Ljudske pritožb#.Iz Sopote pri Podčebrtka aam aiSejo: R«dkt> kedaj 86 čita t Casopisih kaklen dopis aii- ataatk is naiib kra)ey; toda ko sila prikipi do vrhaao. in ko zmacjka potrpeiiji^ostij 86 vendar m«r»ai» oglasiti ia povedati jarnema sfeta, kako sa nam kaj godli. Štiriletaa yojoa nam je pobrtla y prn vntfct precej delavsih moči namreč iepo fttevilo moI ia fantOT. Maogo 86 jih je vroilo ztmanj* in notranja poSkodovanib, kateri ao malo ali plg> piC yel aposobni za teika kmseka dela. 0 rdkvirkanj« iu dragem ravnaDJa vojnih oderabo? noSem govoriti, saj j« itak'Bleherni gorski koči in zadnjema O7Čjemn pastvja dobro znano, kako se je z aami postopalo. Pobiralo se je obogema kmetti d? zadaje pcsti žita ia filoia in odgaal se je maraikoma ekoro zadcjf rep iz taleva. Ako si pa dotično »0 sposko prosil pomofii ali milosti, se ti je zagioalo z kaznijo, zaporom itd. Ako si med tem časom priBel v trgovino, ka tera bi morala po mclnosti ekrbeti za potrebne Btvari za obCicst^o, se te je v pm vrgti vprafialo, di imaS kaj seboj za rurcenjatl Kdor je priaesel kaj v kola, je dobil 7sega, čessr je potrebo^al; kdor pa je botel za denar kaj kapitt, je sliSal ža lostne besede: nimamo, aimamo. Oi kje neki bi ubcgi kočar, ki Se za sebs in svojo droiino nima dovoJi žiĄeia, jemsl, da bi se s tem prikupil 1« itak bogatema trg07ca! Toda pastimo te ialostae spomine in pogiej mo y sedanjo dobo, 7 kateri ži^imo. V pryi Trafi njB daDes tlači in iali dohodninski davek, kateri je za nas nbogo ljadstvo n«ra7D0st 7nebo7pi)oč. Naj bi koCar z eao kra^ico 7 hlevu plačai raynu takšcn dohodainski e&vek, kakor t»8ti, ki ima 8do 10 glav živino, naj bi oni, ki ae pridela Tisaniti za domafio rabo, plačal toliko, kakor tiati, li pr dcla yina 50—100 hektolitrov na leto in ga proda; ali naj plača tiati rsvno toliko dobodnioskega davka, ki je le z p«r kronami Sel k iigo »anja, kakor oni, ki se je z mnoglmi tisočaki psU bahal k obCinskemu predstojnika ? Ali aaj bi to^ cboga 7doya z kopico lafinin in nepreskrbljeniu otrok plačala toliko, kot z vscm opremljen velnpo3estaik? Kdo 80 bUi tiatf »layai Cinitelji, ki so »«': tako omgtao, oziroma tako »r0»ai«M&« »reml»aiJi dohodnino posamezaega kmeta ali koCarja, ne eMrajoč 86 nato, kaj se proda, kaj yae se mwa knpiti in v kakšnih ravSCinah se mogofie posamez .tftk nahaja. Ako bi bili dotični gospodje tudi sebi odme rili priliCno svoto dohodnioskega dayka, bi 86 še abogo Ijodttvo ne razbarjeyalo tako. Toda žal, da bo ti goapodje na sebe pozabili. Obračamo se tem potom in proBimo merodajne činitelje, okrsjne glararje ter todi delebio vlado y Ljobljsni, aaj vendar pregleda krivico, ki ¦e godi nam ubogim kmetom, kočarjem; naj poduCi tigte gospode pri davkariji, da bodo znali in Tedeli, kdo una tisočake letnib dobodko7 in kdo se pa leto za letom pogreza 7 Se veCje dolgo^e. Ob gnem pa prosino tndi n&Se žapaae in občinake odbornike, naj vendar odprejo oči in pogledajo krivico, ki se godi nam malim poBestnikom; naj nas ne paatijo obapati ali propsstL Saj zato bo iz TOljni in poatavljeni, da skrbijo in se potegojejo za blagor 8vojih občanor. ln>eli bi Se mnogo gradiva za tebe. dragi >Go gpodar«, toda ker yemo, da imtte pomanjkanja preatora, moram nebati. Vendar pa želim, da bi moj6 yrstice ne ostale glas 7»ijoCfga v paSčavi, temyee, da bi dospele na določeno mesto in tam dobile svoj odmev. — Dezelna ylada je fe ukre nila 7se pctrebno, da se popraii krivica, ki se je konm zgodila po >zaslngi< arajšaib nemčorskib vadnikov. UredniStTO.