Poiistaa pavftaliraoa.
I
II
a
i
Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
=— -	- = List Izhaja 20. vsakega meseca. =■* ■ — Za člane v „Zvezl“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5-—; posamezne številke 2 Din. ■■■ 	■" Cena inseratom: i/ts strani D 5'— vključno davek. -		Uredništvo In upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. — Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. 	 Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-===== seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. —	
Štev. 6.	V Ljubljani, 2	9. junija 1925.	Leto XII.
Tovariši!
Da se ne prezre, obešamo ta-le oklic na prvo mesto, da še enkrat oznanimo, jla dobi Zveza od sleher^ nega Člana zadrug po Din 20.— prispevka in to že pričenši z letom 1924, ker se je že lani na občnem zboru Zveze povedalo, da je nastal vsled nerednega dohajanja prispevkov Zvezi občutni dolg sosebno v tiskarni in za delovno osobje, kar je oboje glavni faktor za delovanje organizacije. Za ta dohodek Zvezi imajo skrbeti zadruge same, ter so nekatere tudi že za nijh člane za letos račune poravnale, za kar izrekamo na tem mestu hvaležnost za njih trud. Večina cenj, zadružnikov je še na dolgu, zato prosimo danes vse tiste, pošljite nam prispevke, položnice smo poslali začetkom leta vsem. Ker so nam zadruge poslale letos nove revidirane imenike njih članstva, pošiljamo list slehernemu članu zadruge, da dobi s tem odškodnino za plačano članarino Zvezi. Nekaterniki pa list vračajo s pripombo: ne sprejmem, tistim danes še enkrat odkrivamo, da se s tem, ako list vračajo, ne morejo odtegniti plačilu tega bornega prispevka Din 20.— za Zvezo, ker mora končno zadruga od vseh tistih, ki ne bodo direktno Zvezi poslali omenjenega zneska, upravnim potom izterjati to malenkost. Zato še enkrat povdarjamo, ne vračajte lista, ker ga ne bomo nikomur ustavili, kdor je v listi kot član zadruge vpisan, pa bodisi potem njegov obrat še tako ma-
lenkosten, četudi samo z žganjetoč-nimi pravicami, kajti to mora vsak znati, da kdor se peča s kakršnokoli točilno obrtjo, pa magari da toči tudi samo kislo vodo in malinovec, mora biti član zadruge, ki je za te obrti ustanovljena, in izvrševati s tem zvezane dolžnosti in obveznosti. Prosimo, vpoštevajte to in skrbite za obstanek Vaše organizacije, kajti le potom te nam bo mogoče razbiti ledene gore, ki nas dandanes obdajajo. Dela je ogromno, ali ako stroj ne dobiva niti najpotrebnejšega olja, se ustavi sam.
Članov zadrug Stari trg, Železniki, Škofja Loka, Tržič, Žiri, Ljubljana in Ljubljanska okolica ta apel ne zadeva.
Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani.
Zvezine objave.
• Po Središnem Savezu v Beogradu do« znali smo, da se pripravlja v ministrstvu za narodno zdravje osnova naredbe, da se po gostilnah od sobote večer do pone* deljka večera ne bi smelo točiti alkohol* nih pijač.
V	prepričanju, da se ministrstvo za narodno zdravje v take narodno gospo* darstvo globoko deprimirujoče namere ne bo spuščalo, ker je lahko prepričano, da bi redno gostilničarstvo takega utes* njevanja v obratovanju nikdar in nikoli ne sprejelo, smo poslali temu ministrst* vu v Beograd resolucijo z dne 26. marca t. L, sklenjeno na zveznem občnem zbo*
ru, potem spomenico z dne 8. junija t. 1., sklenjeno na občnem zboru zadruge za ljubljansko okolico ter stanovskega gla* sila »Gostilničarja« št. 10. iz leta 1924 in št. 4 iz leta 1925. Iz vseh teh del blago* voli ministrstvo narodnega zdravja uvi* deti, koliko se organizacija rednega go* stilničarstva trudi ubraniti narod pred si* stematičnim zapravljanjem in zakotne* mu pijančevanju, pa bo isto, ako pripo* more, da se od nas grajane uredbe od* pravijo, v pobijanje pijančevanja največ storilo.
Prohibira in ukine naj se točenje alko* holnih pijač osobito po konzumih, ki ne plačujejo niti davkov in dajejo pijače na kredit, prodajalnah in maloprodajalcih, pa bo pijančevanju zadan velik zapah in vse razmišljanje o preganjanju rednega gostilničarstva bo lahko še dolgo vrsto let ali pa za vedno mirovalo.
Iz organizacij.
Zadruga gostilničarjev za ljubljansko okolico je imela svoj XV. redni občni zbor 8. junija t. 1. ob 9. uri v salonu pri Levu v Ljubljani. Ker ni došlo v določe* nem času zadostno število članov, otvori g. načelnik Jesih po enournem čakanju zborovanje, pozdravi navzoče, predstavi magistratnega komisarja g. Čehuna, da prečitati zapisnik zadnjega zborovanja, koji se brez ugovora odobri Nato poda tajnik poročilo o delovanju zadruge v pretečenem letu, kar se istotako odobru* je vzame na znanje.
Iz poročila povzamemo, da je imela za* druga v pretečenem letu sledeče oprav*
t	T'	*
Najprvo po lanskem občnem zboru je podala zadruga fin. direkciji spomenico s predstavko, da naj se izda kontrolnim organom navodilo, da pobirajo trošarin no in užitninske doklade le sproti od pi* jač v trenotku, kadar se iste prijavijo za nastavitev v nadrobno prodajo, nikakor pa takoj pri vkletenju, če se dotične množine spravijo na zalogo; odgovora se ni dobilo, a privatna poročila javljajo, da se je pričelo tolerantne*je postopanje.
Velikemu županu se je podala obširna spomenica s prošnjo, naj se pretiranih zahtev občin z nakladami na' trošarino vina ne potrjuje čez 100 %, kakor tudi ne na način, da bi smele občine vršiti pobiranje preje kakor od dneva razgla* sitve odobren j a dotičnega sklepa. V za* devi cimentiranja steklene posode se je podala spomenica trg. ministstvu in je došlo potom merosodnega urada obvesti* lo, da se nepravilne posode v steklarnah ne bodo žigosale* Za odpravo kontrolnih registrov pri malih obratih se je apeli* ralo potom centralne Zveze v Beogra* du in prišlo je rešenje, da se ne jemlje stvar tako strogo, marveč zadostuje, da obrtnik dnevno približno označi proda* ne količine.
Proti točarenju ob raznih prireditvah društev itd., kjer se točijo pijače ne ve se od kod, se je podala pritožba na fin. di* rekcijo z vprašanjem, na kaki podlagi se tako točarenje tolerira; finančna uprava pa zahteva, da naj to vlogo kolekujemo S 25 Din. Ker pa je Zveza zahtevala kol* kovno prostost za se in za vse svoje čla* nice*zadruge, se pozivu za kolkovanje ni* smo odzvali in tako čakamo na rešenje, financa pa na kolek. Ako bo Zvezi ustre* ženo, dobimo odgovor, ne da bi bilo treba šteti za eno osminko pole papirja 100 Kron ali 25 Din.
Glede odprave davka na poslovni pro* met, za kar se je zadruga zavzemala za male obrti, ki n^ poslujejo s pomočniki, se je odvrnilo, da ta prostost zadeva samo rokodelske obrti, ne pa tistih, ki se na* gibajo na trgovino, t. j. gostilničarstvo.
V	zaščito že obstoječih, a ogroženih gostilniških podjetij je podala zadruga intervencije in prizadete ubranila. Pote* govala se je pri velikem županstvu za uvedbo širše policijske ure sosebno za bližnjo okolico mesta, kjer naj bi se uve* dla Ljubljančanom enaka policijska ura, prošnje so bile odbite, a z novo naredbo vendarle nekoliko izboljšan oziroma raz* širjen obratovalni čas. Tičoč se gostilni* ške obrti je z oblastmi dandanes sploh križ — obrtna ali politična oblast je iz* gubila skoro vso samostojnost in se mo* ra za vsako odločbo loviti okrog fiskalne oblasti, te pa izdajajo na svoje zakone take komentarje, da ležerno čim dalje v položaj, da bo vsaka druga hiša točilni* ca, če ne celo po dve v eni hiši, kar se je v Ljubljani že zgodilo. Na prošnje za iztirjanje pristopnin je svoj čas politič* na oblast v nekaj dneh ustregla, danes imamo že leto din nad 3000 Din do* biti. Fin. oblast je izdala komunike, da
je plačati prosilcu za točilne pravice pri* stopninsko takso tistikrat, kadar zaprosi ali dobi pri fin. upravi tozadevno točilno pravico, komu se podeli, kdaj in kako fiskus ne naznanja, ter je zadruga tudi že tozadevno podala pritožbo na fin. mini* strstvo, ter zahtevala, naj se fin. okr. ob* lastvom naroča, da obveščajo zadrugo o vsaki novi podelitvi točilnih pravic. Oseb* nih pravic za izvrševanje točilne obrti je bilo v pretečenem letu izdanih 26, veči* noma na stara obratovališča, 9 pa na novo točilcem brez krajevne pravice. Za* druga je podala fin. okr. ravnateljstvu popoln imenik vseh članov s predlogi za pravične taksne skupine, kakor so bili v tozadevni seji določeni oziroma taksira* ni. Odborovih sej je bilo troje, proti prejšnjih časih malo, ker za presojo pro* šenj za osebno pravo ne pride zadružno mnenje v poštev, ker osebna pravica ve* lja le tedaj, ako je dobljeno hišno pravo takih prošenj pa je bilo podanih le troje.
Vseh uradnih številk je bilo rešenih 139, pripomniti pa je, da gre pod eno in isto številko po 30, 60, celo več sto spi* sov v cirkulacijo, ker pri važnih protest* nih in enakih spisih, ki tangirajo sploš* nost, oveščamo tudi zunanje organizaci* je s pozivom, da naj z nami vred pritis* nejo. Vajencev in vajenk ima zadruga doslej priglašenih 55, oproščenih je bilo do sedaj 18. Članov ima zadruga danes 339. Glasom poročil srezkega poglavar* stva so odglasili ali opustili gostilniško obrt popolnoma ti*le: Virant Franc v Brestu št. 9., občina Tomišelj; Selan Franc, Stranska vas 7., občina Dobrova; Jeras Gregor dedeči, Sp. Gameljne št. 23., občina Šmartno; Dolinar Ivan, Razore št. 8., občina Dobrova; Sever* kar Franc, Brezovica 36., občina Bre* zovica. To je eklatanten žalosten znak propadanja redne gostilniške obrti, in to največ vsled plevela, ki prerašča nekdaj dobro uspevajočo gostilničarstvo v obli* ki rastočega dovoljevanja točenja po> tr* govinah in branjarijah. Organizacije po* bij a jo ta plevel z vso vehemenco, ako bi teh ne bilo, še vse drugače bi se ta ne* red širil. Edino upanje imamo, da bo z ustvaritvijo novega obrtnega reda prišla zadeva zopet v sprejemljiv evropski tir in red, da ne bo imel besedo edinole muktar in pa financar.
Računski zaključek za 1. 1924 izkazu* je Din 8.498.97 dohodkov in Din 7.835.50 izdatkov, tedaj prebitka D 663.47, čisti rezervni zaklad zadruge je znašal kon* cem leta Din 6.782.77. Imenom pregled* nikov poda g. Josip Jelačin izjavo, da so računi pregledani in v popolnem redu ter predlaga izreči načelstvu absolutorij.
r K proračunu za tekoče leto se z ozi* ram, da je pričakovati tistih dohodkov, kakor lansko leto, ne bo pobiralo dru* gačne zadružne doklade, kakor doslej, t. j. Din 20.—. od vsakega člana za prU spevek k Zvezi.
K volitvam stavi g. načelnik vprašanje, ali žele zborovalci, da se vrše iste pis* meno ali ustmeno, soglasni sklep je za
ustmeno volitev In določi načelnik v svr* ho razgovora glede kandidatov 10*minut* ni odmor.
Po preteku tega časa predlaga g. Je* lačin za načelnika zopet g. Jakoba Jesi* ha in njega namestnikom g. Fran Šušter* šiča. Zborovalci so predlog z odobrava* njem in soglasno sprejeli.
V	odbor pa predlaga g. Šušteršič sle* dečo listo: gg. Gerbec Ivan, Ig; Kandare Anton, Pijava Gorica; Kuhar Avguštin, Vevče; Rus Ivan, Grosuplje; Kregar Fr., Stepanja vas; Mrhar Jože, Št. Vid; Bo* hinc Ivan, Medvode; Javornik Jože, Ig* Studenec; Avšič Jakob, Kleče*Ježica; Grad Ivan, Beričevo; Pečar Anton, Ud* mat in Kramar Franc, Vič.
Na dano glasovanje se ta lista z odo* bravanjem soglasno sprejme. Kot na* mestnike predlaga isti predlagatelj gg.: Suhadolc Ivan, Dobrova; Bricelj Iv., Šte* panja vas! Mrcina Ig., Zg. Kašelj; Krat* ky Anton, Št. Vid; Klešnik Ivan, D. M. v Polju in Klinc Avgust (Zelena jama), Novi Udmat. Tudi ta predlog je bil so* glasno sprejet. Kot revizorja se izvolita gg. Novak Anton in Janc Franjo. K na* slednji točki, t. j. sprememba pravil, se soglasno sklene sprememba § 14. pravil, odstavek 4 in 5, tako da plačajo legitim* ni potomci ali nasledniki, t. j. otroci in vdove že obstoječih obrti oziroma njih lastnikov Din 200 pristopninske takse, drugi pa Din 500 inkorporacijske pristoj* bine enako zakupniki ali poslovodje. Oni pa, ki ne bivajo stalno v okolišu te zadruge, a se pečajo poleg veletrgovine s pijačami začasno tudi z nadrobno pro* dajo in točenjem v okolišu te zadruge, plačajo D 1000 inkorporacijske pristojbi* ne. Ako se obrat prekine, je pri zopetni otvoritvi veljavno oblastveno mnenje ali postopanje ,ki se je ukrenilo vsled do* ločb člena 14 pravilnika k taksnemu za* konu tar. post. 61 do 67 zak. o taksah in plačati vnovič pristopninsko takso.
Zakupniki ali poslovodje, ki si izposlu* jejo lastno koncesijo bodisi direktno ali vsled odložitve, kakor tudi po vdovah mladoletnih, ali kakorkoli, morajo do* plačati na svoj čas vplačano pristopnino do v prejšnjem stavku navedenega zne* ska.
K raznoterostim je vsled postopanja fin. oblasti se množečih točilnic po trgo* vinah in branjarijah sTdenilo zadružno načelstvo predlagati občnemu zboru, da sklene podati ministrstvu za notranje za* deve pritožbo v obliki resolucije, da se naj ta dosedanja praksa fiskalnih oblasti razmnoževanja točilnic zaustavi. Resolu* cija se prečita in s soglasnim odobrava* njem sklene. Resolucija se glasi:
Ministrstvu notranjih zadev v Beogradu.
Že v spomenici Osrednje zveze v Ljub* ljani z dne 26. marca 1925, naslovljeni na ministrstvo za notranje zadeve, katero se je v prepisih predložilo tudi ministr* stvu financ in trgovinskemu ministrstvu, smo kazali na zle posledice neprevidnih odredb fin. oblasti v točilnih zadevah.
Ena odredba za drugo se brezobzirnej* še zadira v dosedanje pravice gostilničar5 ske obrti. Demoralizuje se ves dosedanji red v tej obrti, zlorabi in preziranju do« sedanjpravilnih predpisov, ki so v Sloveniji držali lep red in disciplino v hotelski, gostilniški, kavarniški in točilni obrti, se na stežaj odpirajo' vrata in na* ravnost silijo k vsesplošni zmedenosti. Navesti hočemo dejstva in fakta, ki bos do vse to potrdila.
Ena največjih napak je, da urejujejo gostilniško, kavarniško in sploh točilno obrt fiskalne oblasti, kar ne najdemo med zapadnimi narodi nikjer.
Razdrle so te oblasti vso idejnost, enot* nost v določbah, red in veselje do smo* trenega dela za izboljšanje položaja te obrti in izpodnesle vso možnost dvigati gostilničarsko obrt do potrebnega ugle* da, ker so uvedle nekdanji turški mehan* ski in kafanski sistem, pa magari, da je v vsaki hiši točilnica, samo da se plati ta* ksa.
Kaj je hotel, kaj je restavracija, o tem se nič ne ve, samo kafana i mehana so poznate, obrtuje pa lahko mehana s ka* varniško obrtjo, kafana pa z gostilniško, ali pa obedve oboje, obrtni red je sploh izginil. Kako deprimirajoče vpliva ta raz* dor dosedanje discipline in reda, ki smo ga bili doslej v naši deželi, a tudi drugod vajeni, je nepopisno. Podamo samo je? den pimer:
S točilnimi dozvolami gre že tako da* leč, da dovoljuje fin. oblast v jedno in isto hišo po dve točilnici, na jednem kon* cu se etablira gostilničar, na drugem pa se trgovcu daje pravica bufeta, t. j. pro* dajo jedil in točenja vseh vrst alkoholnih pijač. Je li mogoče potem pričakovati od redno izučenega gostilničarja, da bi po* svetil vso pažnjo svoj lokal idejno in mo* derno voditi, ko fin. oblast dovoljuje, da ga trgovec v isti hiši ubija s prodajanjem in točenjem pij a"; v istem obsegu kakor je smel doslej le gostilničar, in kar ga je držalo po koncu za obstanek.
V	začetku rečeni spomenici smo že navedli objašnjenje generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu z dne 16. januarja 1924 št. 704 »financijska služ* a«, s aterim se nareja, da smejo trgov* ci, ki so smeli do sedaj prodajati pijačo le v trgovsko zapečatenih steklenicah preko ulice in so morali plačevati tudi povišano trošarino, kakor je za vino v bocah določeno, točiti prosto od sodov na stoječe goste in v odprtih bocah pre* ko ulice.
Fin. okr. ravnateljstvo v Ljubljani je z okrožnico dne 28. februarja 1925, 3/241 vsem v njegovem območju se naha* jajočim okrajnim upravnim oddelkom fin kontrole to intimiralo. Od tega časa fin. kontolni organi trgovce in branjevce kvazi navdušujejo za točenje pijač in ta bolezen se danes širi epidemično.
Politična oblastva so brez moči, bese* do ima samo financar. Točilnice rastejo kakor gobe po dežju, v redni gostilničar* ski obrti povzroča to dejstvo silno raz*
burjenje in splošno ogorčenje. Marsika* teri gostilničar je vsled tega prisiljen obrt opustiti ker vplivajo’ te odredbe na gospodarsko stran te obrti uničujoče.
Da se odpravi točarenje in poseganje trgovcev v gostilniško obrt, se je gostil* ničarstvo desetletja trudilo in doseglo, da je bil ta pasus z noveliranim obrtnim redom 1. 1907. uzakonjen, sedaj pa se po fiskalnih oblastih zakonite določbe brgz zakonske podlage sistirajo in uvaja anar* hi j o v točilno obrt.
Znano je, da se zakoni spreminjajo sa* mo z zakoni, v tem slučaju pa se podira pametno in red uvaževajočo prejšnjo za* konsko odredbo z okrožnicami, ki ure* jujejo finansijsko službo. To ni pravil* no in nasprotuje usancam spoštovanja zakonov.
Ob prilikah, kadar politična oblastva odredijo ogled trgovskih lokalov, v ka* tere se zaprosi pravica točilne obrti in prodajo jedil, se finančni organ na prav drastičen način eksponira z zagovarja* njem prosilca, čeravno vsi drugi člani komisije odločno izjavijo, da lokal ne od* govarja predpisom ne v enem ne v dru* gem oziru in celo tedaj, kadar je najmanj podana krajevna potreba, kar člen 3 pra* vilnika za izvrševanje predpisov iz tar. post. 61 zakona o taksah in člen 2 točka
4	istega pravilnika k tar. post. 62 zako* na o taksah izrecno povdarjata.
In končno ali je v interesu države, da gre redna gostilničarska obrt navzdol in se odglašajo po deželi eden obrat za dru* gim vsled vsevprečnega dovoljenja točil* nih pravic na podlagi v začetku navede* ne razlage finansijske službe.
Menimo, da ni v interesu države, ako morajo izginjati iz vrst davkoplačeval* cev nekdaj trdni obrtniki in močni vzdrževalci državnih davščin.
Izrečemo samo še nujno željo po čim* prejšnji ustvaritvi modernega obrtnega reda in odvzetja iz rok fiskalnih oblasti urejevanje gostilničarske obrti.
Prosimo pa k vsemu temu, da naj no* tranje ministrstvo ukrene, da finančno ministrstvo pouči podrejena oblastva, da bodo upoštevale gori citirane določbe taksnega pravilnika dobesedno ter na mestih, koder je že gostilna pri gostilni, ne dovoljevale še nadaljnje točilnice, kajti ako fin. uprava sama ne bo upošte* vala svojih lastnih predpisov, kakor so v gori navedenih členih zapopadeni, po* tem se tudi ne more zahtevati upošteva* nje od drugih. To resolucijo sklenemo danes na občnem zboru zadruge gostil-ničarjev za ljubljansko okolico v zastop* stvu svojih 338 članov ter naročamo na* čelstvu, da jo naslovu kakor tudi na dru* ga merodajna mesta razpošlje.
Sklene se nadalje vnovič podati peti* cijo velikemu županstvu, naj se pretira* nim zahtevam ali sklepom občinskih za* stopo v z nalaganjem doklad na državno trošarino že enkrat postavi meja ter nad 100 odstotkov doklade na državno tro* šarino nikjer ne dovoljuje. Istotako naj se poda ponovno spomenico fin. oblasti,
da trošarine in doklad ne pobira preje, dokler se vino ne naznani za na drobno točenje. Sploh se je takim škodljivim na* redbam, ki niso zakoni, najodločneje zo* perstavljati.
Osrednji savez gostilničarskih zadrug v Beogradu naznanja, da je notranji mi* nister ukinil prepoved točenja žganja ob sobotah in nedeljah, varnostni organi po deželi pa baje o tem nič ne vedo ter de* lajo sitnosti, se sklene urgirati tozadevni razglas pri velikem županu.
Poroča se, da so se v novejšem času pojavili dihurji, ki jemljejo steklenice od piva od strank ter jih nato prodajajo pi* vovarni oziroma njih založnikom. Po* dati je pivovarni tozadevno pritožbo, da ne kupuje od strank gostilničarjem ne* vrnjenih steklenic, marveč takega po* nudnika ovadi v kaznjivost.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, za* ključi predsednik zborovanje ob pol 12.
Gostilničarska zadruga v Kranju
je imela svoj XIV. občni zbor dne 22. junija 1925.
Ob 14. uri otvori g. načelnik občni zbor, pozdravi navzoče ter konštatira, da smo čakali pol ure ter lahko veljavno sklepamo, dasiravno je le 12 članov nav* zočih, nato imenuje zapisnikarja g. Ga* šperlina, overovateljem pa g. Šušteršiča in g. Fr. Juvana, nakar preide na dnevni red.
1.) Zapisnik občnega zbora se odobri.
2.) Poroča g. načelnik sledeče:
Zadruga je imela preteklo leto navad*
no poslovanje ter je imela 98 poslovnih spisov. Imela je 7 odborovih sej, v kate* rih je rešila 9 prošenj ugodno, 7 pa neu* godno, glavarstvo' pa je rešilo 8 prošenj ugodno, 6 pa neugodno. Odložilo je 6 čla* nov koncesije, tako da šteje zadruga koncem leta 135 članov, Vajencev smo samo enega sprejeli, odpustili ter izpri* čevalo izstavili pa smo dvema. Poročilo se vzame na znanje.
3.) Računski zaključek in bilanco sta pregledala g. Gašperlin in g. Juvan ter poročata, da je imela zadruga 310 Din prebitka, kar se je naložilo v hranilno knjižico mestne občine ter znaša čisto premoženje koncem leta 2.121.— Din 85 para, predlagata, da se da g. blagajniku absolutorij, kar se soglasno sprejme.
4.) K proračunu za tekoče leto izjavi g. načelnik, da zadruga ne rabi nobene članarine letno, ker dobi za kritje s tro* škov od novih članov. Pač pa moramo prejeti članarino za zvezo in list gostil* ničarjev, po 20 Din za člana, kakor je zvezin zbor sklenil. Soglasno sprejeto.
5.) K slučajnostim se razvije vsesploš* na debata, posebno glede taks in nove* ga obrtnega reda sr. uprave ter se vse* splošno kritizira in apelira na zvezo, da je ona najbolj merodajna, da se bori za zboljšanje gostilničarske uprave in reda od strani obrtne oblasti.
Nato je bil dnevni red izčrpan ter za* ključi g. načelnik občni zbor.
Domača trafika.
Za pridobitev domačih trafik se je svoj čas gostilničarstvo v Avstriji mnogo trudilo in naposled je izdala finančna oziroma tobačna monopolna uprava reše* nje, da smejo gostilničarji prodajati to* bačne izdelke, ampak po nakupni ceni brez vsakega dobička, le prostovoljno dana nadplačila se smejo sprejemati, in enaka naredba je izdana tudi v Jugrsh* viji. Ker pa kuluka, po naše tlake, nihče rad ne dela, se gostilničarstvo tudi prav nič rado ne zaklada s tobačnimi izdelki, že z ozirom na dandanašnje visoke cene in pa nevarnost, da se smodke ali cigare* te prav lahko pozabi zaračunati.
V	kolikor je znano, je finančna upr a? va svoj čas trafikantom določila, do ka* tere ure smejo biti trafike odprte in ki* tere dneve eventualno ne, trafikanti so se proti temu pritožili, da imajo prema; lo obratovalnega časa in jim vsled tega seveda tudi izkupiček in dobiček uide. Nato je fin. uprava razširila obratovalni čas ter celo zaukazala, da morajo rudi ob nedeljah in praznikih monopolno blago prodajati. Ta dobrota pa je trafikantom zopet preveč itf so povzročili splošno nerganje med seboj, češ da je to dolgo* trajno sedenje v trafiki grozovita muka in da bi ta rod izumrl, če bi moral toliko posedati! Gostilničarji, predlagajmo po svoji organizaciji fin. upravi, da radi od* pomoremo tem trpinom v toliko, da bo* do imeli manj dela, ako ne bo s tem v zvezi tudi manj jela, na ta način, da nam finančna uprava dodeli domače trafike, seveda s primernimi odstotki. Tak ukrep bi ustregel trem činiteljem, trafikante bi izpustil ob nedeljah in praznikih na svo* bodo, gostilničarstvu, ki se peha svoje žive dni po osemnajst ur noč in dan za svojim kruhom, ki mu je glavna naloga ustrezati publiki, dodelil več dela in pa občinstvu, ko j emu bi bila dana prilika, da si tudi ob nedeljah lahko kupi svojo viržinko in jo v miru pri svojem počitku popuši. Torej, kdor je za to akcijo, na noge, naj se oglasi.
Prihod in odhod vlakov iz Ljubljane.
Prihod iz Trsta - Rakeka.
Ob 0.23 brzovlak Trst; ob 0.53 Trst* Reka (vozi od 5. jun. do 15. septembra); ob 2.02 ekspres Pariz; ob 10.39 potniški vlak; ob 11.50 brzovlak; ob 16.16 brzo* vlak; ob 18.43 potniški vlak; ob 22.40 potniški vlak.
Odhod v Rakek - Trst.
Ob 3.28 ekspres; ob 4.17 brzovlak (le od 5. junija do 15. septembra); ob 4.50 brzovlak; ob 6.02 potniški vlak; ob 8.40 potniški vlak na Rakek; ob 12.15 brzo* vlak; ob 14.25 potniški vlak; ob 16.49 br* zovlak; ob 18.30 potniški vlak na Rakek; ob 22.45 potniški vlak.
Prihod z Jesenic.
Ob 7.18 potniški vlak; ob 8.23 brzo* vlak; ob 11.37 potniški vlak; ob 16.30 potniški vlak; ob 18.55 mešani vlak; ob 21.05 potniški vlak; ob 22.20 potniški (le ob nedeljah in praznikih od 5. junija do 30 septembra).
Odhod na Jesenice.
Ob 5.22 potniški vlak (le ob nede* ijah in praznikih od 5. junija do 30. sep* petmbra); ob 6.43 potniški vlak; ob 8.25 mešani (z gorenjskega kolodvora); ob
11.40 potniški vlak; ob 14.50 potniški vlak; ob 17.40 mešani vlak (le do Kranja z Gorenjskega kolodvora); ob 19.05 pot* niški vlak; ob 12.40 brzovlak (Mona* kovo).
Prihod iz Maribora.
Ob 3.05 potniški vlak; ob 4.11 brzo* vlak (Budimpešta le od 5. junija do 15. septembra); ob 4.43 brzovlak; ob 7.30 potniški vlak (Zidani most); ob 14.00 potniški vlak; ob 16.41 brzovlak; ob 18.06 potniški vlak; ob 21.22 potniški vlak.
Odhod v Maribor.
Ob 0.30 brzovlak; ob 0.58 brzovlak (Budimpešta le od 5 junija do 15. sep* tembra); ob 5.27 potniški vlak; ob 7.44 potniški vlak; ob 12.2 brzovlak, ob 12.10 potniški vlak; ob 14.20 potniški vlak (Zi* dani most); ob 17.50 potniški vlak; ob 23.15 potniški vlak.
Prihod iz Zagreba,
Ob 3.18 ekspresni vlak; ob 11.06 br* zovlak; ob 22.32 brzovlak.
Odhod v Zagreb,
Ob 2.12 ekspresni vlak; ob 8.36 brzo* vlak; ob 17. brzovlak.
I
Prihod z Dolenjskega.
Ob 5.10 potniški vlak; ob 7.38 pot* niški vlak; ob 10.28 potniški vlak; ob
14.40 potniški vlak; ob 20.36 potniški vlak.
Odhod na Dolenjsko.
Ob 6.20 potniški vlak; ob 10.10 pot* niški vlak; ob 13.20 potn. vlak; ob 18.50 potniški vlak; ob 23.00 potniški vlak.
Prihod iz Kamnika.
Ob 6.50 mešani vlak; ob 13.05 meš. vlak; ob 17.40 mešani vlak; ob 22.00 me* šani vlak (le ob nedeljah in praznikih).
Odhod v Kamnik.
Ob 5.15 mešani vlak (le ob nedeljah in praznikih od 5. junija do 30. septem* bra); ob 7.55 mešani vlak; ob 14.10 me* šani vlak; ob 18.20 mešani vlak.
Prihod z Vrhnike.
Ob 6.30 mešani vlak (le od 5. junija do 30. septembra); ob 6.54 mešani vlak (od 1. oktobra do 15. junija 1925); ob 10.00 mešani vlak; ob 17.30 mešani vlak; ob 21.15 mešani vlak (ob nedeljah in praznikih od 5. junija do 30. septembra).
Odhod na Vrhniko.
Ob 7.48 mešani vlak; ob 13.25 me* šani vlak; ob 18.15 mešani vlak; ob 22.35 mešani vlak (le ob nedeljah in praznikih od 5. junija do 30. septembra).
Carina.
Ker ima tudi gostilničarstvo interes na tem, priobčujemo, v koliko so znižane postavke v novi carinski tarifi. Naša nova carinska tarifa vsebuje, kakor smo že poročali, za uvoz dve vrsti postavk: maksimalne in minimalne. Poleg tega se je ministrski svet poslužil pooblastila zakona o budžetskih dvanajstinah ter je v smislu člena 15. nove carinske tarife nekatere minimalne tarifne postavke še znižal. Te znižane postavke, ki so bile vzete za podlago trgovske pogodbe z Italijo, veljajo danes za uvoz iz vseh držav, ki so z našo državo v pogodbenem razmerju. Znižane postavke so:
Oluščen riž 7 (mesto 16), karfijol, špargelj, melone, artišoke 6 (mesto 15), zelje, ohrovt, koleraba, zeleni fižol in grah, kumare, salata, redkev, tenče, špinača, paprika i. p. 6 (mesto 10), čebula, češenj, luk 7 (10), krompir 4 (6), uvoz krompirja od 1. aprila do 30. junija je carine prost. Orehi, jabolka, češnje, marelice, breskve, sveže v zavojih 20 (40), ne-zavite 14 (30),	limone	so proste	(20),
oranže 5 (20),	mandlji	v ljuski	20	(60),
izluščeni 35 (90), suhe fige v zavojih do 10 kg 25 (70),	drugače	pakirane	15	(40),
rožiči 6 (40), kostanj in maroni	10	(40),
sveže cvetje 200 (400), moka 8 (10), jedilna olja 30 (50), olivno olje v stagnoni manjših od 25 kg 45, vino vermut do 18 odstotkov in Maršala do 20 odstotkov v sodili in balonih 100 (300), šumeča vina 250 (600), medicinska vina 150	(200),
običajna vina plačajo normalno minimalno postavko 130. Makaroni, rezanci i. p. 40 (80), čokolada v tablah ali komadih 130 (200), konzervirano mleko 20 (30), fini siri (strachino, gorgonzola itd.) 80 (150), navadni 70 (100), sveče iz parafina ali stearina 70 (90). Bombaževo predivo za drobno prodajo (cvirn) sirov 70 (100), beljen 90 (120), barvan 110 (140), gladke bombažne tkanine 120 (250), mreže za ribolov 75	(200),	predivo od lana in
konoplje 12 do 50 (20 do 70), tkanine od lanu in konoplje 25 do 120 (35' do 400), vrvi in konopci preko 5 mm| debeli 45 (80), od 1 do 5 mm 65 (100), vreče iz jute 32 (70), volnene tkanine v teži 700 g na 1 in2 180 (250), od 500 do 700 g 230 (300), od 300 do 500 g 230 (350), pod 300 g 350 (450). Predivo iz svile za drobno prodajo, surovo 260 (600), kuhano, beljeno, barvano 320 (800), svilene tkanine 1800 (2500), polsvilene 800 (1200). Moški klobuki iz klobučevine, opremljeni 2.20 (3) od komada, neopremljeni 1.20 (2), slamniki moški, opremljeni 1.60 (2), neopremljeni 1 (1.50), ženski 3.50 (5) in 2.50 (3.50). Rokavice iz usnja, brez podloge 1500 (1800), s podlogo 900 (1500). Pnevmatike, gumijeve cevi, kavčukovi pasovi 180 (200), razglednice 250 (300), otesan marmor ali alabaster nad 16 cm debelosti 1.25 (2), pod 16 cm 2 (5), poliran, izbrušen 4.50 (8), kiparski izdelki iz marmorja ali alabastra v komadih preko
5	kg 40 (80), 5 kg ali manje 90 (105), okraski za zgradbe iz gipsa 30 (100), deli za dežnike, izvzemši držaje 16 (25), električni aparati z malimi motorji (ventilatorji i. pod.) 140 (250), motocikli 20 odstotkov (30 odst.) od vrednosti, ravno tako posamezni deli, avtomobili in re-
zervni deli 20 odstokov (30 odst.) od vrednosti. — Carinske postavke so določene v zlatu in je tedaj pri današnjem ažiju pomnožiti gori navedene postavke z 12. — K zgoraj navedenim carinskim postavkam, ki se tičejo življenjskih potrebščin, je pripomniti, da za zelenjavo in sočivje vključivši krompir, a izvzemši karfijol, špargclj, melone, artičoke, začasno ne veljajo. Ti predmeti so do na-daljnega carine prosti. Ravno tako je do nadaljnega carine prosta tudi moka.
Državni davek ročnih delavcev
znan tudi pod imenom »ročni davek«, je za nas nekaj čisto novega. Ta davek morajo plačevati od 1. aprila 1925 naprej vsi telesni delavci, ki ne prejemajo zaslužka od države, ampak od privatnih oseb in zavodov, brez ozira na višino zaslužka. Za plačilo odgovarjajo delodajalci, ki morajo delavcu davek odtegniti od zaslužka, če nočejo trpeti škode. Davek znaša 2 odstotka od zaslužka in se mora prišteti še 30odstotni izredni državni pribitek, in validski davek in ko-morska doklada. Kako se bo ta davek preračunaval, še ni povsem jasno. Da pa tovariši ne bodo oškodovani, dajemo za pobiranje tega davka sledeča navodila:
Delavska tedenska mezda ali mesečna plača se preračuna na celo leto. Pri tem naj se upošteva tudi naturalne dajatve kakor hrana, stanovanje, oblačila itd. Od celotne vsote se izračuna 2odstot-ni državni davek s 30odstotnim državnim pribitkom, invalidski davek in komorska doklada. Iznos teh davščine se razdeli na 52 oziroma 12 delov, kakor se pač delavcu izplačuje mezda oziroma plača (tedensko ali mesečno) in se dotični deleži odtegujejo delavcu od zaslužka in odda-jejo na davčni urad s posebnim' seznamom. Da se bodo k zaslužku morale prišteti tudi dajatve v naturi, je precej gotovo; s kakim zneskom pa se bodo ocenile, bo svoječasno še v posebnem pravilniku določeno. Zaenkrat bodo pač delodajalci morali ocenitev sami vršiti apro-ksimativno.
Primer: Kuharica dobiva poleg mesečne plače po Din 800.— še hrano in sta-
novanje, kar cenim mesečno na Din 197.50, tako da bi znašala vrednost njenih prejemkov Din 997.50 ali letno Din 11.970.—. Od tega zaslužka znaša 2od-stotni državni davek Din 239.40.	30od-
stotni izredni pribitek Din 71.82, invalidski davek (po tabeli od direktnega davka Din 259.40) Din 74.—, komorska doklada (polovica odgovarjajoče postavke po tabeli od vsote 239.40 +' 71.82 + 74.— = 385.22 ,torej 124 : 2) Din 62.—, tedaj celoletni davek Din 447.22. Ker dobiva kuharica plačo mesečno, razdelim ta davpk na 12 delov in odtegnem pri izplačilu vsak mesec od Din 447.22 : 12 = 37.27 dinarjev. Podobno se postopa pri tedenskem izplačevanju.
Dokler ne dobimo podrobnih navodil od finančnega ministrstva, ne moremo trditi, d aje način izračunavanja ročnega davka do pičice pravilen. Za to pa tudi ne gre, ker je morebitne diference pozneje lahko popraviti. Glavno je, da niti delojemalec niti delodajalec ni radi kake zamude preveč oškodovan. Zaradi tega si začasno delodajalci lahko pomagajo tudi na preprostejši način s tem, da od skupnih uslužbenčevih mesečnih ali tedenskih prejemkov odtegujejo okroglo tri in pol odstotka. Da bi se od ročnega davka pobirale tudi avtonomne doklade, kakor nekateri domnevajo, je za tekoče leto pač izključeno, ker take doklade za leto 1925 niso predvidene v proračunih.
Zavedamo se, da je to poročilo neprijetno, in vemo, da bo vzbudilo mnogo nevolje, češ: že zopet novi davki in nove skrbi. Toda smatrali smo za svojo dolžnost, da pravočasno opozorimo tovariše na ta bremena s pozivom, da jih upoštevajo pri svojih režijah in ne čakajo na opomine davčnih oblasti in uradov, ker bi pozneje izgovor, da jim je zakon bil nepoznan, ni,č ne pomagal.
)LL/Ilv pICIC-V J/U	UUU.	OC	111	dllU	111	O	tel	1IC4.	I-/1	1UV/1U	J	V/J	IlClIVUl
X XXXlXQ[XXXil3(:XXX X1XXXXX^
M (liiioubo	tM
Raznoterosti.
Špekulacija z dalmatinskim vinom.
Uprava občine Kuna se pritožuje, da je za vinsko trgovino v Dalmaciji zelo fatalno dejstvo, da se pod dobrimi imeni prodaja vino slabših kvalitet. Občina Kuna prideluje, kakor vsa Dalmacija, črno,
Slivovko
tropinovec rum
cognac-medicinal
razne fine likerje
:: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
^ Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. kj
!WnrYTiTmmiTronnnnri!
N
H
N
N
N
n
K
M
N
H
m •
O
m
■o
o
k
a
(0
z
o
O« .
O g
M cd m
O
ca
£ *
ca s
N
m
O
S o
■a o
11 •M o
j M O ^ >
- 3
ca
>o 2
e >g
1 5 O M O m
S -> <£> >w —h
5 ta ca m a.
53 ca «J M
I-
O, > (U w
belo in opolo vino, kakor tudi znani »din-gač«. Znano je, da se proda v naši državi »dingača« najmanj desekrat več nego znaša celokupna produkcija. S takim postopanjem se občutno škoduje prestižu naše vinske trgovine in se zato nakupovalcem priporoča, da so pri nakupu vin in pri izberi posrednikov pozorni. Torej vinogradnik iz kršne Dalmacije se je oglasil proti zlorabi dobrega imena njegovih pridelkov; radovedni smo, kdaj bo to storil naš Štajerec, ko se dandanes njegov pridelek še vse drugače profanizira kot dalmatinski. Ljutomerčana smo svoje dni pili kot špecijaliteto, dandanes pa dobiš kjersibodi umetno oslajen banatski pridelek in začuden vprašaš, kaj je to za ena provenijenca, ko ima tako zoprno sladkobo — odgovor je, ljutomerčan, pa se niti tam mimo peljal ni. Pri tem ni grajati samo gostilničarja, ki se da tako far-bati od prekupcev, marveč tudi agenta, da zlorablja zaupljivost odjemalcev.
Zvišanje davkov na opojne pijače v Rusiji. Ko je prišla v Rusiji sovjetska vlada na krmilo, je svečano prepovedala sleherno izdelovanje žganja. Ta prepoved je ostala v veljavi do konca januarja. Sedaj pa se je sovjetska vlada odločila za ukrep, ki je v polnem nasprotju z njenim dosedanjim zadržanjem napram alkoholnemu vprašanju. Dovolila je namreč zopet izdelovanje »vodke« ter uvedla monopol na žganje. Ta kojak opravičuje sovjetska vlada s trditvijo, da ne more najti nobenega drugega sredstva za poravnavo davčnega deficita. Tudi na druge opojne pijače, kakor na pivo in vino, ki ga sedaj prodajajo v Rusiji zasebni trgovci, je naložila sovjetska vlada; visoke davke.
Povišanje cen za sol. Uprava državnih monopolov je z razpisom z dne 30. aprila 1925 odredila, da se cene za 100 kg soli izza dne 1. maja 1925 povišajo kakor sledi: morska bela sol od! 240 na 290 dinarjev; drobna kamenena sol od 250 na 300 Din; sol v briketih iz Kreke od 250 na 300 Din; morska siva sol Qd 230 na 280 Din; živinska sol v briketih iz Kreke od 200 na 240 Din; industrijska! sol iz Kreke od 60 na 75 Din; sol iz Paga in Stona od 35 na 45 Din; sol iz ostalih zalog od 65 na 80 Din.
Vino. Iz Vršca (Bana?) javljajo: Namesto stagnacije na vinskem trgu v Banatu je pred 2—3 tedni stopilo oživljeni e, ker je od vseh strani postalo živahnejše. Ta živahnost še traja, kar je imelo za posledico, da so cene v omenjenem kratkem času poskočile za 20 %, čemur je tudi pripomoglo pomanjkanje zalog zlasti v lahkih 9—9.5% vinih, kar pa je še zalog, se nahajajo v posesti producentov, ki nimajo volje za procfajo. Zaloge cenijo na približno 2^.000 hi, od česar imajo mali kmetje samo približno 5—7000 hi., ostalo pa, ki se nahaja v rokah velikih producentov, so 10 do 10.5 % vina. Sedanje cene so približno sledeče: kmetsko blago 9—9.5 % 6 Din, boljše blago 9.5—10% 6.50—7 Din; 11 % blago 7.50 dinarja. Cvetje je v vinogradih izvršeno in današnji izgledi trgatev so najboljši.
Glavna zaloga rudninske vode
in veletrgovina špecerijskega blaga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempel vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vrelec In racne druge domače in inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!	Ustanovljeno	1888.	Točna	postrežba!
^^Bfc=aBI===sJB[=s==iBl==ll==!BE===JI=]l^^^Ejj~^=IEIg^
(umm ^	v-	jmm ••m —s.———> s~~ -s—■-—
Tomaž Gotz
pivovarna in sladarna 1 v Maribora
1
priporoča svoja sploino znana in priljubljena visokoodstotna
marčna in Bock- piva v sodih in steklenicah |
pod najugodnejšimi pogojil franko katerokoli postaja v Slovenili.
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko JOSIP PETELINC			
			KAR NE VEŠ VPRAŠAJ Univerzalni Informativni Biro
Sy. Petra nasip 7. LJUB j JANA Sv. Petra nasip 7.			"ARGUS"
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj. jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.			Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6 — 25. BEOGRAD (Pasaž Akademije Nauka.)
idl		mmsmmmsssasmm	
Tovariši, inseriraite v našem listu!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih NaHol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna, Ljubljana Slovenija.
10
I Vinska trgovina in restavracija |
Peter Stepic)
S Spodnja Sla Stev. 256 S
g priporoča p. n. gostilničarjem svojo 5 2 veliko zalogo zajamčeno naravnih ■ n vin iz dolenjskih, gorišklh, istrskih £ g in štajerskih vinskih goric. a
■	Telefon	it.	2B2.	31
Zaloga stekla, porcelana in svetil]!
Fr.Kollmann
v Ljubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
jff. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija <§*¥> xržaška cesta 34
v Ljubljani.
| zalogo)
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
livala za
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse sluibo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 25 p, - ■	:	z	dežele I Din.	-
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se 'e ugodne prilike I
Z A MAŠ K E
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGHOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobč se tudi tropine ln sledne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive.
r
L
Dobra vina, Domačo šunko, salame kranjske klobase priporoča gostilna
= 3van gricelj =
v Stepanji vasi }la planirju.
Priporoča se najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
3van Jricdj Dunajska cesta 16
Delo solidno. Cene zmerne. Strokovna izvršitev gost. stolov in miz.
POZOR! GostHnKarJi! POZOR!
Čast mi je javiti, da imam v svoji zalogi pristna stara in nova vina iz najboljših ljutomerskih vinskih goric, kakor tudi pristnega
DALMATINCA
črnega kakor belega, katerega oddajam po konkurenčno nizkih cenah.
Za obilna naročila se priporoča
z odličnim spoštovanjem
IVAN KOČEVAR Gosposka ul. 3 „Zlatorog“. Zaloga: Sp. Šiška, Kavškova ul. 26S.
IjjtHBjB uvama mineralnih vnfla. sodavice jtd.
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča :
sodavico, pokalice, naravni malinov In ciironov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I
it. iiiii
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih aln Iz dolenjskih, EurosrtsklMn Štajerskih vinskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
V
c7ri6una“ J. <33.2.
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev
Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo franko!
	S M
	M
	M
	M
	M
	H
	K
	H
	H
	H
	R
	M
	X
	K
	R
	
	X
	r
	M
	R
	R
	R
	R
	R
	8
	R
	R
	8
	8
Raznovrstno rudninsko vodo
kakor:
Rogaški Tempei vrelec,
„ - Styria vrelec,
Donati vrelec* Radinski zdravilni vrelec, Giesshlibelsko slatino. Karlovovarski Mlinski vrelec, Gleichenberški Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo, Gubersko Srebernico
priporoča
A. Šarabon, Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode in špecerijska veletrgovina.
Ceniki na razpolago!
1886 Ustanovljeno leta 1886
n
k
K
M
¥
8
M
H
H
K
NI
H
N
8
H
n
n
M
N
M
M
N
n
8
#
T>enite jul}« in pri^uljc l^repčile
bron«
3ot> an
imet«
iz prepre$til} jedil izur-zdraue in redilne brone.
ti
«3
«3
$
m
m
«3
«3
«3
m
«3
«3
m
pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
p
&
e*
9«
m
m
m
m
m
m
m
|t
SODE
vseh. velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repii
sodarski mujst«*v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
I
Z vremi v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vsen vrst namiznimi In buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdkn
T. MENCINGER, Ljubi J? na, vogal St. Petra ceste in Resljeve ceste.
Valtppaiarna za kavo i elektrlEnlm obratom.
I
Delniška pivovarna Laško		
marčno pivo	eksportni ležak s	temno Porler- plvo
A. & E Ska
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10« Manufaktuma veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli In barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno In volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij In omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame In gospode, izgotovljeno iz najfinejega Sifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice In dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota. biuze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolemc in gamaš. Patentne nogavice h velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce. sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd
Solidna in točna postrežba
Izdaja ln zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Tisk ..Narodne tiskarne".