KRALJEVINA SRHA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 21 (1)
INDUSTRIJSKE SVOJINE IZDAN 15. FEBRUARA 1925.
PATENTNI SPIS ŠTEV. 2554
Felten & Guilleaume Carlswerk A. G., Čoln — Mtilheim
am Rheisi.
Postopek za merjenje stranskega govora Prijava z dne 11. februarja 1922.	Velja od 1. januarja 1924.
Prvenstvena pravica z dne 26. maja 1921. (Nemčija).
Stranski govor med posameznimi napeljavami večvodnega sistema za daljnogovor merimo dosedaj na ta način, da ga primerjamo z dušenjem merilne napeljave Pri tem postopamo tako, da dovajamo tok primernega izvira izmeničnega toka telefonu s pomočjo prominjalne naprave izmenjalno nad merilno napeljavo in nad preiskuševalno napeljavo, pri čemur leži v zadnjem slučaju tokov izvir na inducirajoči in telefon na istem koncu večvodnega sistema inducirane napeljave. Ono gušenje merilne napeljave, pri katerem slišimo v telefonu v obeh slučajih isto jakost glasu, označujemo kot jakost stranskega govora.
Pri nastavljenem gušenju P je razmerje začetne tokovo jakosti k končni tokovi jakosti v merilni napeljavi
(Ia) = A G
(lej 2 6
Ker nastavimo telefon na isto končno tokovo jakost, je vrednota 6 za jakost stranskega govora samo takrat pravilna, ako so tudi začetne tokove jakosti v merilni napeljavi in inducirajoči napeljavi enake in ako izvršuje nazven tega telefon isti učinek na merilno napeljavo, kot pa na inducirano na peljavo Oboje je samo takrat slučaj, ako so dozdevni upori na začetku in koncu merilne napeljave enaki onim uporom indicirajoče in inducirane napeljave Po mnogoštevilnim znanih nasvetih je stremila tehnika za tem, da
napravi merilne napeljave nastavljive, ne samo s ozirom na njih gušenje, ampak tudi z ozirom na njih gušenje, ampak tudi z ozirom na njih dozdevne upore v začetku in koncu, tako da moremo napraviti merilne napeljave enake preiskuševalnim napeljavam Ker so pa njih dozdevni upori, vsled dolžine in kakovosti preiskuševalnih napeljav, jako različ >i in se jih da, zlasti pri dolgih in pupiniciranih napeljavah, le približno posneti, sledi iz tega, ali velika kompliciranost v gradnji in uporabi merilne napeljave ali pa potreba, da se, po okolnostih, zadovoljimo le z grobo približ-nostjo merjenja.
Da se izognemo tem nedostatkom, krenemo po izumu na novo pot, katera obstoja vtem, da primerjamo stranski govor definiciji primerno še z merilom gušenja merilne napeljave, njegovo merjenje pa ne vršimo več potom primerjanja z merilno napeljavo, ampak z merjenjem razmerja napetosti na inducirajoči k oni inducirani napeljavi. Gušilni faktor kake napeljave ni namreč enak samo razmerju začetne tokove jakosti k končni tokovi jakosti, ampak tudi enak razmerju za Četne napetosti k končni napetosti, moremo ga torej meriti tudi z napetostnim razmer-
Po izumu se zgodi to s tem, da kompett ziramo Ve potom nastavljive delne napetosti od Va, pri čemur uporabljamo za dobavo na-
Din «9.
stavljive kompenzacijske napetosti kot take, znano uvrstilno napravo.
Princip nove merilne uvrstitve je predstavljen šematično v sliki 1. Izvir S izmeničnega toka proizvaja na uškrnilih 1, 2 inducirajoče napeljave, napetost Va Vsporedno k temu leži visok upor W/v velikostnem redu kakih 50 000 ohmov/, kateri je, radi simetrične razdelitve potencijala, podeljen primerno v dve
polovici
W
2
katera sta zvezana med sabo v
zaporednem stiku nad malim nastavljivim uporom r in trdne špule m enega variometra. Oba konca upora r strojita nad premakljivo špulo n variometra in nad telefonom T v zvezi z inducirano napeljavo 3, 4. Potom napetosti Va se proizvaja v vrsti uporov, tok I. Na uškrnilnih upora r vlada torej napetost I r in na onih premakljive špule n napetost m M I, ako znači M koeficient obojestranske indukcije in ako znači m krogovo frekvenco Ako sta r in n tako nastavljena, da molči telefon T potem kompenzira geometrična svota napetosti od r in n kot delna napetost od Va, na uškrnilih 3, 4 inducirane napeljave vladajočo napetost- Va. Torej je, ker so upori od r in n inginljivo majhni napram
Va
Ve
T r2 +
6 lognat
1 6 .. = =—e ah a Yl '2	2
2	W
]/ i ž -j- m2 M2
To merjenje nam poda jakosf daljnogovora v gušilni meri 6, ne da bi bila zato potrebna prava merilna napeljava Dozdevne upore napeljav ni treba upoštevati, tudi se ne vrši učinkovanje merilne naprave nazaj na inducirano napeljavo, ker se ta tako zadrži radi nepretakanja toka, v kompenzacijski napeljavi, kot da bi bili njeni konci 3, 4 izolirani Na pram primerjalnemu merjenju z merilno na peljavo nudi ta merilni stik razun tega še prednost da dobimo gušilni faktor stranskega govora ne več kot preje samo po njegovem znesku, ampak tudi po njegovi fazi. Iz to M
—-=tg 9 sledi namreč obojestranska pre
maknitev 9 napetosti Va in Ve. Iz tega lahko dobimo pri raziskovanju inducirajočega krogo-vega teka važne sklepe ali pa vzroke motenja, katere nam ni podajal dosedanji način merjenja
\ sliki 1 v principu podan nov merilni stik ima Š5 male pomanjkljivosti, katere odstranimo izumu primerno s stikom, narisanem v sliki 2.
Izvir toka S kakor tudi telefon poslužujoči mehanik imata opazljivo kapaciteto napram
zemlji. V stiku po sliki 1 bi tekli torej skozi telefon toki, ki bi imeli za posledico nepravilno kompenzacijsko nastavljanje
Izumu primerno ločimo torej po sliU 2 tako izvir 3 toka, kakor tudi telefon T potom transformatorjev Ui, U•> in Uh od stika, ki ima med primarnim In sekundernim ovojem z zemljo spojene zavarovalice s. Ako je kompen-sacijsko nastavilo okroglo in prosto napak omenjene vrste, potem se ne sme spreminjati, ako preložimo telefon T iz ene veje kompenzacijske napeljave v drugo vejo. Da moremo to preizkusiti, So predvidjeni v izumu v stiku po sliki 2 preminjalci X in Y.
Preminjalec z služi po izumu zato, da moremo vedno priklopiti napeljavo 3 4 na kompenzacijsko napeljavo tako, da je faza napetosti Ve oni v r in n Proizvajanj lompenza-cijski napetosti ravno nasprotna
Novi merilni stik moremo uporabljati razun za merjenje stranskega govora v napeljavi daljnogovora, z istimi Prednostmi tudi za raziskovanje poljubnih drugih se obojestransko uplivajoči tokovih krogov, tako na pr. posebno za raziskavanje indukcije prostih, samoindukcij-skih špulnih parov, kot sp opisani v D. ti P. 329481 in za izpeljavo v D. R. P. 334365 za te špule opisanega izenačevalnega postopka-
PATENTNI ZAHTEVI:
1) PostoPek za merjenje stranskega govora med napeljavami večvodnega sistema dalj' nogovora s tem označen, da merimo, jakost stranskega govora karakterizujoče gušilno število, potom določitve razmer a, v katerem stoji napetost (Va) inducirajoče k napetosti (Ve) inducirane nap Ijave v začetku večvodnega sistema.
2	) Postopek po zahtevi 1, s Um označen, da kompenziramo napetost inducirane nape" Ijave (Ve) potom nastavljive delne napetosti, na inducirajočo napeljavo vložene napetosti (Va).
3	) Kompenzacijska napeljava za izvrševa* nje postopka po zahtevi 1. in 2. s tem ozna' čena, da je izvir izmeničnega toka in za nastavljanje služeči telefon ločen potom tram sformatorjev od merilnega stika, kateri tram sformatorji imajo med primarnim in sekundernim ovojem, zavarovalice.
4	) Kompenzacijski stik po zahtevi 3 s tem označen, da moremo za nastavljanje služeči telefon po volji preložiti, potom preminjeval' ca, v eno ali drugo vejo kompenzacijske na' peljave.
5) Kompenzacijski stik po zahtevi 3. in s tem označen, da je priklopljena inducirana napeljava '3,4) nad pole zamenjujočim pre' minjalcem, na kompenzacijsko napeljavo.
//<
Adpatent broj 2554-.
/*?-/