r \ LETO XVII Številka 7 ^ ■ul novoles novoles V. J 23. aprila 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA PLAN IN UKREPI ZA NJEGOVO IZVRŠITEV S TEM PLANOM IN UKREPI Sl V NAŠI TOZD POSTAVLJAMO NALOGE IN DOLŽNOSTI, S KATERIMI SE OBVEZUJEMO, DA BOMO V LETU 1979 USPEŠNO DOSEGALI TISTE CILJE, ZARADI KATERIH ZDRUŽUJEMO SVOJE DELO, TO JE, DA BOMO USPEŠNO ZADO VOLJEVALI SVOJE IN SKUPNE POTREBE. I. CILJI PLANA IN UKREPOV Ko začnemo delo, si vedno postavljamo cilje, ki dajejo smisel našemu delu, obenem pa nam dajejo tudi pogum, da začeto delo kljub težavam tudi končamo. Tudi v naši TOZD si za leto 1979 postavljamo cilje našega dela in sicer: povečanje dohodka ter iz njega izvirajoče povečanje sredstev za osebne dohodke, povečanje sredstev za skupno in splošno porabo ter povečanje sredstev za akumulacijo. 1. POVEČANJE DOHODKA Povečanje dohodka je v samoupravni urejeni družbi temeljni cilj planov gospodarjenja. Iz dohodka se napajajo vsa tri področja družbene porabe: tako osebna, skupna in splošna kot tudi investicijsko-razvojna poraba. Zato velja osnovno pravilo: povečanje dohodka omogoča boljše zadovoljevanje vseh potreb! +25,5% 2. POVEČANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE Osebni dohodki in skupna poraba so viri osebne porabe. Osebni dohodki nam omogočajo življenjski standard, to je: kolikor zaslužimo, toliko imamo. Najmanj, kar moramo s svojim delom zagotoviti, je, da zagotovimo rast sredstev za osebne dohodke v taki višini, kot rastejo življenjski stroški. S tem ustvarimo enak življenjski standard kot v preteklem letu. Vsi pa težimo za tem, da se naše življenjske razmere izboljšujejo, zato si postavljamo cilj: povečanje sredstev za osebne dohodke. Več sredstev ustvarimo, višje osebne dohodke dosežemo, vendar le z delom. 3. POVEČANJE SREDSTEV ZA SKUPNO IN SPLOŠNO PORABO Vzporedno z izboljševanjem osebnih življenjskih razmer skrbimo v naši družbi tudi za skupni in splošno družbeni razvoj, preko katerega zadovoljujemo skupne in splošne potrebe oz. naš skupni družbeni standard. S sredstvi za skupno porabo omogočamo preko samoupravnih interesnih skupnosti razvoj kulture, zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva, s sredstvi za splošno porabo pa omogočamo delovanje vsem ostalim ustanovam naše družbe. V letu 1979 bomo v ta namen omogočili povečanje sredstev za 24,3 %. Boljši družbeni standard je enako pomemben kot naš osebni, zato moramo vplivati tudi na njegovo rast in program. 4. SREDSTVA ZA AKUMULACIJO Razvoj družbe in TOZD zahteva stalno širjenje materialnih osnov dela. Širimo jih tako, da neprestano vlagamo del sredstev za investicije. V naših samoupravnih sporazumih smo se obvezali, da bomo odvajali za akumulacijo več sredstev, če bo višji dohodek. V letu 1979 se nam sredstva za akumulacijo zmanjšujejo za 33,9 %>, To je posledica vračanja naše proizvodnje v okvire, ki jih zahtevajo kapacitete naše TOZD. S tem ko izločamo sredstva za akumulacijo, si v bodoče zagotavljamo izboljšanje pogojev dela in večanje dohodka. Sredstva za akumulacijo omogočajo torej razvoj TOZD in družbe! OPOMBA: Na desni strani navedene številke in % pomenijo, za koliko povečujemo posamezna sredstva v letu 1979 v primerjavi z letom 1978. Na primer: če je pri dohodku +25,5 %, pomeni da bomo v letu 1979 povečali dohodek za toliko odstotkov. Ne pomeni pa to na primer, da bomo povečali osebne dohodke za 11,6 % po delavcu, ampak se bo za toliko povečala le skupna masa za osebne dohodke. II. POGOJI GOSPODARJENJA V LETU 1979 r v Ko stopamo v novo poslovno leto, moramo upoštevati pogoje, v katerih bomo gospodarili. Ti pogoji so predvsem: kapacitete (prostorske in strojne) s katerimi razpolagamo, tržno povpraševanje in povpraševanju ustrezna izbira proizvodnega programa ter gibanje cen na tržišču. + 1. KAPACITETE V letu 1979 bomo gospodarili v razmeroma ugodnih pogojih. Stekla je proizvodnja žage: proizvodnja žaganega lesa. S tem smo povečali proizvodne kapacitete naše TOZD kljub temu, da bomo v celoti povečali kapacitete - približno za tretjino - plastificiranih iveri c, zaradi odpiranja tovrstne proizvodnje v TOZD TV P. Kar se tiče kapacitet v tem letu ne bomo imeli problemov, ki bi motili proizvodnjo in doseganje načrtovanega dohodka. -f 2. TRŽNO POVPRAŠEVANJE Pričakujemo, da bo tudi tržno povpraševanje po izdelkih naše TOZD v tem letu ugodno. Največje povpraševanje imamo po izdelkih jelovega žaganega lesa. Nekoliko slabše povpraševanje pa pričakujemo po izdelkih plastificirane iverke, zaradi odpiranja novih delovnih organizacij s tovrstno proizvodnjo. + 3. STRUKTURA PROIZVODNEGA PROGRAMA Struktura proizvodnega programa se je v letošnjem letu bistveno spremenila. ~ Spremenila se je predvsem zato, ker je začela obratovati žaga. S tem, ko smo na novo začeli s proizvodnjo žaganega lesa, smo razširili proizvodni program naše TOZD in ga prilagodili kapacitetam naše TOZD. Glede na naše kapacitete, nam bo ta proizvodni program omogočal doseganje planiranega dohodka. -4. ŠKARJE CEN Razmerje med rastjo nabavnih in prodajnih cen bistveno vpliva na ekonomski položaj TOZD. V letu 1979 gre razmerje te rasti za našo TOZD v negativno smer: cene surovinam in repromaterialu rastejo za 7 % hitreje kot pa cene naših izdelkov. To pomeni, da se bomo v tem letu srečevali s problemi, ki jih prinašajo škarje cen. Novo usposobljene kapacitete in ustrezna struktura proizvodnega programa pa nam vendar omogočajo delno preseganje negativnih vplivov Škarij cen. III. NAČINI DOSEGANJA DOHODKA Dohodek so ustvarjena sredstva, ki jih v samoupravno urejeni družbi po samoupravni poti delimo za različne namene. Pomembno je, da v TOZD ustvarimo čim večji dohodek. Zato moramo na začetku leta izbrati čim boljše poti ali načine, da bomo ta cilj dosegli. Možnosti za doseganje boljšega dohodka so naslednje: povečanje proizvodnje, optimalizacija proizvodnje ali čim bolj ekonomsko uspešna struktura proizvodnje, povečanje učinkovitosti dela in težnja po zmanjševanju proizvodnih stroškov. 1. POVEČANJE PROIZVODNJE V letu 1979 bomo vrednost proizvodnje v primerjavi z letom 1978 povečali za 8,6 %. Povačenje vrednosti proizvodnje bomo zagotovili s širitvijo proizvodnega programa naše TOZD. Tako bomo v letu 1979 z obratovanjem žage proizvajam žaganega lesa iglavcev 9.660 m3 letno in žaganega lesa bukov les 3.060 m3 letno. Obstoječo proizvodnjo predelav pa bomo zmanjšali za 33,1 % in jih v tem letu proizvedli 365.400 m2. Načrt proizvodnje bomo predvidoma uresničevali s 13,2 % povečanjem števila zaposlenih v primerjavi z lanskim letom. Tekom leta pa bomo še naprej iskali tehnične in druge izboljšave, ki bodo omogočile humanizacijo dela in doseganje čimboljših delovnih rezultatov. Načrt proizvodnje za leto 1979 nam prikazuje spodnja tabela, kjer se jasno očrtuje širjenje proizvodnega programa z odpiranjem obratovanja žage. PLAN PROIZVODNJE ZA 1979 NAZIV PROIZVODA ENOTA MERE PROIZ 1978 PLAN PROIZ.79 INDEKS 79/ 78 Predali 2 m 545,930 365,400 66,9 ŽLI i m — 9,660 — ŽLB m — 3,060 — PLAN PROIZVODNJE v 000 din 84,131 *91,373 108,6 * PO CENAH V LETU -1979 2. OPTIMALIZACIJA PROIZVODNEGA PROGRAMA Če hočemo dosegati višji dohodek, moramo tudi proizvodni program ustrezno prilagajati trgu in kapacitetam. Podatki v spodnjem grafikonu nam kažejo, kako smo prilagajali proizvodni program tem zahtevam. Podatki kažejo, da nam najboljše ekonomske rezultate prinaša proizvodnja predalov, saj znaša vrednost le-te, preračunana na zaposlenega, 1,359.000din, medtem ko znaša vrednost proizvodnje žaganega lesa na zaposlenega le 967,800,- din. Kot smo videli že v planu proizvodnje, smo razširili proizvodnjo predvsem na področje žaganega lesa. To smo pa storili zato, ker smo morali strukturo proizvodnega programa prilagoditi izključno kapacitetam, to je, ponovno obratovanje žage nam je prineslo tako strukturo proizvodnega programa. Za ta korak smo se odločili zavestno zaradi porazdelitve proizvodnih programov v okviru Novolesa. VRED. PROIZVOD. NA ZAPOSL. v vOOOdin II. ŽAGAN LES 78 c co l''-' CD CD 3. UČINKOVITOST DELA Kaj je to učinkovitost dela? Učinkovitost dela je predvsem: dobra izraba delovnega časa, dobro izkoriščanje proizvodnih kapacitet in dobra kvaliteta izdelkov. Na učinkovitost dela vpliva v prvi vrsti dobra organizacija dela, odnos delavcev do delovnih nalog in prisotnosti na delu. I. PREDALI 78 79 P A'O' c -O A(\J\ CD \ru ctT co Prisotnost — kakšen odnos imamo do dela? Prisotnost na delovnem mestu je izredno pomembna, saj bistveno vpliva na doseganje delovnih uspehov vsega TOZD. Imamo več pojavov odsotnosti z dela (bolniška, neupravičeni izostanki, zamude ipd). Zato težko dosežemo postavljene delovne naloge. S tem si pa zmanjšujemo dohodek. V letih 1977 in 1978 smo imeli število izostankov z dela nekje na povprečju Novolesa. Za leto 1979 si postavljamo obvezo, da ohranimo število izostankov vsaj na ravni lanskega leta, kljub temu pa bi morali zmanjšati število bolezni do 30 dni in neplačane izostanke. storilnost in na drugi strani dejansko doseči tudi pravično nagrajevanje, to pa je, da bo bolje nagrajen tisti, ki delo opravi kvalitetno in v predvidenem času, manj pa tisti, ki tega ne stori. Doseganje delovne učinkovitosti, tako prisotnost na delu kot tudi delovna storilnost, ki jo merimo z merili ugotavljanja delovne učinkovitosti ni zadeva poslovodnih organov, kajti če bi bila njihova, bi ie-ti izgledali zgolj kot priganjači. To je predvsem naloga vseh delavcev, zlasti pa samoupravnih organov in političnih organizacij, katerih skrb je, da zagotovijo ustrezne odnose do delovnih nalog izostanki z dela Delovna učinkovitost — kako jo bomo uresničevali? V preteklem letu smo sprejeli novo nagrajevanje po delu, s čimer smo hoteli na eni strani doseči pravično nagrajevanje po delu in na drugi strani spodbujati delovno storilnost psi vseh delavcih. V preteklem letu smo sprejeto obvezo zadovoljivo uresničili, letos bomo morali doseči predvsem na žagi tako storilnost, kot je predvidena v investicijskem programu, da utemeljimo izgradnjo žage. Za I. 1979 postavljamo novo obvezo: na eni strani povečati 4. ZMANJŠANJE PROIZVODNI H STRoOŠKOV Za povečanje dohodka, ki ga nameravamo ustvariti v letu 1979, je poleg cen na tržišču, izbire ustreznega proizvodnega programa, prisotnosti na delu m delovne učinkovitosti pomembna tudi pazljivost v proizvodnem procesu. V samem proizvodnem procesu, torej med delom, lahko vsak delavec, pa naj bo v pisarni (režijski delavci) ali pri stroju, privarčuje veliko denarja. S tem se zmanjšajo stroški proizvodnje, na drugi strani pa na ta način lahko povečamo dohodek, ki ga potem razporejamo. Če na primer dosežemo samo 1 % prihranka pri proizvodnih stroških, dosežemo kar 2.3 % večji dohodek, s tem pa povečamo maso za osebne dohodke za 1,9 %, kar pa ni malo. Tako končno vplivamo tudi na višino osebnih dohodkov. Za leto 1979 si zato postavljamo obvezo, da bomo v tem letu skušali čim bolj zmanjševati vse vrste stroškov, ki nastajajo v proizvodnji. To bomo dosegli z doslednim spoštovanjem meril za ugotavljanje delovne učinkovitosti. Cilj nam bo, da ne bomo prekoračili planiranih stroškov, obenem pa bomo, kjer bo mogoče, iskali primerne izboljšave, s katerimi bi lahko še bolj zmanjšali proizvodne stroške. IV. NAČRT CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA Celotni prihodek je v denarni obliki izražena vrednost proizvodov, prodanih na trgu. Celotni prihodek je rezultat dela, vgrajenega v izdelke in uspešnosti gospodarjenja, je rezultat poslovne uspešnosti TOZD. Sestavine ustvarjenega prihodka so materialni stroški, amortizacija in dohodek. Prikazali bomo, kolikšen dohodek bomo ustvarili v tem letu, kako ga bomo razdeljevali in po kakšnem načrtu bomo razporejali čisti dohodek. A. IZRAČUN DOHODKA Za leto 1979 načrtujemo dohodek v višini 27.265.000,- din. Izračunamo ga iz celotnega prihodka in sicer tako, da od celotnega prihodka, to je od celotne ustvarjane vrednosti prodanih proizvodov naše TOZD odštejemo materialne stroške in amortizacijo. Materialni stroški so tisti stroški, ki nastajajo v proizvodnji: porabljene surovine, material in posredni stroški (elektrika, gorivo, vzdrževanje itd.). Amortizacija so sredstva, ki jih izločamo za obnavljanje izrabljenih strojev. V tem letu načrtujemo 92.112000,— din celotnega prihodka. Porabljena sredstva: materialne stroške in amortizacijo, načrtujemo v višini 64.847.000,— din. Ko ta sredstva odštejemo od celotnega prihodka, pridemo do dohodka. Ta medota izračunavanja nam prikazuje spodnja tabela. IZRAČUN DOHODKA CELOTNI PRIHODEK 92,112 din - MATER. STROŠKI 63,551 din - AMORTIZACIJA 1,296 din = 64,847 din = DOHODEK 27 265 din B. RAZPOREJANJE DOHODKA Ko smo izračunali dohodek, smo prišli do tistih sredstev, ki jih potem razporejamo za različne namene, kar pa ostane, je čisti dohodek. Dohodek razporejamo za skupne in splošne potrebe. Nekatere obveznosti iz dohodka so določene z zakonom in s sprejetimi samoupravnimi sporazumi, druge so dogovorjene na podlagi pogodbenih ali drugačnih obveznosti. Dohodek razporejamo tako, da najprej poravnamo obveznosti do temeljnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, kulture, znanosti in drge dejavnosti skupnega pomena, obveznosti do delovne skupnosti strokovnih služb, zakonske obveznosti, pogodbene in druge obveznosti. Ko vse te obveznosti odštejemo od dohodka, ostane čisti dohodek. Za leto 1979 načrtujemo čisti dohodek v višini 16.450,000,— din. Spodnji grafikon nam prikazuje razporejanje dohodka po glavnih obveznostih, kot jih načrtujemo za leto 1979. PRISPEVKI -DRUŽBI 27,7-^^" m -°BRESTI CISTI \ DOHODEH -ZAVAROVANJA 60,3 °/J -DSSS (mat str) 2,7— NAČRT RAZPOREDITVE ČISTEGA DOHODKA Razporejanje čistega dohodka načrtujemo po enakih načelih, po kakršnih smo opravili njegovo razporeditev ob bilanci za leto 1978. Razporedili ga bomo na štiri dele in sicer na osebne dohodke za živo delo in osebne dohodke za minulo delo, na akumulacijo in na rezerve. V rezerve moramo razporediti vsaj tolikšen del čistega dohodka, kakor ga določa zakon. Ta določa izločanje v rezerve v višini 2,5 % od dohodka in to tudi načrtujemo. Čisti dohodek, zmanjšan za rezerve, razporedimo nadalje na podlagi osnov in meril, ki smo jih zapisali v naše samoupravne sporazume in sicer: — za živo delo na podlagi vloženega dela in višine dohodka, — za minulo delo in akumulacijo na podlagi uporabljenih sredstev in višine dohodka. Kot izhodišče osnove za razporejanje čistega dohodka uporabljamo torej naslednjo stvarno podlago: IZHODIŠČNE OSNOVE ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA 1-VLOŽENO DELO ( z DSSS in BLP) 561.566 ED 2-VSA UPORABLJENA SREDSTVA 29,925,000 din 3-P0SL0VNI SKLAD KOT VLOZE = -NO MINULO DELO DE LAV. TOZD 20,948,000 din Osnove in merila, ki jih uporabljamo za razporejanje čistega dohodka, smo izpeljali iz naslednjih treh temeljnih načel: a) osebni dohodki za živo delo morajo slediti gibanju dohodka in življenjskih stroškov. Živemu delu pripada v osnovi najmanj toliko osebnega dohodka, kolikor je bilo vloženega dela, izraženega v enotah dela in ovrednotenega z takšno vrednostjo enote dela, da ustreza zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb. (minimalni osebni dohodki) / b) pravice delavcev iz minulega dela in obveznosti za akumulacijo se ravnajo po velikosti uporabljenih sredstev in po višini dohodka tako, da izločamo za akumulacijo in osebne dohodke sorazmerno več sredstev, kadar so uporabljena sredstva večja, ali kadar je dohodek višji. c) Pravice delavcev iz živega in minulega dela ter obveznosti za akumulacijo so udeležene v čistem dohodku enako (proporcionalno), to je v takem razmerju, kakršno je razmerje njihovih obračunskih osnov. V načrtu za lito 1979 smo ugotovili, da moramo uporabiti nasmdnje obračunske osnove in merila: • (a) Zvezni izvršni svet predvideva podražitev življenjskih stroškov za 11 %. To smo upoštevali tudi v našem načrtu in smo za toliko povečali minimalno ovrednotenje ,,enote dela". Ker je bila ta lansko leto obračunana po 15,07 din za enoto, pomeni 11 % podražitev življenjskih stroškov, da jo moramo povečati na 16,73 din. Kolikor bo dejanska podražitev med letom večja, bomo to upoštevali pri izračunih za vsako trimesečje. Če pomnožimo število načrtovanih enot de/a z revalorizirano vrednostjo za to leto, dobimo minimalne osebne dohodke, ki so obračunska osnova za izračun deleža živega dela v čistem dohodku. Minimalni osebni dohodek = 561.566 x 16,73 din = 9.395.000 din • (b) Pri uresničevanju drugega načela uporabljamo dvoje meril: pivo za izmero Kritja in drugo za določitev obračunskih osnov, za obvezo do akumulacije in za pravice iz minulega dela delavcev. 1. Merilo je ,,višina kritja" za delo, za akumulacijo, in živo in minulo delo (prej smo to imenovali relativno stopnjo dohodka), Višino kritja ugotavljamo tako, da primerjamo doseženi, oziroma načrtovani čisti dohodek z minimalnim čistim dohodkom. Ta je seštevek minimalnega osebnega dohodka in minimalne akumulacije. Višino minimalne akumulacije določa samoupravni sporazum na 5 % od vseh uporabljenih sredstev. Predvidevamo, da bo TOZD TPI ustvaril v letu 1979 naslednje kritje: \ ‘ ■■ ■ ' " " • .. ' ' . ' , ' , % . minimalni OD 9.395 + minimalna akumulacija (5 %) 1.496 Ptfpp m TfJp mm m Spl Jflf A ©Is 2. Merilo za določanje stopnje akumulacije in osebnih dohodkov iz minulega dela določamo na podlagi tabele iz samoupravnega sporazuma, ki je izračunana tako, da zagotavlja povečano izločanje akumulacije in osebnih dohodkov iz minulega dela, če so ČE JE KRITJE ,0i! Š 140 j g 160 „i# o o JE °/o AKUMULACIJE i % 5,4% 6, 6,6% 6% 7,4% / 1 9,7% JE % ZA OSEB.. DOHODKE Ifefi MINUL. Dj|g|!® §M 0% m 2, m w 1.6% o CD izračunamo tako, da z ustreznimi odstotki iz tabele (izpostavljeni pod lipo) pomnožimo: • pri obračunski osnovi za akumulacijo vsa uporabljena sredstva, m pri obračunski osnovi za osebne dohodke iz minulega dela poslovni sklad, ki predstavlja vloženo delo delavcev v TOZD. O (c) Upombo tretjega načela, na podlagi katerega razporedimo dejansko ustvarjeni dohodek za posamezne namene, prikazujemo v naslednji tabeli. V prvem stolpcu navajamo obračunske osnove, v drugem procentualno udeležbo posameznih osnov v njihovem seštevku in v tretjem procentualno razporeditev dejanskega dohodka po namenih. OBRAČUNSKE OSNOVE IN DEJAN. RAZD. ČISTEGA DOHOD. OBRAČUNSKE OSNOVE DEJANSKA RAZPOR. ČD 1. NAMEN v'OOOdin vMJ) vOOOdin 2. ZA NAMEN MINIM. OS.DOHODEK 9,395 79,0 12,110 SREDSTVA ZA OSEB DOH.IN SKUP. PORABO OSNOVE ZA AKUMU. 6,6% VSEH SREDSTEV ZA OSEB. DOHODKE 1,975 16,6 2,54 5 ZA AKUMULACIJO NA PODLAGI MIN. DEL 2,5% OD POSL.SKLADA 52 L 4,4 675 ZA OSEB. DOH. NA PODLAGI MIN.DELA SKUPAJ OSNOVE 11,894 100% 15,330 SKUPAJ ČD Pri razlagi bilance smo uporabili nekoliko drugačno tabelo računa. Izračunali smo koeficient dohodka glede na osnove. Gornji prikaz pa nazorneje prikazuje proporcionalnost sistema. Ker je osnova za osebne dohodke udeležena v seštevku osnov za 79,0 %, pripada osebnim dohodkom tudi 79 % Dejanskga čistega dohodka. Načrtovani čisti dohodek naše TOZD nam torej omogoča, da računamo v tem letu z 11,6 % povečanimi sredstvi za osebne dohodke, z 33,9 % zmanjšanimi sredstvi za akumulacijo in z 62,1 % zmanjšanimi osebnimi dohodki iz minulega dela. Na same osebne dohodke odpade 79 % vseh sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, to znaša samo za TOZD (brez DSSS in BLP) 8.223.000.— din. Na podlagi teh sredstev izračunavamo plansko možnost za določitev akontativne vrednosti enote dela po naslednjem načinu: vrednost ED = načrtovana sredstva 8.223.000 seštevek načrtovanih ED 431.543 19,06 din Delavski svet predlaga, naj se akontacija VED določi na 19,00 din, načrtovani višek pa razdeljuje, ko bo dejansko ustvarjen. Akontativna vrednost OD bo torej v letu 1979 za 14 % višja kot izplačana vrednost enote dela v letu 1978. UKREP! ZA DOSEGANJE CILJEV Z ukrepi si postavljamo temeljne naloge, katerim bomo v tem letu posvečali več pozornosti, da bi na ta način v naši TOZD odpravljali probleme, ki zmanjšujejo naše delovne uspehe. V letu 1979 bomo v prvi vrst: skrbeli za: — doseganje in po možnosti preseganje proizvodnega načrta, še posebno na žagi, tako da bomo zagotovili nemoteno dostavljanje surovin, — rast kvalitete izdelkov v žagarski proizvodnji glede na to, da imamo sodobno tehnologijo, — zmanjševanje števila porabljenih ur za izdelavo 1 m3 žaganega lesa, da se čimprej približamo normativu, zastavljenemu v investicijskem programu, — nadaljnje izgrajevanje samoupravljanja na vseh področjih našega življenja in dela.