe tu domači kot podporo, nikakor ne morejo biti utemeljene. — M. M. P, in A. P. C.: Isto, — A. H. B.s Z osebnimi spori se »Domoljub« vendar ne more pečati. — Z. M. M. K.! Čebelarsko društvo v Ljubljani. »Slovenski Čebelar«, Katoliška tiskarna. Stane 4 K. — M. S. Št. J. Preklic v »Domoljubu«, če je malo vrstic, stane najmanj 10 K. —
Kdor že pri najmanjšem prehlajenju kašlja, bode občutil vsakdanje izmivanje ust in žrela kot
Ksebno blagodejno, ako rabi v to Fellerjev rast-ski esenčni fluid z zn. »Elsa«-fiuid. Ta oživlja krvno cirkulacijo v nežnih kožicah žrela in vratu io ju s tem napravi odpornejša zoper vplive mraza. Fellerjev rastlinski fluid ima nadalje antiseptični učinek in uniči pri dihanju v žrelo prihajajoče bolezenske kali. Negovanje ust in žrela s Feller-
tvim »Elsa«-fluidom je torej potreba za lahko h Ulju nagnjene osebe. Med več kot 100.000 zahvalnimi pismi najdemo take, ki se ozirajo na iz-borni vpliv tega dobrega domačega sredstva pri kailju itd. 12 stcklenic »Elsa«-fluida stane franko 14 K 32 vin. Naroči naj se direktno pri lekarnarju E. V. Feiler, Stubica, Elsa-trg štev. 16 (Hrvatsko). Istotako naroči se tam apetit pospešujoče želodčno sredstvo Fellerjeve milo odvajajoče Rhabar-bara-kroglice z znamko »Elsa«-kroglice, 6 škatljic franko za 7 K 37 vin. Idealno odvajalno sredstvo, ki je zairiorejo jemati brei pomisleka ravno tako {ene, možje, kakor otroci; ne škodujejo, so vedno zanesljive in imajo vsacega, kdor poskusi, za pristaša. Obe domači sredstvi naj bi se nahajali vedno pri domu.	(et)
LISTNICA UREDNIŠTVA. Cenjeni Sitatelji naj nam oproste, ker je moralo danes radi pomanjkanja prostora odpasti več dopisov, poučnih in gospodarskih člankov ter celo listek.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE, Trst, 12. junija: 85, 48, 45, 83, 22. Dunaj, 15. junija: 61, 39, 53, 26, 84.
SKRIVALNICA.
Kje je tat, ki je kradel drva?
Izlava.
Podpisani obžalujem, da sem na potu gredoč iz cerkve razžalil Marijo Smagur in izjavljam s tem, da ni resnica, kar sva govorila z mojo služkinjo o njej. Zaeno se ji zahvaljujem, da je odstopila od nadaljnega sodnijskega postopanja.
MedrettSek Benedikt, »vulgo Koiir« fz Ščita.
čistilno sredstvo
(nadomestek mila) za vsako vrsto perila porabno kakor maščobno milo, prekaša po kakovosti in nizki ceni vse podobne izdelke. — i žabo) okola se kg, 250 kosov 32 kron. Vzorec 5 kg, 28 kosov 7 K 50 vin. po povzetja PODJETJA BEKERA, SQLN1CE, ČEŠKO.
Imšm in «i ш\ ■
Veletrgoyci и iiče)o za prodafo novega Izborno idočega predmeta.
Več pove glavno zastopstvo;
I. STRECKER, YOUPERG, KOROŠKO,
Barue za blago
▼seh vrst za nadrobno prodajo. » 1 zavoj 80 vin.
Pri odjemu: 100 zavojev K 40.—; 150 zav. K 38.—; 300 zavojev K 36.—; 1000 zavojev K 34— za 100 zavojev. — Prvovrsten izdelek. Boljše kot vse doslej v prometu se nahajajoče barve za obleke. — Razpošilja franko po povzetju L V. RAJ DAŠ, BEDEKOVŠČINA, Hrvatsko,.
Kupim večjo
hišo
z majhnim posestvom	na DolenfsLem,
Belokranjskem ali Štajerskem proti dobremu plačila. — Posredovalcem visoko nagrado. — Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod štev. 1994.


Naši originalni
ročni drobilni mlini
h preddrobilnikom, z rogulacijo za f:'no m'etje in grobo drobljenje vsakega sadeža в i^menjl jivinu врое; jalno trje-nimi stanovitnimi mievnimi ploščami, prekašajo vse drage izdelke. — Mf" Za vaak mlin se jamöi. ~
-fi
PPNi'ii 'K"5 ' '.«^W4*'.1^-Wiilii^ihlil!:'
Mo dol I b za-
mabnjakom, popriiemaloem ШШ .. lijem inroöioo. ■ - umolio na uro okoli 25 kg K 160'-
Model П n polžem(na-ш o e» t o popri jomalcu) liiom in ročico; zmo-i/o na uro okoli 20 kg K 120-,
Modol III z ročnim zamahnjakom brez pol ža. znieljo 11a uro okoli 15 kg K 95'-.
Milja
Poštni« o prosto ako ee pošlje denar naprej (pri pov/.etju bo zarastma poštnina) po-raar.pcčcvalnlca kmetijskih strojjcv.
GUSTAV TINTNER, Dunaj IJJ., Neulinggassc 11/L. Zastopniki so iščejo.
NADOMESTILO MILA
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se' nahajajoče izdelke. 1 zavoj
L j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18.—, Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. M. JÜNKER ja izvozno podjetje ▼ Zagreba št. 1. Petrinjska ulica 3., Ш., telefon 23-27.
Čudovito Silo Ie K 4-SO
Sivi. tako naglo pretivne vbode kot Šivalni stfui. — Največja Iznajdba, s katero more veak sa-m Krpati in šivati usnje, raztrgane čevlje, konjsko orre-mo, vreče, platno in vsako drugo močno blago. Neobhodno potrebno za vsakogar. Jamstvo za po-rabnost. Cena kotnpl. Silu s sukancem, 4 raznimi Sivankami in porHbnim navodilom K 4.90, 3 kosi K 13 60 PoStlja po povzetju,
M. Svoboda, Dunaj, 111/2, Hiessgasse 13-404.
Srbečico, liSaje
odstrani prav naglo dr. Flosch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboiorm" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 3- — veliki K 6 — porclja za rodbino K 12-—. Zaloga za Ljubljano ln okolico: Lekarna pri zlatem jelena, Ljubljana, Marijin trg. 1520
Fuite na varstveno zn&mko „Bkaboform" I
Nad 1,000.000 t rabil
Ko eno šilo je praktično orodje za vsakogar za šivan 10 usnjenih predmotov jor-menov, vroč, ja-dor, oprem, mehov, plaht, čevljev. — Rais prodajalcem popust. Cona kmpl. šilu IC 5 •—. povzetni stroški posobej. Izvoz žrebljev, varovaloev podplatov iz kovino in usnja, podkvie eolul. trakov za čevlje, čevlj. smolo, okov za pod-plato in vojnih podplatov. P. E, Laohmann, Dunaj IX, Moser-gasse 3, odd. 18«.
rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podkrajšek brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32•
Agitirajte za
.Domoljuba*
namizni mlini za drabljenfc
in mletev vseh vrst žita primerni, se dobč za cenoi 57 kron pri tvrdki
ADOLF OPPENHEIM, MORAV. OSTROVA,
BHickengasse 13.	1711]
6. kr. ж\\Џ zahlafl u vdove in sirote
(Zavarovalni oddelek)
deželna poslovalnica o IMIjanl Frančeoo nabrežje 1
sprejema	-v
zavarovanja i lllll. vojno posojilu
pod najugodnejšimi pogoji.
Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VlIK1 ▼ojnega posojila z malimi delnimi vplačili v dalji» ali kraiši dobi Premije se morejo plačati tudi K vojnim posojilom osme in prejlnjih izdanj. .,] Pojasnila dajejo naše okrajne poslovalnice
v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju* Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje l/I), Logatcu, Postojni, Radovljici! in Rudolfovem in naši pooblaščeni za-« stopniki.	t«»*
Poljedelski slrojl In orodje. ~W£
Ročni mlini za zdrob »n moko l?
1 vrsta 155 K 2. vrsta 115 K približno 15 kg
Mlin s* razpošilja opremljen z z&mahoirii kolesom in lakiranim vsipal-nikam. Cena je mlinu, in sicer najboljše vrste 155 K, mlin nekoliko m«nj trpežne vrste 115 K brez odbitka v tovarni. Zavijanje in poštnina računi se še separatno za lastno ceno. Mlin prve vrste je if delan iz najboljšega, Ud>;ga materijala in se za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mlin, jamči. MoJ ročni mlin b.melje najfinejšo mokol -« Stroj se naroča pri tvrdki
1048	D. STUCIN,
Dunaj, XVIII. okraj, Hökncgasse štev. 4.
DW Dopisuje se slovensko 4M
2a
Znamka „Davor"
Zastonj dobi vsak na željo
moj glavni katalog ur, sre-brnino, Klatni-ne, godbenih prodm. doline m vise. jjobr« h ar. po K 14, 20, 26, 16, 25, 85, 60, 2 vrstne harmonike po K 70, 80, 100, 120; Svrstne harmonike po K 180, 200, 240. 280. Zamena do-voljna ali denar nazaj. Pošiljat, po povzetju nli, predplačilu Knzpošiljal-nica-
JAN KONRAD, c. i. Hr.dvor. dob. Most (Brßx) Sf. 1750, ßeSko,
GARJE
Шаје, hraste, srbečico in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol-domače mazilo. Ne maže, je popolno brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K B,— dvojno - velik lonček K 9'—. Dalje Faratol-posipalni prašek,ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 äkatlja K 3--.
Oboje de dobiva po povzetju Ali prodplaöilu pri tvrdki
Paratol-W«rke, lekar ULMER
Budapest Vll-10. Rözsa ut 21.
Hvtomafična past
;a podgane R7-50, za miši K 5-30, Jove brez nadzorstva do 40 živali v eni noči, ne zapuste ni-kake sledi in se same zopet nastavijo. 1'ast za ščurke „Rapid" vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po K 8-80. Izborno delujoči lovilec za muhe „Nova" komad K 5 20. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 90 v. Izvoz. tvrd. Tintner. Dunaj III., Neu-llnggasse It/L.
Ročni mlini za žito (mlini za moko)
za drobljenje in fino mle-tev vseh vrst žita. Enostavna, pa zelo trpežna izvršitev, skoro nepcrašni, z izm.tnjajočimi ploščami iz trde kovine. Cene brez podstavka z zavojnino: z zamah-nim kolesom v teži okolti 12 kg 120 K, z ročico v teži okolu 7 kg 100 K. Odpošilja se z Dunaja proti pi odplačilu ali po povzetju. Dobe se takoj pri: E. Wolisohn, Dunaj II., Obermiillnerstrafle št. 17. Zastopniki se iščejo, ч
Vsakovrsloa domača semena,
suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke
kupuje trgovina s semeni
--« PETER LASSNIKA NASL. ::--
(SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
š""
miši - podgane stenice-ščurki
Izdelovanje in razpošiljatev preizkuš. radikalno učinkujočcgfi uničevaln. sredstva, za katero doha-lajo vsak dan zahvalna pisma. Ze podgane in miši K 5.—; za ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 2.—; uničevalec moljev K 2.—j prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpra-icvalec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh ,K 1.20; mazila za uii pri živini K 1.50; prašek za riši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri
Itseh K 1.20; tinktura proti mrčesu na sadju in ze-enjadi (uničev. rastlin) K 3,—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
Razširjajte „DOMOLJUBA"!
!
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na i eden krmi, ena pest polna Maetiil" to je dl', pl. Trnköczy-a redilni prašek. „Illdilill Paket velja 2 K, 5 paketov 12 K, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zredi
Glavna zaloga:
lekarna Trnköczy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bi) odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
Barve za siihno
▼ zavitkih v vseh vrstah barv z uporabnim navodilom za barvanje vseh vrst sukna, svile in tkanin* ponudi tvrdka HOLY & Co., trgovina z materija!' nim blagom na debelo, PRAGA, Karolinin dol, Kralovska tf. U.
Le 3 K 25 h S'C
rat „Omega", vol. ßlilce 4X4 kompl. v.i malo opremo zsatanö. navod. za začetnike. Apart.t ».Perfekt", vel.
4V8Xe 21 motnim st oklom, dvojno ktv Hoto, dobor objekt in malo opremo tor nave flilom za zaöetnike le IS u.
Zaklopr.a!amorfl,Ge.vtrud'vel.OXl*;
fina izvršitev z vsom potrebnim o-premij, za razne log«, prima nkromat. Icca, lcompl. t kovinnuto kaseto in navodilom dokler v nalogi, lo K 7Б. во li zaklojma omara za vojoštvo za piošče in filme, žopna oblika vol. 4%X0 lo K 64.80; vel. CX» lo K 76.60. Poöilja po Tiovzotju. Poštnina 1 K. Export „Perfekt", Dunaj VIL Neustlftg*. 137'162.
Ižžl
(SI
Ljudska posojilnica <
reg. zadruga z neem. zauezo d LJubljani
sprejema prijaus: na
osmo 5|2°|o avstrijsko vojno posojilo
po nbfaciäfenih ^apjih, tako da slane nominalnih H 100.-:
I, davka prosto 5'Ио amortizacijsko državno posojila K 91*54. Ii. davita Droste 5Vlo dne i. septembra 1923 odpovedljive državne zakladnice K 95*50.
Lastniki osmega vojnega posojila bodo imeli prednost pred vsemi drugimi pri naknpn predmetov, ki Jih bo vojna uprava koncem vojne prodala. Plačalo se bode s tem vojnim posojilom po podpisni ceni.
Vrednostni papirji avstrijskega vojnega posojila se sprejmejo v brezplalno shrambo In uprave.
5^1 £5	fess

Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetja. Neugajajoče zamenjam.
po K 24 — 26-
I---
Kovinaste ure Srebrne ure
po K 70— 90-
32-— 40'— 60—100' 100-— 120 — 200-—
Kovinaste verižice po K 2 -Usnjate verižice . po K 160 2'80 480
Zlatnina in srebrnina v bogati izberi I
Velika izbira ur, verižic, prstanov, Iepotičja, daril itd. v velikem krasnem cenika, katerega zahtevajte.
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protoko.irana to-- varna ur v Švici.--
Svetovna razpošiljalnica
H.Snttner samo u Ljubljani šf.f
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.
Nobene podružnice.
Izdaja konzorcij „Domoljuba", 12
Odgovorni urednik JosId Gostinčar, državui in deželni poslanec v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna.