Ameriška Do


0/’^ iv V ^ IN tptittf
&^:r- /ooo^.	OMy?
p.v-i	\»¥* i.'1 v*^v. •^•'-
NO. 53
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
$L€hreMiAi*
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MARCH 17, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Razgovori spet v teku
Včeraj je bila v sovjetskem poslaništvu na D u n a j u prva delavna seja SALT.
DUNAJ, Avstr. — V ponedeljek so bili razgovori med ZDA in ZSSR uradno obnovljeni s slovesnostmi v predsedniški palači, kjer je predsednik avstrijske republike Franz Jonas svoje goste zagotovil, da uspeh njihovega napora ne bo pomemben samo za nje, ampak za ves svet.
Ameriško zastopstvo je kot doslej vodil Gerard Smith, sovjetsko pa Vladimir Semjonov. Včeraj je bila nato na sovjetskem poslaništvu prva redna delovna seja sedanjega razdobja, od začetka po 5d. Prva seja je bila pred 16 meseci v Helsinkih na Finskem. Od tam so se razgovori lansko pomlad preselili na Dunaj, pa se jeseni vrnili v Hei-sinke, zdaj pa spet na Dunaj. Četudi razgovori tečejo že sorazmerno dolgo, so njihovi u-spehi še zelo skromni.
Obe strani imata sedaj vsaj približno sliko želja in zahtev nasprotne strani. ZDA hočejo o-mejitev ofenzivnega in defenzivnega jedrskega orožja, Sovjetska zveza bi se začasno zadovoljila s samo defenzivnim. ZDA to ponudbo odklanjajo, ker je očitno v sovjesko korist. Sovjetska zveza je namreč že postavila protiraketno obrambo okoli Moskve, med tem ko so jo ZDA začele šele postavljati na treh krajih okoli svojih oporišč za medcelinske rakete.
Težaven in zapleten je spor o tem, kaj spada pod strateško o-rožje. Rusi hočejo vanj vključiti ameriško taktično letalstvo v Evropi, ker je sposobno ponesti jedrske bombe nad ZSSR, istočasno pa se upirajo stališču ZDA, ki smatrajo sovjetske rakete za srednje razdalje, naperjene proti svobodni Evropi, za strateško orožje.
V Juž. Jememi še vedno i Turčija išče pa! iz
Nadzvočno potniško letalo bodo gradili dalje
WASHINGTON, D.C. — Nadzvočno potniško letalo ima javnosti in Kongresu veliko nasprotnikov, pa tudi dosti prijateljev. Od teh je posebno pomemben predsednik AFL-CIO George Meany. Pod njegovim vplivom so se odločili za podpiranje načrta med drugimi sen. Humphrey, sen. Hartke in sen. Symington.
Načrt podpirata tudi nova senatorja J. Buckley in L. Wei cker.
Tako prevladuje prepričanje, da bo predlog, ki ga Nikonova vlada zelo priporoča, vsaj za letos prebrodil skozi kongresni odpor.
Mills ne bo kandidat
WASHINGTON, D.C. — Kong. Wilbur Mills, ki je skupaj s sen. Longom pripravil zakon o povi šanju pokojnin Socialne varnosti, je izjavil, da ne kandidira ne za predsednika in ne za podpredsednika ZDA in ne bo dovolil, da bi kdo njegovo ime stavil na listo pri primarnih volitvah v New Hampshire.
Vremenski
divja državljanska vojna
ADEN, J. Jem. — Ko so Angleži zapustili 1. 1987 Aden, so obenem izročili upravo ob obali vzhodno od Adena novi Adenski republiki. Na obali je bilo preje nekaj malih državic, ki so imele vsaka svojega sultana. Sultani so nastopili proti novemu režimu v Adenu, ker so prepričani, da imajo tam komunisti glavno besedo, kar je tudi res.
Tako se je od 1. 1967 razvila prava državljanska vojna med oblastjo v Adenu in sultani na obali vzhodno od Adena. Režim v Adenu uživa podporo Moskve, sultani pa savdskega kralja. Ker pa sultani radi vojskujejo car na svojo roko, jih je sedaj savdski kralj prislil, da so svoje oborožene” sile združili.
V Adenu se tega ne bojijo, ker imajo 10,000 dobro izvežbanih vojakov, povrhu pa še 5,000 pomožnih čet, dočim dobivajo o-rožje od Sovjetske zveze. Državljanska vojna ne traja nepretrgano. Se vname in poneha, potem se zopet vname in poneha na drugem kraju. Ima pa tako majhen obseg, da se celo arabska javnost ne meni dosti zanjo.
Končni izidi francoskih občinskih volitev
se niso znani
PARIZ, Fr. — Prva poročila o francoskih občinskih volitvah v 37,713 občinah so temeljila precej tudi na ocenah. So pripisala zmago vladnim strankam, čeprav je sam Pompidou svaril pred prevelikim o p t i mizmom. Imel je prav, ocene so se marsikje pokazale nezanesljive, treba bo torej počakati še na nadomestne volitve, ki bodo prihodnjo nedeljo tam, kjer noben kandidat ni dobil potrebne večine.
Na splošno v volivni agitaciji, kolikor jo je sploh bilo, niso obravnavali problemov narodne važnosti. Lokalne brige in težave so igrale glavno vlogo. Najbolj je bilo vpoštevano staro francosko geslo:	kjer imaš do-
brega župana, ga ne menjaj! Zato je bilo ponovno izvoljenih toliko županov, precej manj pa je bilo v podobnem položaju občinskih svetnikov. Stvarnosti odgovarja ugotovitev, da volitve niso dale prilike za debato o sedanjem režimu. Volivci se kratko-malo niso zanimali za take raz-nrave.
težke politične krize
Vojaški vodniki Turčije so prisilili k odstopu zakonito vlado, ker po njih sodbi ni vršila svojih dolžno sti. Vodnik republikanske stranke je obsodil ta korak.
ANKARA. Tur. — Predsednik vlade Sulejman Demirel, vodnik Stranke pravice, je moral pretekli petek na zahtevo vojaških vodnikov Turčije odstopiti. Ti so obdolžili tako vlado kot narodno skupščino, da ne vršita zaupanih jim dolžnosti. Pozvali so k sestavi “močne in spoštovane” vlade, ki se bo “sposobna dvigniti nad strankarske koristi” in z naglimi reformami u-staviti rastočo anarhijo.
Demirel je klonil pred vojaško zahtevo, skupščina pa se ji upira. Predsednik republike je zadnje dni imel vrsto posvetov s političnimi vodniki dežele in z vojaki o rešitvi krize.
Oglasil se je predsednik republikanske stranke Ismet Ino-nu, eden od redkih preživelih ožjih sodelavcev ustanovitelja moderne Turčije Kemala Ata Turka. Označil je nastop vojaških vodnikov Turčije za zelo škodljiv turški demokraciji in parlamentarnemu sistemu. Z njim so se vojaki postavili enostavno nad skupščino, ki pred stavi j a narodnoi voljo, in nad vlado, ki je skupščini odgovorna.
Inonu je mnenja, da je mogo-
Porfugalska preganja psšllee ¥ Mozambiku
LIZBONA, Port. — Poveljnik portugalskih čet v Mozambiku je prišel na poročanje v Lizbono. Pri tej priliki je imel tudi tiskovno konferenco. Na njej je poudarjal le dobro plat portugalskih vojaških akcij, pa s tem ni veliko dosegel. Vsekakor je povedal več zanimivosti.
Glavni gverilski boji se odigravajo v severnem Mozambiku ob meji s Tanzanijo. Ta nudi namreč gverilcem pribežališče, kamor se umikajo kadar jih vladne čete spravijo v škripce. Mozambiška osvobodilna armada šteje okoli 8,000 mož, vendar jih je do 3,000 zmeraj na tujem v komunističnih deželah na vež-banju. Portugalske čete štejejo 40,000 mož, med njimi je polovica domačinov' Gverilci se držijo v težko dostopnih gorskih krajih, kjer ni nobenih prometnih žil in zato moderno tehnično o-rožje ne more dosti koristiti.
General trdi, da ima veliko več uspeha neke vrste' “pacifika-cija”, kot je znana iz Južnega Vietnama. General tudi ni zanikal, da gverilci še zmeraj uporabljajo iste metode vojskovanja, kot jih poznamo iz drugih državljanskih vojn. Mnenja o koncu državljanske vojne ni hotel povedati.
važno.
Zadnje vesti
Peiping se pripravlja na preskus meč celinskih raket na oceanu
HONG KONG. — Po sem do-šlih poročilih pripravljajo Kitaj-
ROGERS PRESOJA UGODNO DOSEDANJE RAZGOVORE 0
mm IZRAELA Z ARABCI
Državni tajnik William P. Rogers je dejal včeraj, da so iz-gledi za dosego miru zdaj najboljši, pa svaril, da utegnejo razmere na Srednjem vzhodu privesti končno do tretje svetovne vojne, če ne bo sedanja priložnost uporabljena za pomiritev tega dela sveta.
WASHINGTON, D.C. — Vče-j Bistvo stvari je, da pride do raj je na tiskovni konferenci sporazuma med Egiptom in Iz-razlagal državni tajnik William i raelom, kakšna naj bo oblika, ni P. Rogers položaj na Srednjem vzhodu. Po njegovi oceni so dosedanji razgovori napredovali toliko, da so izgledi za rešitev sporov najboljši, kar jih je sploh kdaj bilo. Svaril je istočasno, da je treba napor za uspešno rešitev nadaljevati, kajti če se bo prišlo v doglednem času do pomiritve s ' primernim dogovorom, bo nastopila resna nevarnost nove svetovne vojne. Rogers je obljubil vso ameriško podporo in pomoč naporom za ureditev in končanje sporov med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi.
“Podnebje ni bilo nikdar boljše za mirno ureditev na Srednjem vzhodu in če ne dosežemo sporazuma zdaj, bomo sadili seme, ki bo vodilo k bodoči vojni.
Mi mislimo, da bo nastal zelo nevaren položaj, ki lahko vodi v tretjo svetovno vojno, če ne bo v doglednem času mogoče doseči sporazuma,” je dejal državni tajnik.
Do zastoja v sedanjih razgovorih preko G. Jarringa je pri
ci v Šanghaju neko 12,000 ton
če sedanjo krizo rešiti le s sesta- obsegajočo tovorno ladjo za sle-^ _ ^____ _______^
vo začasne vlade, ki naj izvede'ditev medcelinskih raket. LadjakJ"t ^ povedal Rogers, ker nove volitve v narodno skupšči- u' no. Vojska naj se umakne v vojašnice in naj skrbi za narodno obrambo, ne skuša pa naj ukazovati narodni skupščini in vladi.
Straussa sta okradli
naj bi služila že pri prvem ta-iggipi; n0(je pristati na izraelsko
kem preskusu, ki ga napovedu jejo za konec letošnjega leta ali za začetek prihodnjega.
Kitajci so doslej preskusili medcelinsko raketo na kopnem v omejenem obsegu, sedaj naj bi nova ladja omogočila preskus Bivši take rakete v Vsej njeni sposob-
nosti.
NEW YORK, N. Y nemški obrambni minister vareč Franz-Josef Strauss je oni dan padel v roke dvema mladima ženskama pred Plaza hotelom sredi mesta, ki sta ga oropali za $235. Policija je kasneje ženski prijela.
Italijanski industrialec 50 let stari Pasquale Bottero je naletel 'tovanje od voznikov tovornja-še slabše. Par blokov od Plaza kov, ki potujejo preko ozemlja, hotela pred Hilton hotelom ga ki je pod rdečim nadzorom.
;je neka ženska sunila z in ga nevarno ranila.
Odkupnina za varno pot rdečim v Kambodži
PHNOM PENH, Kamb. -Rdeči so v Kambodži začeli po hirati “odkupnino” za varno po-voznikov
nožem | Kdor plača zahtevano vsoto, | lahko v miru potuje.
zadržanje ozemlja, ki ga je ta osvojil junija 1967, Izrael pa smatra to za nujno za lastno varnost. Možna je sredina med obema stališčema, kajti geografija ni isto kot varnost.
Izgleda, da je Rogers namignil, da bi Izrael lahko obdržal Sharm el Sheik, ki nadzira Tiranska vrata, v najemu, med tem ko bi Egipt ohranil suvereno oblast nad njim, ali pa preko vojaške zasedbe ZN. Vprašanje naj bi bilo urejeno nekako tako kot je urejen med ZDA in Kubo položaj oporišča Guatanamo. Uradno je oporišče del suverene Kube, toda je za neomejen čas prepuščeno ZDA za vojno oporišče.
Guverner Gilligan razložil svojo finančno politiko

prerok
pravi:
Delno oblačno z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura do 34.
COLUMBUS, O. — Ohajska legislatura in z njo vred tudi ohajski davkoplačevalci imajo vsako drugo leto priliko, da zvedo, kako si državna uprava predstavlja svojo gospodarsko politiko. To delo o-pravljajo navadno republikanci, kajti demokrat j e pridejo le poredko na ohajsko guvernersko mesto. Zato je bil guverner DiSalle 1. 1959 zadnji demokrat, ki je zvaril državni proračun na nekoliko višji ravni kot njegovi republikanski predniki. Seveda je takratni državni proračun imel svoje zagovornike v tistih, ki so imeli od njega kaj koristi, svoje kritike pa v davkoplačevalcih in njihovih zastopnikih. Kritika je bila takrat živahna, toda ne preostra, je pa šla kmalu v pozabo.
Po 12 letih imamo zopet demokratskega prednika kot re-mokratskega guvernerja Joh-
na J. Gilligana, ki pa bo v svoji gospodarski politiki bolj posnemal demokratskega prednika kot republikanske. Temu se ne smemo čuditi, saj je dolgoletni republikanski guverner J. A. Rhodes varoval državo pred natezanjem davčnega vijaka; je rajši predlagal nizke proračune; če mu je pa pri tem zmanjkalo denarja, je iskal posojila. Vsekakor so bili davkoplačevalci zadovoljni z Rhodesovo politiko, jezili so se pa nad njo tisti, ki so videli, kako malo se čuti v našem ohajskem gospodarstvu državna uprava.
Z novim Gilliganovim proračunom je Rhodesove “davčne” dobe konec, Gilligan nam je napovedal novo, ki se da zgostiti v eno ugotovitev: Treba bo plačevati več direktnih davkov, vendar pa to ne bo prizadevalo malih davkoplačevalcev, zato bo pa nekaj o-lajšav pri indirektnih davkih. Bo pa to primeroma slab obliž za rane, ki jih bodo zase-
kali povišani in novi direktni davki.
Človeka bi mikalo, da bi se spustil v premišljevanje o številkah, ki jih je objavil Gilligan, pa imamo p o m i sleke. Najprvo je zaenkrat vse skupaj le seštevek guvernerjevih želj, vprašanje je namreč, kaj bo k proračunu rekla legislatura. Tam je položaj tak, da republikanci nimajo kvalificirane večine, da bi lahko vsilili guvernerju svojo politično voljo. Guverner in legislatura se bosta morala pobotati za kompromise, ki bodo guvernerjeve številke znižali.
Dalje je treba vpoštevati, da države računajo na večje federalne prispevke. Morda ne v obliki ‘delitve dohodkov’, ki se ji bo Kongres uprl, ampak v kaki drugi obliki. Ti prispevki bodo vplivali na državne dohodke, vsaj taka bo želja republikanske večine v legislature
Največji del proračuna bo
porabljen za socialno in prosvetno politiko. Gilligan bi rad povečal izdatke na teh dveh področjih za $700 do $800 milijonov, za kritje teh izdatkov naj novi davki prispevajo nekaj nad $700 milijonov. Vsi drugi izdatki državnega proračuna so v primeri s stroški za prosveto in socialno skrbstvo zelo skromni. Res pa je tudi, da bodo novi direktni davki marsikoga hudo zadeli, saj povečanje davkov doseže v nekaterih slučajih tudi 60%.
Legislatura bo seveda stala pred težkim problemom. Da je dosedanji obseg proračuna premajhen, to morajo priznati vsi uvidevni republikanci. Da je povečanje potrebno, se da tudi težko zanikati. Zagovarjati obsekavanje proračunskega predloga bo torej nehvaležno, politično delo, to pa tem bolj, ker bo debata imela svoj vpliv tudi na predsedniške volitve prihodnjega leta.
WASHINGTON, D.C. — Sinoči je predsednik Nixon objavil na večerji v Beli hiši v čast predsedniku irske vlade Johnu M. Lynchu, da sta njegova hčerka Patricia in Edward R. F. Cox iz New Yorka zaročena in da se bosta poročila 5. junija letos. Poroka bo v Beli hiši. Zaroka je bila že skoraj splošno znana, ne pa toliko čas poroke. Včeraj je praznovala Mrs. Patricia Nixon, predsednikova žena, svoj 59. rojstni dan.
MIAMI BEACH, Fla. — Thomas E. Dewey, trikratni newyor-ški guverner in dvakratni predsedniški kandidat republikanske stranke je včeraj zadet od srčne kapi nenadno umrl, ko se je v svoji hotelski sobi pripravljal na pot na slavnostno večerjo v Belo hišo v Washingtonu. Star je bil G8 let. Njegova žena je umrla lani julija na raku. Zapustil je sinova Thomasa Jr. in Johna Martina.
WASHINGTON, D.C. — Obe zbornici sta včeraj potrdili dopolnilo o povišanju pokoj-nin Socialne varnosti za 10%, Senat soglasno, Predstavniški dom pa s 358:3 glasovom. Proti so glasovali trije republikanci, med njimi John M. Ashbrook iz Ohia. Zakonski predlog je bil poslan v Belo hišo v podpis. Predsednik Nixon ga bo danes podpisal, ker je dopolnilo dodatek k zakonskemu predlogu za povišanje zgornje mere zveznega dolga na 430 bilijonov od dosedanjih 395.
SAIGON, J. Viet. — Po uradnih izjavah potekajo južnoviet-namske operacije v Laosu po načrtu, po poročilih z bojišča pa se Južni Vietnamci umikajo pod močnim pritiskom proti svoji meji. Rdeči baje posebno močno napadajo dve izpostavljeni južnovietnamski postojanki.
JERUZALEM, Izr. — Golda Meir je dobila včeraj v parlamentu zaupnico, toda nasprotniki popuščanja Arabcem so pred glasovanjem zapustili zasedanje. Skrajna Gahal stranka je namreč proti vsakemu umiku z zasedenega arabskega ozemlja.
ANKARA, Tur. — Štiri glavne politične stranke so se spora-
Iz Clevelanda in okolice
Filme bodo kazali—
Rev. Hobart, ki potuje letos s skupino v Evropo, bo 4. aprila kazal v cerkveni dvorani pri Mariji Vnebovzeti filme iz Španije in Italije ob 2.45 popoldne v družbi z g. J. Suhadolnikom, ob 6. zvečer pa v Baragovem dovem domu na St. Clair Avenue. Vsi vabljeni, vstop prost! Na počitnice—
Mr. in Mrs. Anton Šuštar, 20561 Lindberg Avenue, sta odpotovala v ponedeljek v Florido na počitnice.
Žalostno sporočilo—
Ga. Julija Marolt, 1128 E. 71 St., je dobila sporočilo, da ji je v Avstriji umrla letos 23. februarja sestra Frančiška Tscherne. Zapustila je moža Karla in hčeri Erni in Emo.
Gilligan v mestu—
V Clevelandu bomo imeli danes za sv. Patrika kar dva sprevoda. Dopoldne ob 10.30 bo korakala po sv. maši v stolnici Emerald Civic Society v spremstvu in po melodijah godbe Letalske vojne akademije, na Public Square bo pa govoril župan C. Stokes. Popoldne ob 1.30 bo glavni sprevod, ki ga prireja 10 irskih organizacij Velikega Clevelanda, v katerem bo kakih 10,000 ljudi, med njimi tudi državni guverner John J. Gilligan v cilindru in s palico, “kot se za tak dan spodobi”.
Izrael išče nove rešilva
NEW YORK, N.Y. — Izraelski zunanji minister Abba Eban je v svojih razgovorih v Londonu z zunanjim ministrom Alec Douglas-Homem namignil, da bi bil Izrael voljan vzeti Sharm el-Sheik na skrajnem robu Sinajskega polotoka, ki varuje Tiranska vrata, tudi v najem od Egipta, če bi ta na to lažje pristal.
Izrael bi bil pripravljen na delen umik s Sinajskega polotoka in seveda od Sueškega prekopa, če bi bilo mogoče z Egiptom doseči le zkčasen dogovor, dokler položaj ne dozori do možnosti splošnega in podrobnega sporazuma. Tak začasen in omejen dogovor naj bi omogočil Egiptu odprtje Sueškega prekopa.
Abba Eban je priletel včeraj v New York, kjer bo govoril s predstavnikom ZN G. Jarrin-gom, nato na poleti tudi v Washington na razgovore z državnim tajnikom P. Rogersom.
Judje odhajajo iz ZSSR v Izrael
MOSKVA, ZSSR. — Povprečno zapusti Sovjetsko zvezo dnevno okoli 25 j udov na poti v Izrael. Od začetka letošnjega leta je že preko 470 j udov dobilo uradno dovoljenje sovjetskih o-blasti za izselitev. Odhajajo ljudje vseh starosti ni poklicev.
Koliko od kakih 3 milijonov j udov v Sovjetski zvezi bi hotelo oditi v Izrael, je negotovo, šumele za sestavo skupne na-1 izraelske oblasti trdijo, da se je
rodne vlade pod predstvom neodvisne, nepolitične osebe. Ta sporazum bo rešil politično in ustavno krizo, ki so jo sprožili vodniki oboroženih sil, ko so prisilili, vlado S. Demirela k odstopu pretekli petek.
prijavilo za selitev v Izrael okoli 300,000 judov v ZSSR.
“Samo svinje’’!
TORONTO, Ont. — Katherine Hepburn, 61 let stara igralka, ki nastopa tod v “Coco”, je dejala, da so tisti, ki nastopajo v filmih nagi, “samo svinje” in'Katherine Hepburn.
Obvezna služba v porotah
V 16 državah ZDA je tako za moške kot za ženske služba v porotah obvezna.
nič več.
Za današnji čas je to vsekakor asno in pogumno stališče, posebno še, če ga nekdo upa tako glasno povedati, kot je to storila
Ameriška Bomamm
•i-fvm • ■■M«---* v
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 tot 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.bQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO «^gggs,83	No. 53 Weds., March 17, 1971
Po devalvaciji dinarja
Poročila, ki prihajajo iz Jugoslavije, pripovedujejo, da zadnje razvrednotenje dinarja ni sprožilo nobenega posebnega zanimanja ne samo v javnosti, ampak tudi v vodilnih plasteh ZKJ. Komunistom rojijo sedaj čisto druge skrbi po glavi in ne gospodarska kriza. Mislijo predvsem na reformo ustave in federacije. Tu se je namreč položaj hudo zapletel, ker se Srbi čim dalje bolj upirajo predlagani reformi ustave, mislijo, da bodo s sedanjo ustavo zgubili celo vrsto privilegijev, ki jih nova ustava ne bo mogla dati, ker jih ne bo imela. Čutijo tudi, da jim v ustavnih organih ne bo pomagala številčna večina, ker se bodo vse druge republike pulile za ravnopravnost pri odločevanju. Ravnopravnost je sicer obstojala tudi sedaj, pa je bila na papirju, zmeraj je odločevala srbska beseda.
Ne bi mogli reči, da ne bo tako tudi v bodoče. Tudi v prihodnosti bodo srbska stališča lahko zmagovala, ako bodo srbske delegacije s primernimi koncesijami pritegnile k sebi vse druge republike, ki v njih živi močna srbska manj-
Š,naV novih federalnih organih se bo kmalu razvila ciganska mešetarija prvega razreda, to pa srbskim komunistom ne bo prijalo, ker so bili sedaj navajeni, da zmagujejo tudi brez pomoči drugih republik. Srbski narod to dobro razume, zato je že začelo med Srbi grmeti, včasih se tudi že zabliska, kar vsakega starega srbskega političnega opazovalca takoj spomni na razpoloženje v 1. 1929 v dnevih začetka Aleksandrove diktature in v 1. 1941 v dnevih vojaškega pu-ča Podobno razpoloženje je začelo prevladovati tudi sedaj med Srbi, le nihče ne ve, kaj se iz tega utegne izcimiti.
Pri takem političnem razpoloženju je naravno zanimanje za razvrednotenje dinarja padlo na dno. Nihče ne verjame, da bi dinar mogel držati na novi ravni. Preroki že napovedujejo, novo razvrednotenje morda že po preteku 3 let! Tako mnenje vlada tudi med komunstičnimi vrhovi, ki se ne strinjajo s politiko sedanjega režima. Takih menda ni malo, samo potuhnili so se, tako misli marsikateri rdeči Ljubljančan. Na čem temelji tak pesimizem? Iz previdnosti bomo omenili le take razloge, ki jih rdeči strokovnjaki sami direktno ali indirektno omenjajo.
Osnovna misel je tale:	sedanje razvrednotenje more
doseči svoj cilj le takrat, ako se izpolni cela vrsta pogojev, ki so ž,e dolgo znani, pa jih režim noče ali ne more ali pe zna izpolniti. Moral bi jih že po prejšnjih razvrednotenjih, pa jih ni, zato je bila sedanja devalvacija potrebna.
Režim ne pozna nobene prave racionalnosti v gospodarskem življenju. Ker je ne pozna, jo zamenja z raznimi socialnimi teorijami. Pamet na primer pravi, da je treba zmeraj varčevati, posebno takrat, kadar si zadolžen. V Jugoslaviji je narobe; čim več dolgov imaš, tem manj se trudiš za varčno gospodarjenje. Ne brigaš se, da zaposliš le toliko ljudi, kolikor jih je res treba. Ljudi nabiraš po zvezah, priporočilih, delo jim odrejaš po protekciji, zaviti večkrat v navidezne socialne ozire. Napihneš službe, ki nimajo z obratovanjem nobene neposredne zveze. Postavljaš nesposobne ljudi na mesta, kamor ne spadajo. Kamorkoli se ozreš, povsod opaziš pomanjkanje racionalnosti. Zato je tudi v Jugoslaviji tretjina ljudi preveč v gospodarstvu. So to “mrtve brigade”, znane že kmalu po 1. 1945, pa še danes obstojajo.
Če prevladuje tak uradniški in delavski material v podjetjih, potem tudi redki sposobni strokovnjaki, ki so morda posejani med njim, ne morejo ustvarjati čudežev. Da bo zmeda še večja, komunisti so iz Leninovih naukov skovali še posebne predpise za bilance, ki pravzaprav niso nobene prave bilance. Zato načelno ni mogoče pri nobenem podjetju iz bilance ugotoviti, ali je aktivno ali ne in kako posluje. Ker vsa podjetja živijo od posojil, ta pa temeljijo na bilančnih podatkih, visi ves kreditni sistem v zraku. Kako naj pri takem sistemu gospodarstvo normalno napreduje? Moralo bi biti za to poskrbljeno, drugače je razvrednotenje dinarja udarec z roko v vodo.
Podobna potrata z delovnimi močmi razsaja tudi v negospodarskih 'dejavnostih. Negospodarskih organov je nešteto, v vseh je pa nastavljeno več ljudi kot bi dovoljevala racionalnost. Jugoslavija bi lahko shajala, ako bi imela nekaj stotisoč uslužbencev v negospodarskih dejavnostih. Tako pridemo do sledečega grobega računa: milijon Jugoslovanov dela na tujem, ravno toliko pa postopa doma v mrtvih brigadah. V negospodarskih ustanovah jih je pol milijona preveč za tako revno in zadolženo deželo, kot je Jugoslavija!
Posledica takega stanja je pa sledeča: Jugoslavija ne zna nakupovati ne doma ne na tujem, ne zna prodajati brez zgube, kjer je ne podpre režim v eni ali drugi obliki. Proizvaja drago, zastarelo blago slabe kakovosti, le trpežnosti včasih ugodi. Investira brez pravega načrta, predrago in ustvarja podjetja, ki zagazijo v krize pri prvih težavah. Ni
Pri volitvah za alder mane je zanimivo to, da so v nekaterih okrajih le prodrli tisti, ki niso ravno ljubljenci sedanje mestne administracije. V 15. okraju je zmagal rev. Francis X. Lawlor,
plačane. V dajanju posojil vlada prava anarhija. Posojila dobijo tisti, ki imajo zveze, in ne tisti, ki bi posojeni denar znali pravilno porabiti. Narodna banka je postala edini vir posojil, ker lahko tiska denar. Pesem o nelikvidnosti je pa znana melodija.
Kdor bi hotel preskrbeti dinarju stalno kupno moč, bi moral najpreje reformirati vse navedene pomanjkljivosti. S tem bi seveda naložil prebivalstvu velike žrtve, tega si pa režim ne upa napraviti, ker je politično preslab. Sedaj si je nakopal na glavo še težave z reformo ustave. Te težave so tako velike, da mora gledati za svoj obstoj, kako naj se pri tem še briga za reformo gospodarstva ali za “stabilizacijski načrt”, kot sedaj pravijo.
Skratka: režim si je nakopal na glavo preveč tveganih političnih in gospodarskih poslov, zato je sedanje razvrednotenje dinarja prišlo prezgodaj. Ker je v deželi že začela prevladovati pravna anarhija, ne bo nihče nalog stabilizacije, ki odpadejo nanj, kratkomalo izvrševal. Bo vse ostalo pri starem. Le nekatere naloge bodo izvršene, da nasujejo pesek v oči domači javnosti. To ni le naše mnenje, tako misli tudi dosti rdečih gospodarskih ljudi. Nekateri so še celo tako pogumni, da to po ovinkih tudi javno povedo.
Zato obstoja že sedaj resna nevarnost, da bo sedanje razvrednotenje kmalu postalo mrtvo rojeno dete.
nobenega reda pri uvozu. V deželo prihaja blago, ki bi si ga revna dežela ne mogla privoščiti, na tuje pa gre blago le takrat, kadar je izredno poceni, na škodo domače akumulacije. Osebna potrošnja presega pravo vrednost dela, ki ga opravljajo nosilci potrošnje. Izjeme so tisti delavci in strokovnjaki, pa uslužbenci, ki je njihovo delo toliko vredno, kot potrošijo. Od tega trpijo delovne Sile, ki SO slabo duhovnik avguatinskega reda.
Poznan je kot odločen mož, ki ne soglaša, da se v naselbine, kjer živijo belci, vsiljuje integracijo, kar ni ljubo narodnostnim skupinam, ki so se v raznih predelih mesta zgradili svoje cerkve, šole in drugo. Postavil se je temu po robu v svojem okraju doli na južno-zapadni strani mesta med 70. cesto tja doli proti jugu med Western Ave. in Ashland Ave. Ljudje so odobravali in pozdravili njegov nastop. Ne tako cerkvena oblast, ki ji načeluje kardinal Cody. Bil je suspendiran radi tega. On pa ni odjenjal in naglašal naprej to, kar se njemu zdi prav in pošteno, to je, da naj ne vsiljujejo belcem črnopoltne priseljence, ki prihajajo in se vsiljujejo v kraje, kjer niso zaželjeni. Da javnost in volivci v njegovem 15. okraju odobravajo njegovo stališče glede tega, so pokazale te zadnje volitve za mestne al-dermene. Rev. Lawlor je dobil v svojem okraju 12,998 glasov. Njegov nasprotnik le 5,721 glasov. Ko so v okraju objavili izid volitev, so volivci manifestirali in ga pozdravljali z vzkliki: God bless you! You are our boy! Nekateri tudi:	Lawlor should be
our mayor!
Zanimivo je to! To pove, kaj javnost meni o tistih, ki vsiljujejo belcem nekaj, kar jim ni ljubo.
— Veselo in zadovoljno Veliko noč vsem čitateljem AD ter mnogo pirhov in božjega blagoslova!	R.
Rev. Leon Kristanc:
Dan gor, sneg in mraz pa dol!
PRED KRATKIM JE ŽUP- med nami. Nekaj dobrih, pa tu-
N..JA SV. STEFANA v Chicagu izdala letno poročilo za 1. 1970. Poročilo je zanimivo, zlasti v svojih številkah, ki kažejo, da je imela lani, t. j. 1970, župnija $99,417.87 dohodkov. Ta vsota prejemkov pove, da je župnija sv. Stefana še močna in na zdravi gospodarski podlagi. Priznanje gre predvsem skrbnemu vodstvu župnije, to je č. g. župniku Tomažu Hoge in njegovemu pomočniku č. g. Alojziju Mediču, ki oba lepo skrbita za najboljšo oskrbo in upravo župnije. Zatem pa seveda požrtvoval-
di takih in takih, ki za nekatere niso dobre. Tu in tam se oglasi bela žena smrt in odvede S seboj zdaj tega zdaj onega. Tik pred novim letom je preminul znani rojak g. Ivan Buh, starejši. V A-meriki je bil od 1. 1949. Prvotno je nekaj časa bival na zahodni strani mesta, na Crawford blizu 22. ceste. Potem pa več let ves čas na 2016 W. Coulter Street, kar je par blokov od cerkve sv. Stefana. Bil je dober faran in dober podpornik cerkve sv. Štefana. Rodom je bil iz Horjula. Pozneje je bival v Notranjih go-
nim faranom, njihovim dru- ricah, kjer je imel mizarsko de-
štvom in vsem, ki pri tem pomagajo.
Naj višji stroški so v sedanjih inflacijskih časih pri šolah v vsaki župniji. Tudi drugo vse stane. Prav zato gre priznanje vodstvu župnije. Številke to najbolje povedo. Dohodki $99,-447,87, stroškov v letu pa je bilo $86,149.10. Župnija ima preostanek po odbitku stroškov vsoto $13,268.77.
To lepo in ugodno poročilo pove, da bo sv. Štefan še lepo vozil naprej. Za lepe uspehe hvala Bogu in vsem dobrim ljudem, ki pri tem pomagajo!
—	Zdaj smo tik pred Veliko nočjo. Ta nas spominja na piru-he, blagoslovljena jedila in lepe pobožnosti Velikega tedna in velikonočnega praznika. Starejši gledamo v duhu nazaj, kako smo praznovali Veliko noč v tistih naših mladih časih. Lepo je bilo in spomine na vse nosimo v naših srcih. Tudi pri Sv. Štefanu je ob Veliki noči vedno lepo. Po lepih običajih se vrše cerkvena opravila. Lepo je cerkveno petje in vse drugo. Tudi letos bo.
—	V minulem letu je več Slovencev iz Chicaga in okolice šlo na obisk v staro domovino. Med temi so bili g. in ga. Filip Stanovnik, ki sta še zdaj tam. Tudi nekateri se še tam mude. Iz bližnjega Berwyna je bila lansko leto na obisku ga. Mary Šušteršič s sinom Jožkom. Ta dva sta bila poleti, g. Tomaž Šušteršič je bil na obisku za božič in se je vrnil ravno za sv. Tri kralje. Še več drugih je šlo. Omenjajo, da so razmere sedaj boljše. Spremem-U’h stranke, ti imajo be pa so tudi tam, kakor tukaj, kajti vsak rod diha seveda po svoje. Sorodniki pa le radi obiščejo drug drugega in so obiskov veseli. Tudi letos se pripravlja več naših, da polete tja čez široko morje na obiske. Vsem mnogo veselih uric in srečno potovanje!
— Drugih novic je tudi vedno življenja.
lavnico. Zelo rad se je udeleževal raznih slovenskih prireditev. Naselbina ga pogreša. Naj počiva v miru božjem, njegovemu sinu Ivanu in drugim sorodnikom pa iskreno sožalje!
O božiču se je zelo težko ponesrečil v avtomobilski nesreči znani rojak g. John Bur j ek. Več tednov je bil v bolnici. Zdaj se zdravi doma. Nesreča se je zgodila na poledeneli cesti. G. Bur-jek je znan med nami kot izurjen barvar in sploh zelo prakti čen za vsa razna popravila v hišah in stanovanjih. Ljudje, ki jim je nudil take postrežbe, ga pogrešajo. Dal mu Bog čimprej popolno okrevanje.
* IN KAKO SO IZPADLE VOLITVE? — Volitve za mestne aldermane smo imeli 24. fe bruarja. Volitve za župana pa bomo imeli v torek, 6. aprila, to bo tik pred Veliko nočjo. Ob volitvah za aldermane je bila istočasno nominacija kandidatov za župana. Nominirana sta bila za demokratsko stranko sedanji župan Richard Daley, za republikansko stranko pa Richard Friedman. Demokrat Daley je dobil pri teh volitvah nekaj nad 350,000 glasov. Kandidat republikanske stranke pa komaj 10/f tega. To pove, kdo bo izvoljen. Daley bo zopet “kučegazda” našega velikega Chicaga. Demokratska stranka je postala zadnji dve desetletji silno močna. Za to so seveda razlogi. Revnejši sloji so odvisni od raznih podpor in naklonjenosti. Po upravnih položajih so večina uradniki, ki so tja prišli po priporoči-
pa zopet vpliv na tiste, s katerimi imajo uradniške opravke glede tega in onega To pa prinese ob volitvah veliko rodovitnost glasov, kakor prinese ugodno vreme rodovitnost sadju in drugim pridelkom.
Republikanci tega nimajo, zato so daleč zadaj. Tako je vedno po poljih in tratah politične-
tkŠakal i-0 (@t!
Mr. John Zakrajšek
CLEVELAND, O. — Rojak, splošno znani pionir John Zakrajšek je dopolnil danes 90 let. Rojen v Sloveniji se je naselil 1. 1900 v Clevelandu, kjer se je seznanil z Mary Gorsic in se leto kasneje z njo poročil. V zakonu se jima je rodilo 8 otrok, od katerih žive še trije, Christine Muzic, Louis Zak in Frances Struna.
V letih 1911-1917 sta John in Mary Zakrajšek lastovala in vodila trgovino s splošnimi potrebščinami na Addison Rd. v bližini St. Clair Avenue. Zaradi znane plinske katastrofe leta 1945 je John šel v pokoj in se preselil z družino na 88 akrov obsegajočo farmo v Leroyju. Prene-kateri starejših se še spominjajo prijetnih nedeljskih piknikov na Zakrajškov! farmi. Mary in John sta trdo delala na svoji farmi vse do Maryne smrti leta 1954. Kmalu potem je John prodal vso farmo z izjemo 20 akrov in se preselil s sinom v Cleveland. Toda želja po življenju na deželi ju je zvabila nazaj na preostalih 20 akrov zemlje, kjer sta zgradila nov dom.
Louis Zak in družina živi še vedno v Leroyju, toda oče John se je preselil k svoji hčeri Frances na 19481 Monterey Avenue, Euclid, Ohio.
Poleg otrok se vesele Johnovega 90. rojstnega dne tudi 9 vnukov in vnukinj ter 12 pravnukov in pravnukinj.
Rojaku Johnu Zakrajšku k njegovemu 90. rojstnemu dnevu iskreno čestitamo in mu želimo vse dobro!
A D
V četrtek, na spomin Spreobr. sv. Pavla, sem povabil stiškega opata, s katerim sta si bila zvesta prijatelja, in mu je zaupal položaj, in z njegovo pomočjo je uredil račune z Bogom. V nedeljo, 27. januarja, sem mu po jutranji maši še prinesel sv. obhajilo — bilo je že Popotnica v večnost. In ko sem v “mestu” med desetim opravilom priporočal faranom, naj molijo za hudo bolnega župnika, je zdravniku naročju omahnil in zaspal za večno in odšel po zasluženo plačilo k dobremu večnemu Pastirju, ko je kot župnik skrbno in uspešno deloval 31 let v obsežni višnjegorski župniji. Ker je slutil, da so mu ure štete, mi je zadnje dni med drugim tudi zaupal, kje je hranjen testament in važne listine. Žalostno sporočilo sem prejel že po maši v zakristiji, kamor je prihajal redno vsako nedeljo k maši tudi sodnik, s katerim sva si bila res prijatelja. Prosil sem ga, naj gre z menoj v župnišče. On je odprl testament, pokojnikovo poslednjo željo tudi glede pogreba, kjer je poleg volil farni cerkvi, siromakov ter sorodnikom med drugim je bila tudi pripomba: Godba Prosv. društva dobi 300 dinarjev (takrat že kar čedna vsota), če ne bo igrala; če pa bo ob pogrebu igrala, pa naj ne dobi nič. Napravil je testament v času, ko je bil v sporu z godbo in je meni ob prihodu na faro resno naročil, naj godbo kratkomalo razpustim. Sodnik mi je ponudil vso pomoč, tudi izven u-radnih ur; je pač slutil, da bodo težave ločiti župnijske, hranil-nične, cerkvene zadeve in njegove osebne stvari. Je bil res u-služni sodni svetnik dr. Franc Močnik in sem mu še danes hvaležen, ker sam neizkušen bi takrat težko vozil in vse mi zaupano srečno in v redu izpeljal.
Da bi bilo vsem ustreženo in omogočeno priti k pogrebu, smo določili pogreb za v četrtek, v u-panju, da se bo vreme že uneslo. Pa mraz ni popustil in je dtžal živo srebro kar pod —34 C, sneg pa je neprestano pršil, da niti pokopališča nismo mogli izkopati iz snega; kar so pridni farani odmetali čez dan, je veter zametel čez noč. Cerkveni pevski zbor je bil pripravljen, če radi mraza ne bo možno ob grobu, bodo pa zapeli v cerkvi. Najbolj je bila v zadregi godba. Neradi bi se blamirali in molče korakali, kar tri stotake bi za to dobili; pa jim je šlo za čast. In pihati v kovinaste instrumente, kdo bo zdržal! Pa so se odločili za nastop, da igrajo — tudi vsaj v cerkvi. V četrtek na dan pogreba je sneg le ponehal, veter je pa kar navijal. Že v zgodnjo jutro je župan organiziral pet parov močnih konj in s širokim, močnim snežnim plugom so dvakrat preorali cesto od “mesta” in od kolodvora proti “Fari”; preostali so tudi od župnišča čez farovški travnik v velikem ovinku pod mežnarijo proti cerkvi. In kljub hudemu mrazu se je dolg sprevod lepo razvil po zasilni poti. Pogreb je vodil stiški opat v spremstvu številnih sobratov duhovnikov, uradništva (sodnija, davkarija, finančna pastaja, kolodvor) je vodil dobri sodnik; šola se je u deležila le po učiteljstvu in ; učenci zadnjega razreda. Vsa fara se je zgrnila, da se dostojno poslovi od dobrega župnika in skrbnega pastirja. Po slovesni maši je pevski zbor zapel kratko, pa ganljivo: “Ah, težka pot, o tužna pot, ko duša od srca se loči, mi spremljamo Te žalujoči, saj Ti za vedno greš od nas. Naj mir Te sprejme v temni jami, brezkončna sreča nad zvezdami,, Oj z Bogom, dragi naš, da vid’-mo se za večni čas!” Med mogočno zapeto pesmijo so se godbeniki zvrstili iz zakristije o-krog oltarja ter lepo podali me-
lodijo znane “Vigred se povrne”. Ker polovica pogrebcev ni mogla v cerkev, so med pogrebnim opravilom šli v dvorano ter so tam v zbranosti molili rožni venec za večni blagor pokojnika. Med turobnoubranim zvonjenjem se je vsa množica zgrnila okrog sveže snega očiščenega groba. Duhovniki so z navzočimi v molitvi prosili za večni pokoj dobremu pokojniku sobratu, od katerega se je v imenu fare poslovil v kratkih besedah župan in oblastni poslanec Jožef Erjavec in se zahvalil za nesebično delo in vsestransko skrb. “Nepozabni nam gospod, živeli bomo, kot ste nas učili, Vi pa molite za nas, da vid’mo se za večni čas!”
Po vsem končanem mi je dekan v župnišču izročil škofov dekret, s katerim sem bil imenovan z župnijskega upravitelja, z naročilom, naj v vsem nadomestim pokojnika, dokler ne pride naslednik. Dobri dekan mi je dal korajže ter mi radevolje obljubil vso pomoč. Odgovorna in težka služba! Saj sem bil v duš-aem pastirstvu le dve leti in pol, res težka preizkušnja! Poleg vsega farnega dela ter šole in skrbi za farovško posestvo, sem moral prevzeti še “Hranilnico in Posojilnico”; zdel sem se sam sebi kot fant, ki prevzema veliko posestvo po umrlem očetu. V zaupanju na božjo pomoč sem se rrgel na delo. V soboto je bila Svečnica, takrat še kot praznik obhajana. Po blagoslovitvi sveč je voda, pripravljena za mašo v vrčku zmrznila. Debele, dolge ledene sveče so visele od streh; v opoldanskih urah so medli sončni žarki le izvabili prve čaplje iz njih, mraz je malce odnehal.
K društvenim sestankom sem ie na kratko hodil. Divjega lovca smo iz pietete in spoštovanja Jo pokojnega župnika preložili na prihod naslednika, da se bodo pri velikonočni procesiji še bolj postavili, da bo društvu v ponos in fari v čast. Z vsestranskim delom sem bil tako vprežen, da sem dnevom dodajal večere v pozne noči. Vsako soboto je že opoldne prihajal pater ci-stercijanec iz Stične in mi je bil v pomoč vso nedeljo, s čimer mi je bilo veliko pomagano. Pred-pust je bil kratek, saj je Pepelnični sredi sledil že “sv. Valentin, kateri ima ključ od korenin”, pa se je zima še krepko držala. Vsak petek v postnem času je bila že stoletja stara pobožnost z mašo in pridigo v pol ure oddaljeni podružni cerkvi Marije Žalostne Matere božje v Denedolu, kamor so prihajali ljudje še iz sosednih fara (Stična, Polica, Žalna) in je kljub mrazu udeležba bila prav velika. Prišel je “sv. Matija, kateri led razbija”, pa tisto leto mu je prav malo uspelo. Mraz je pa le ponehaval, saj je marec-sušec silil v deželo. Ta pa rad “opleta, če ne z rilcem, pa z zadnjim koncem”. In res prav za 1. marec, ko je bil prvi petek v mesecu, je prinesel še novega snega čez koleno, da je konj kar prhal, ko sem jahal v Dedendol k pobožnosti. Ljudi je bilo primeroma kar veliko, da sem se čudil; je bila res žrtev velika za vse. Že prejšnji grozni mraz je napravil mnogo škode na drevesih, vrtovih in gozdovih, novi sneg je pa svoje še doprinesel. Vendar je pa sonce na moči že občutno pridobivalo, dan se je vidno potegnil. Sneg je upadal in na prisojnih obronkih v hrib se je že pokazalo prvo zelenje. Zadišalo je po pomladi in na Cvetno nedeljo so otroci prinesli v cerkev blagoslovit “butare, o-krašene z bršljanom, vresjem in drenovim cvetjem”.
(Dalje sledi)
ZA SMEH
Ko je ura odbila dve po polnoči, je bil gostitelj res že zmu-čen. Vstal je in nagovoril goste:
“Gospoda, lepo je od vas, da ste me prišli sinoči obiskat.”
FRAN ERJAVEC:
IZBRANI SPISI
Huzarji na Polici

Mokosinyi plane kvišku ter jej strastno poljubi roko. “Hvala Vam, gospodičina! Srce moje me tedaj ni prevarilo, ko sem bral ljubezen v Vaših očeh. O Berta! Jaz sem danes najsrečnejši človek!”
Mokošinyi jo prime za roko, ona upre v njega velike modre oči in tako sta kakor zamaknena stala dolgo molče in v očeh sta se strinjali njiju lepi duši.
“Berta, ljubim te, ljubim te bolj, nego življenje svoje in vsi moji živi dnevi so posvečeni le tebi; ti si solnce moje, na katero se bom oziral, dokler mi oko ne otrpne,” izpregovori Mokosinyi ter nagne svojo glavo. Berta pogleda kvišku, njiju ustna so se srečala in prvi srčni poljub je utrdil zvezo dveh ljubečih src.
“Pa tako hitro se morava spet ločiti!” vzdihne čez nekoliko Berta.
“Ločiti se morava, ali le za kratek čas. Mir je storjen, odpovem se vojaškemu stanu in potem pridem spet, da te nevesto svojo povedem v svoje dvore. Ali poj deš z menoj na Oger-sko?”
“S teboj do konca sveta, ako je treba!”
“Prosil te bom še jutri od tvojih roditeljev in ako žele srečo hčeri svoji, privolili bodo v najino zvezo, ki jo je sklenila ljubezen. In da se ljubimo, veli nam moja in tvoja vera, veli nam naša vera.”
“Jaz te ljubim!” vzdihne Berta in se oklene okoli njegovega vratu.
Zunaj je že noč legla na zemljo in od cerkve se je zaslišal zvon. To je vzdramilo Berto, hitro se izvije iz ritmajstrovih rok — jedenkrat še si stisneta roke, jedenkrat se še poljubita •—in Berta kakor lahka srna zbeži po stezi proti gradu.
Drugi dan je bila nedelja. Možinov! so bili kakor po navadi pri deseti maši in so se pripeljali proti poludnevi domov, Mokošinyi jih je že težko pričakoval, ker danes je sklenil snubiti Berto. Oblekel se je prav praznično, krasna obleka je objemala gibčne, lepo vzrasle ude, kakor bi bila nanje vlita; danes si je pripel tudi križec, katerega mu je cesar sam obesil na junaške prsi v znamenje posebne hrabrosti. Bog ve, kolikokrat je že premeril v hitrih korakih svoji dve sobi, časih je stopil k oknu in gledal na cesto, ki drži od cerkve, pri tej priči pa ko zapazi kočijo, bilo mu je nekako tesno pri srci, kakor še nikoli prej. V vojski, ko so žvižgale sovražne kroglje okoli njegove glave, bil je mirnejši, nego danes, ko si misli snubiti ljubico svojo. Ta ura bo odločila njegovo srečo ali nesrečo. Ko se kočija ustavi na dvorišču, pošlje svojega služabnika, da poprosi gospode v njegovem imenu za kratek razgovor.
Možina in tudi njegova gospa si nista mogla misliti, kaj je Mokošinyiju, da se danes po služabniku napoveduje, ker je sicer tako domač; danes se še saj ne bo poslovil, ker ostane še dva dni med njimi. Le sestri ste dobro vedeli, Berta je Juliji prejšnji večer vse povedala. Kakor so prišli iz cerkve, ostali so vsi v salonu, Berta pa ni vedela, bi li ostala, ali bi šla, da bi skrila nemir, ki jo je naudajal; stopila je k oknu in se igrala s svojim kanarčkom.
Mokošinyi stopi zdaj v sobo, vsi so se začudili, ker še nikoli ga niso videli tako prazničnega. Možina mu stopi nasproti ter mu prijazno poda roko. Gospa mu ponudi stol. Vsi so čakali njegove besede, Berta se je tresla kakor šiba na vodi.
“Kakor veste,” izpregovori
ritmajster, “kliče me dolžnost moja spet odtod, v dveh dneh bom moral spet zapustiti hišo Vašo, v kateri sem užival najlepše dneve svojega življenja. Presrčna hvala Vam, premilo-stiva gospa, in Vam, predragi gospod, za gostoljubnost Vašo, s katero ste tako prijazno vz-prejeli Vam nepoznanega tujca. Gotovo niso le navadne prazne besede, ako rečem, da se bom z naj večjim veseljem spominjal srečnih časov, katere sem preživel med Vami. In kako bi tudi mogel pozabiti kraja, v katerem mi je takorekoč šele izšla danka življenja mojega; kako bi mogel izbrisati iz spomina mesto, na katero me veže silna moč — moč ljubezni. Da, jaz ljubim, presrčno ljubim Vašo hčer gos-podičino Berto. In zato sem danes stopil tu pred Vas, da jo slovesno snubim ter Vas prosim, da mi jo daste v zakon, da bode mila moja žena.”
Možina je ves osupel strmel v ritmajstra; ta snubitev mu je prišla tako iznenadi, da svojim ušesom ni verjel. Čudno se mu je zdelo, kako se je v tem kratkem času in brez vednosti njegove moglo splesti to znanje.
Berta se je boječe ozirala na mater in je izkušala brati na lici, kaj se godi v njeni duši. Gospa je sedela zamišljena, človek bi rekel, na njenem obrazu se je bolj razodevala nejevolja nego privoljenje.
“A Berta?” jekne Možina.
“O, njene ljubezni sem si v svesti.”
Pri teh besedah se ozre Mo-košinyi na Berto in stopi bliže nje. Ona ga ljubeznivo pogleda in ta pogled je bolj govoril, nego najzgovornejše besede.
“O prvi priliki,” govori dalje Mokošinyi, “odpovem se svojemu sedanjemu stanu. Na Oger-?kem imam graščino, ki, dasi-iudi ni ravno med največjimi, daje mi vender take dohodke, da lahko vsako željo izpolnim svoji ženi. K svoji sreči ne po-grešavam ničesar, nego li Vaše privolitve.”
Možina pogleda svojo ženo in hoče izpregovoriti, ali ritmajster mu seže v besedo.
“Prosim, nikar se ne prenaglite, ne recite ni da, ni ne. Tu se tiče prihodnje sreče Vaše hčere, stvar je vredna, da se premisli. Predno grem od Vas, prosil bom za odgovor, ali zdaj še ne.”
“Še nekaj!” dostavi počasi Mokošinyi s tresočim glasom— pri tem se mu čelo zgrbi in lice se mu zmrači, kakor potemni zemlja, kadar pri jasnem dnevi oblak zakrije solnce. “Še nekaj moram povedati. Mislim in upam, da to ne bo motilo ni tebe, ljuba Berta, ni Vas, ki ste roditelji njeni — ali povedati
Vstopnice na olimpijske igre v Muenchenu v avgusfu-septembru 1972 so že naprodaj
Približno 4.4 milijona vstopnic bodo prodali za XX. olimpijske Mne igre od 26. avgusta do 10. septembra 1972 v Muenchnu. Cene so med 5 in 60 nemških mark. Samo za otvoritveno in zaključno slovesnost stane najdražje mesto 100 mark. Vstopnice so začeli prodajati ta mesec.
V	ZRN v Zahodnem Berlinu bodo žrebali, kdo bo lahko kupil vstopnice najprej, na tujem pa so “vezane” s prenočevanjem.
Ta sistem naj bi zagotovil kar naj večjo pravičnost pri prodaji; kar največ ljudi naj bi dobilo priložnost, da bodo zraven, onemogočil naj bi prodajo kar “na črno” — pod roko, preprečil pa naj bi tudi dolge kače čakajočih pred blagajnami, v katere se zaposleni tako ne morejo vključiti.
Vezava vstopnic na prenočišče za tujce naj bi dosegla: 1. noben gost, ki ima vstopnico in je prišel od daleč, ne bo primoran prenočevati na klopi v parku in 2. nikomur se ne bo treba dneve jeziti v hotelski sobi, da nima vstopnic za posamezne olimpijske tekme.
4.4 milijona vstopnic so razdelili na naslednja tekmovanja: 3.345 milijona za prireditve v Muenchenu, 32,000 za prireditve v Kielu, 40,001 za slalom s kanuji in kajaki v Augsburgu, 36,000 za rokometne tekme v dvoranah v Augsburgu, Ulmu, Goeppin-genu in Boeblingenu. K temu je treba dodati še 26 iger olimpijskega nogometnega turnirja v Augsburgu, Nuerenbergu in — kot je predvideno — v Ingol-stadtu, Regensburgu in Passauu.
V	število vstopnic za prodajo niso vračunane karte za častne goste, tisk, radio, televizijo, tekmovalce in udeležence olimpijskega mladinskega tabora.
Tujini bodo ponudili 1.2 milijona vstopnic. Za Evropo je od lega odmerjeno 65 odstotkov, nato pa za Severno Ameriko 12, za Južno Ameriko in Azijo po 7.5, za Afriko 5 in za Avstralijo odstotke.
Kako so prišli do tega ključa? Upoštevali so število prebivalstva, dohodek na posameznega prebivalca, število olimpijcev v Mexicu in rezultate prodaje na olimpijskih igrah v Rimu 1960. V vsaki tuji državi je prodajo vstopnic — na predlog nacionalnega olimpijskega komiteja — prevzela ena izmed turističnih agencij. Po marcu 1971 bodo te agencije prodajale začasne vstopnice, kajti prave bodo izdali šele na pomlad 1972.
Jeseni 1971 bodo vstopnice, ki jih v treh mesecih tujci niso pokupili, na zahtevo nacionalnih prodajnih mest še enkrat razdelili, kar pa jih bo ostalo, jih bodo prodali v ZRN.
Športna tekmovališča v človeških dimenzijah in odpor proti gigantizmu v olimpijskem gibanju — to pomeni omejeno število obiskovalcev. A čim manj je vstopnic, tem bolj težko jih bo razdeliti.
Sistem prodaje v ZRN in Zabodem Berlinu je zato takle: nemški potovalni biro (DER) in uradni bavarski potovalni biro (ABR) sta uredila 66 prodajnih mest. Med 1. in 31. marcem 1971 se interesenti lahko oglasijo na teh mestih z naslovljenim pisemskim ovitkom, ki velja za u-deležbo na javnem žrebanju.
Med prijavljene! bodo v Muenchenu in okolici izžrebali skupaj 14,000 kupcev, v drugih zveznih deželah in Zahodnem Berlinu pa skupaj 30,000. Te bodo potem povabili, da bodo na določene dni dvignili svoje rezervacije. Izžrebanci bodo lahko izbirali do 20 kart. Po tej predprodaj ni akciji bodo vstopnice na voljo drugim kupcem.
fCifaJškšiš tovarišev ne ho im sovjelskesn kongresu
MOSKVA, ZSSR. — Pripravljalni odbor za komunistični kongres v Moskvi je že razposlal uradna vabila vsem komunistič-1 nim partijam in drugim levičar-1 skim organizacijam, pa tudi u-glednim levičarjem. Vabilo sof dobili tudi komunisti na Kitaj-; skem, v Albaniji itd. V Moskvi1 pravijo diplomatje, da se Pei-| ping ne bo odzval povabilu in da: ne bo poslal zastopstva v Moskvo. Druge rdeče delegacije bodo prišle, čeprav se morda ne bodo dobro počutile kot gostje v Kremlju. Zanimivo bo, koga bodo poslale. Kdo bo na primer vodil jugoslovansko delegacijo, kakšen bo sestav poljske, kako se bodo obnašale delegacije iz držav, ki simpatizirajo s Pei-pingom, pa nočejo prelomiti z Moskvo?
To niso malenkosti. Za kulisami kongresa bodo namreč ko-Hkrati munisti obravnavali razne koč-
bodo agencije posredovale seveda tudi prenočišča. Za eno sobo in en dan bivanja je treba kupiti najmanj eno vstopnico za eno prireditev. Ta vezava ne velja za prireditve, ki ne bodo v Muenchenu, ne velja pa tudi za obiskovalce iz Avstrije in Švice.
venderle moram. Vedite — jaz sem protestant!”
(Dalje prihodnjič)
tedaj
Ijive probleme, kjer se ne morejo sporazumeti. Na mnoge delegate bodo stavljena neprijetna vprašanja, na primer na poljske: Kam vodi sedanja pot poljskega komunizma? Kako se bo delegacija Severnega Vietnama mogla braniti proti sovjetski želji, da bi bila kmalu končana vojna na Indokitajskem itd.
Oglašajte v “Amer. Domovini”
OLIMPIJSKE IGRE SE BLIŽAJO — Gornja slika kaže delavce pri yradnji glavnega olimpijskega stadiona^ v Muenchenu na Bavarskem. Na desni vidimo stebre z močnimi kabli, v ozadju pa že gotovi olimpijski stolp, .namenje iger 1972!
Vesti iz Slovenije
Pomoč Skopju
Po podatkih družbenega knjigovodstva je Slovenija darovala v letih 1964 do 1970 za obnovo in pozidanje mesta Skopja 797,427,-000 dinarjev. Ker so tako organizacije kakor posamezniki še posebej darovali v denarju in blagu, se lahko trdi, da je Slovenija darovala Skopju nad 800 milijonov dinarjev. Ista Slovenija pa nima denarja za dozidavo mariborske bolnišnice, za onkološki institut, za medicinsko fakulteto, za nekaj zelo nujnih cestnih povezav itd.
Pol bilijona
Jugoslovanski zdomci so lani nakazali domov tujega denarja v vrednosti 500 milijonov dolarjev ali 6.25 milijard novih dinarjev. To je več kot še enkrat toliko, kar je Jugoslavija zaslužila s tujskim prometom.
Po podatkih odbora, ki so pa samo približni, je v tujini zaposlenih čez 900,000 Jugoslovanov, od tega več kot polovica v Zvezni republiki Nemčiji.
Duhovniki zavarovani
S 1. januarjem je začel veljati v Sloveniji zakon o obveznem zdravstvenem zavarovanju. Od približno 1000 duhovnikov je bilo že doslej zavarovanih nekaj več kot polovica. Zavarovalo jih * •
je Slovensko duhovniško društvo (nekdanje CMD). Nečlane so sedaj zavarovala škofijska oziroma redovna predstojništva.
Duhovniki bodo morali iz lastnih sredstev plačevati 110 dinarjev mesečno. Pokojninsko so zavarovani le člani CMD. Trenutno je v Sloveniji 141 upokojenih duhovnikov.
V SRS 1,354 dinarjev na mesec
Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je znašal lani povprečni osebni dohodek v Jugoslaviji 1154 dinarjev. Po višini dohodka je razmerje naslednje: Makedonija 970 dinarjev, Cma gora 1036 dinarjev, Srbija 1036 dinarjev, Bosna in Hercegovina 1103 dinarjev, Hrvatska 1234 dinarjev in Slovenija 1354 dinarjev. (15 dinarjev = $1.00; povprečni mesečni zaslužek v Sloveniji znaša torej približno $90.)
Slovenci na tujem
Doma računajo, da je okrog 60,000 Slovencev zaposlenih na tujem, kar je 10.8 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji. Leta 1969 je odšlo v tujino na delo 13,842 ljudi, lani pa 9,706. Od teh jih je nad 60 odstotkov odšlo, da bi si lahko sezidali ali popravili hiše oziroma stanovanja.
Gotovo je število Slovencev, gledano po narodnosti, veliko višje, saj so mnogi odšli, ne da bi domače oblasti njihov odhod na tuje registrirale. Ob letoš-
njem ljudskem štetju bodo skušali ugotoviti točno število Slo-j vencev, ki delajo na tujem.
Za na tuje $32
Tisti državljani, ki bodo hoteli potovati v tujino kot turisti, bodo tudi v bodoče lahko enkrat na leto kupili 32 dolarjev ali tujega denarja v vrednosti 32 dolarjev. Zanje pa bodo morali namesto 400 dinarjev odšteti 480 dinarjev.
Moširi dobijo dei .
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Cleveland. Ohio 44103
(x)
MALI GOLA Si
Euclid — E. 266 St.
naprodaj, novi zidan ranch z tremi spalnicami z dvema priključeni garaži, velika jedilna soba, klet, na vehkem lotu, 75 x 200.
Forest view blizu E. 266 St.
naprodaj hiša z tremi spalnicami in priključena zidana garaža ena in pol kopalnica. V jako lepem stanju. Ima veliko posebnosti. Cenjena za $28,900.
Imamo tudi lote naprodaj
Kjer vam lahko naredimo hiše za dve družini. Kličite nas za več informacij.
UPS0N
^ Srlnclre o^auai
Naj bo Vaš izgled čim ljubkejši Začnite z eno naših čudovitih splošno znanih
TRAJNIH 0NDULACIJ
Potrebna popolna osnova za vse današnje privlačne pričeske
Vključno krasno STRIŽENJE UMIVANJE in POLAGANJE
$595
Vsako $15 kotiranje i/. naše velike zaloge
avtižih potrebščin
Napravili bomo, da bodo celo tanki, suhi, sivi in težavni lasje ohranili naj-spretnejšo pričesko.
Kodranje z L'OREAL, HELENE CURTIS, ZOTOS, HIBNER, BRECK, RAYETTE, WELLA in s 30 let naše skušnje jamči odličnost.
Kličite za pojasnila ali za Vaš obisk za enega naših največjih kodranj (če ni, ne bo treba nič plačati).
UMLS
199 E. 260 St. Realtor RE 1-1070
(53)
V najem
Na E. 71 St., južno od St. Clair oddamo 6-sobno stanovanje zgoraj. Najemnina $70. Plačate svoje napeljave. Kličite 843-8033 po 6. uri.
-(55)
Slovenka
Upokojenka išče eno veliko neopremljeno sobo ali 2 ali 3 manjše od E. 185 proti Neff Rd. cerkvi ali od E. 200 do cerkve sv. Kristine. Kličite 692-1983.
IMYANJE in POLAGANJE
Vse v tej dobi najbolj občudovane pričeske, spretno zamišljene ali sproščene in slučaj-nostne. Naši nadarjeni stilisti jih napravijo vse do popolnosti.
2
45
retino $3.50 do $5 v Večini eulonov
(55)
Slovenec
Srednjih let išče 3 ali 4 sobe v Grovewood ali Euclid okolici. Kličite po 6. uri 692-1188.
(55)
Striženje 1.95 e Barvanje in polaganje 5.95 • Urejanje lasulj $3 SLOVITA $20 VIT A-CREME TRAJNA ....................... $7.95
Na vse gornje cene samo 50c več v petek, soboto in pred prazniki
HELENE CURTIS NENAVITA TRAJNA
NOBENIH NAVIJAČEV, NOBENEGA TOPIRANJA, NOBENIH VLASNIC.
Osvežljiva s potegljajem vlažnega glavnika Videli ste jo pglaševano v Glamour in v Cosmopolitan. Zdaj jo imejte.______
NA VZHODU
•	406 Euclid Ave. 2nd fl. 781-3161
•	Southgate 5399 Warrensville 663-6346 O Opposite Eastgate, 449-3435
« Severance Center 382-2600, 382.2569
•	Shoregate, 944-6700. Lake Shore Blvd o Mentor, 255-9115, Next to Zayre’s
NA ZAHODU
o Opposite Southland, 84S-3400
•	Opposite Westgatc, 333-6646 « North Olmsted, 777-8S86
Pnrm.vtown, 884-R3O0
•	Elyria Midway Mall, E’yrta 324-5742, Lcrah. 233-8020
V	najem
Oddamo 4 sobe zgoraj, samo odraslim, v Grovewood okolici.
481-3293
-(54)
V	najem
4 čiste sobe, na novo prebarvane, gorka voda in gorkota, se odda mirni družini.
Kličite HE 1-9061
(54)
V	najem
Oddamo 3 sobe in kuhinjo in kopalnico na 1190 E. 61 St, samo za družino.
Kličite 361-5565
— (53)
V	najem
Oddamo 4 sobe spodaj na 1205 E. 74 St. Vprašajte na 1207 E. 74 St. Najemnina $65 mesečno.
(55)
NAPRODAJ
Moderno urejena restavracija in točilnica, z licencama D-l in D-2, se ugodno proda. Oglasite se osebno na 6301 St. Clair Ave.
—(Mar. 17,18,19,26)
Naprodaj
dva velika soda in mlin za grozdje na 20150 Tracy Ave.
486-4265
(54)
Želijo stanovanje
Upokojenca se želita preseliti v Euclid in bi rada 4-5 sobno stanovanje. Cyril in Mary Grilc —kličite urad Ameriške Domovine 431-0628.
-l- -JI JS %
ALEXANDRE DU MAS t
Grof Monte Cristo
“Naš prijatelj Albert Morcerf, gospa grofica, ki sem ga zapustil zvečer ob sedmih, ko je zasledoval svojo neznanko, in ga od tedaj nisem več videl.” “Kako, in vi ne veste, kje je?” “Čisto nič.”
“In ali ima orožje?”
“Je še maskiran.”
“Ne bili bi ga smeli pustiti, da je šel, ker poznate Rim boljše kakor on,” pravi vojvoda Francu.
“O, prej bi lahko poskusil obdržati berberskega žrebca štev. 3., ki je bil odlikovan pri današnji dirki,” odvrne Franc. “In kaj menite, da se mu lahko zgodi?”
“Kdo ve? Noč je zelo temna, in Tibera je zelo blizu ulice Marcello.”
Francu strese mraz mozeg in kosti, ko vidi, da se misli vojvo-dove in grofičine tako popolnoma strinjajo z njegovim lastnim strahom.
“Tudi sem povedal v hotelu, da imam čast, prebiti noč pri vas, gospod vojvoda,” pravi, “in kadar se vrne, me takoj obvestijo.”
“Glejte,” pravi vojvoda, “zdi se mi, da je tu jedem mojih Iju-dij, ki vas išče.”
Vojvoda se ni motil. Ko sluga zagleda Franca, se mu približa in pravi:
“Ekscelenca, lastnik hotela Londres vam javlja, da vas čaka pri njem mož, ki vam ima izročiti pismo grofa Morcerfa.” “Pismo grofa Morcerfa?” vs-klikne Franc.
“Da.”
“In kakšen je ta mož?”
“Ne vem.”
“Zakaj mi ni prinesel pisma semkaj?”
“Tega mi ni povedal.”
“O moj Bog,” pravi grofica Francu, “hitite! Ubogi mladenič! Najbrže se mu je zgodila kaka nesreča.”
“2e grem,” odvrne Franc.
“Ali se vrnete, da poveste kaj se je zgodilo?" vpraša grofica.
“Da, če stvar ni preveč nevarna, kajti v tem slučaju ne vem, kaj se zgodi z menoj samim.”
“Vsekakor bodite previdni,” pravi grofica.
“O, bodite brez skrbij!”
Franc je vzel svoj klobuk in odšel brzlih korakov. Vozniku je naročil, naj pride ponj šele ob dveh. Toda k sreči je bila palača Bracciano, katere jedna je obrnena na korzo in druga na trg svetih apostolov, oddaljena od hotela Londres komaj deset minut. Ko se približa Franc hotelu, zagleda sredi ceste moža in zasluti takoj, da je to Albertov sel. Bil je ogrnen z dolgim in širokim plaščem Franc krene proti njemu, toda v veliko njegovo začudenje ga mož nagovori prvi.
“Kaj želite od mene, Eksce-
firjrJi Jb
lenca?” mu pravi in stopi korak nazaj kakor mož, ki hoče biti oprezen.
“Ali mi ne prinašate vi pisma od grofa Alberta Morcerfa?” vpraša Franc.
“Ali ste nastanjeni v hotelu mojstra Pastrinija, Ekscelenca?” “Da.”
“Ali ste sopotnik gospoda grofa?”
“Da.”
“Kako se imenuje Vaša Ekscelenca?”
“Baron Franc d’Epinay.” “Torej je to pismo naslovljeno na vas, Ekscelenca.”
“Ali moram nanj odgovoriti?” “Da, gospod grof vsaj upa, da storite tako.”
Torej pojdite z menoj, da napišem odgovor.”
“Počakam vas raje tu zunaj,” pravi sel smeje.
“Zakaj?”
“To bode Ekscelenci razumljivo, če prečitate pismo.”
“Torej vas najdem tukaj?” “Gotovo.”
Franc odide v hotel; na stopnicah sreča mojstra Pastrinija. “Torej?” vpraša ta.
“Torej kaj?” odvrne Franc. “Ali ste videli moža, ki ga je poslal k vam grof Morcerf?” ‘Videl sem ga,” odvrne Franc, “in dobil od njega to pismo. Prosim vas, da mi preskrbite luč.”
Krčmar ukaže slugi, naj Francu posveti. Mlademu možu se je zdel krčmar zelo vznemirjen, in zato je želel tem bolj, da čim prej prečita Albertovo pismo. Takoj stopi torej k luči in razgane papir. Pismo j& bilo pisano od Albertove roke in naslovljeno nanj. Franc ga prečita dvakrat, kajti tako malo je oil pripravljen na to, kar je bilo v njerp.
Glasilo pa se je:
CHICAGO, ILL.
“Ljubi prijatelj! Takoj ko dobiš v roko te vrste, vzemi iz moje listnice, katero najdeš v pisalni mizi, moje kreditno pismo, in če ne bode zadostovalo moje, mu prideni še svoje. Nato odhiti k Torloniu in si daj takoj izplačati štiri tisoč piastrov, katere izroči selu, ki ti prinese to pismo. Silne važnosti je, da dobim to svoto nemudoma.
“Več mi ni treba govoriti, ker se zanašam na te, kakor se ti lahko zanašaš na me.
“P.S. I Believe now to ita-lian bandetti. (Zdaj verujem na italijanske bandite.)
“Tvoj prijatelj
Albert de Morcerf.” Pod temi Vrstami so stale, napisane od tuje roke, sledeče italijanske besede:
“Se alle sei della mattina le quattro mile piastre non sono nelle mie mani, alle sette il conte Alberto avra cessato di vivere (Če ob šestih zjutraj ni v mojih rokah štiri tisoč piastrov, preneha grof Albert ob sedmih živeti.)
“Luigi Vampa.” Te besede in podpis pojasnijo Francu vse, in zdaj tudi razume, zakaj se je sel branil iti ž njim; cesta se mu zdela varnejša kakor Francova soba. Albert je prišel v pest slavnemu poglavarju banditov, o katerem ni hotel verjeti, da živi.
Franc ni smel izgubljati časa. Takoj pohiti k pisalni mizi, jo odpre ter najde listnico in v nji kreditno pismo. Glasilo se je v celem na šest tisoč piastrov, toda od teh si jih je dal Franc že tritisoč izplačati. Franc sploh ni imel kreditnega pisma pri roki.
n
Ker je prebival v Florenci in je j prišel v Rim samo za osem do štirinajst dnij, je vzel s seboj samo sto louisdorov, od katerih jih je imel še petdeset. Do zahtevane svote je manjkalo torej še sedem do osemsto piastrov. V tem slučaju je Franc lahko računal na uslužnost tvrdke Torlonia.
Baš hoče oditi, ne da bi izgubljal le trenotek, v palačo Bracciano, ko se mu porodi v glavi krasna misel.
Spomni se grofa Monte Cristo. Takoj da poklicati krčmarja in ga vpraša, če mepi, da je grof doma.”
“Da, Ekscelenca,pravkar je prišel domov.”
“Ali je že legel spat?”
“Mislim, da ne.”
“Torej vas prosim, da pozvonite vi sami pri njegovih vratih ter ga vprašate, če mi dovoli, da pridem za trenotek k njemu.” Mojster Pastrini odide brzih korakov, da izvrši naročilo; čez pet minut se vrne.
“Grof vas pričakuje, Ekscelenca,” pravi.
Franc odhiti čez hodnik ter najde grofa v majhnem kabinetu, ki ga še ni poznal in v katerem so ob vseh stenah stali divani. Grpf mu pride naproti.
“Ej, kakšen dober veter pa, vas je prignal k meni ob tej uri?” vpraša. “Ali hočete biti morda tako prijazni in večerjati z menoj? Za Boga, to bi bilo od vas zelo ljubeznivo.”
“Ne, govoriti mi je z vami v zelo važni zadevi.”
(Dalje prihodnjič)
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish, nadzorni odbor: Josephine Platner, Frances Žagar, Robert Gerbic. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DISC SXVO tiOfcKA DOUNk
Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 68th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St. Willowick, O:; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes A ve. Joseph Jerkič ih Frank Bavec, za konferenco SND Frank Baraga Jr. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Diuštvo plačuje S300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
RALINCARSKI KLUB
Predsed. Tony Novak, 1. podpred-sed. Mark Vesel, 2. podpredsed. Frank Grk, taj. Joseph Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland, 10, Ohio 481-3794, blag. Joseph Ferra, zapis. Mary Božič, nadzor. L. Petrač, J. Habat in A. Božič, ref. L. Barbish, kuharice Johana Perko, Albina Mršnik in Rose Žavbe. poročevalca Mary Božič in Joseph Ferra, vratar Duš, natakarice Rose Čebul in Rose Ribar. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: ponedeljek, torek sreda, in sobota zvečer, nedelja popoldne ih zvečer.
Oglašajte v “Anjer OonuivmV
SLOVENSKI AKADEMIKI V A MERI KI — S. A. V. A.
Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Anton Meglič, podpredsednik Ivan Novak, tajnica Slavica Turjanski, 1266 E. 59 St. tel. 432-2572, blagajnik Ivan Goričan. Odborniki: Karl Gumzey, Karl Valenčak, John Kustec, August Pintarič, Branko Radej, Angela Radej, Frank Kotze, Maria Kotze, Kondrad Peki ar, Malika Peklar, Rozika Jaklič, Angela Pintar, Rudi Kristavčnik, Jože Zelenik; gospodarja Tone Zgoznik, August Šepetave, kuharici Lojzka Feguš, Helen Kostajnšek, dopisovalec Marko Antloga.
Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo-dovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik: Matt Novak, Podpredsednik: Metod Ilc, Tajnica: Urši Osredkar—15721 Saranac Rd. 761-9789, Blagajnik:	John Žnidaršič,
Odborniki:	Pepca Kamin, Tone
Škrlj, Edi Mejač, John J. Vidmar, Frank Leben, Preglednika:	Jurij
Švajger, Miro Odar.
BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave.
Marquette, Michigan 49855 Pifdfteanik Msgr. F. M. Sctierin-ger, podpredsednik Rev. Thomas Andary, eksek. taj. in urednik Fr. Howard Brown, tajnik Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo zh družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom.
Imenik raznih društev
It	**
xmxxtmtxuxxmtxxxtxxtmxttmtxmxtxxttttnnmtxttmuttxtttmtttttttttxtxtxixttuuxxtnttux
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpred sednika John Gerl in Josephipe Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St„ Euclid, Q„ 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank Česen, Louis Kaperle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Archer Ave.
predsednik Anton Perusek; 2. podpred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Joseph Ferra. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank česen.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duhovni vodja Kev. Jože Falež, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, France Tominc, Marija Rihtar.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Voditeljica skupine ga. Eda Vovk, telefon 531-2324, predsednik Tone Ovsenik, podpredsednik Janez J. Vidmar, tajnica Marta Potočnik, 1075 E. 64 St. Cleveland, Ohio 44103, telefon 391-8184, blagajnica Lidija Potočnik, oder: Edi Mejač, Janez Vidmar, kostumi:	Jožiča Dolenc,
Veronika Peklar, Joži Starič, glasba Lojze Kuhar, bara: Martin Lumpert, kuhinja: Joži Kristanc, Ludvik Suman, odborniki: Ana Meglič, Bernada Mejač, Jože Leoen in Lojze šef. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser: pod predsedniki so vsi predsedniki kra jevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve land, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank
KARE HEMaHTS POULTRY & GATERfflU
17330 Broadway	Map!« Heights
Naznimiamo, da bomo odsiej nudil; kompletno postrežbo (catering ser-vice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag-vseh vrst perutnina.	Se priporočam«*:
mm mmm in mm
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša. 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Fanian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Lojze Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavnlk: gospodar Jože Zelenik: odborniki: John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Elto Erzetič, podpredsednik Renato Cromaz, tajnik Frank Zorman, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsed. Matija Hočevar, podpredsed. Max Traven, taj. Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts. 17, tel. 261-0386, blag. Olga Mauser, zapis. Milan Dovič, gospod. Frank Rupnik, nadzor. Stanley Zagorc, Matija Golobič in John Dejak. Kuharica Mary Ivec.
HOUSEHOLD HELP
MOTHERS HELPER Live in Northwest sub. home. Own room & bath and board -j- gd. wk. salary. Care of 3 schl. age children. Call 966-5908
REAL ESTATE FOR SALE
DES PLAINES—BY OWNER Reduced $1,600. 4 bdrm., 2% baths, fam. rm., full bsmt. cent. air. $37,900 824-7277	1488 S. Pennsylvania
(54)
DOGNANI DO KRAJA — Ameriški letalci, ki podpirajo jušnovietnamski pohod v Laos proti Hočiminhovim potom, so hudo zaposleni. Ko se vrnejo z akcij, so nekateri dognani čisto do kraja in se vležejo, kjer je priložnost. Slika kaže ameriške vojake pri počitku in del oporišča Khe Sanh v severnem delu Južnega Vietnama.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, G611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc. Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domovih:	januarja, aprila, julija in
oktobra na Maple Hts., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Prince Ave.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin, podpreds. Frank Majer, tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Rose Erste. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcrik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar. Gosp Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
Na Cleveland Trust BankAmericard bo Vaša slika. To pomeni, da boste vedno imeli neoporečno osebno izkaznico, ne glede na to, kje boste, ne glede na to, komu se boste želeli izkazati.
Razen tega te izkaznice drugi ne more uporabljati kot Vi. Celo, če je izgubljena ali ukradena, Vam ni treba skrbeti. Vi nikakor ne boste odgovorni za njeno neupravičeno uporabo. Niti za eno minuto. Niti za en cent.
In ker je ta karta najbolj častna bančna karta na svetu, Vam daje tudi kreditne privilegije po trgovinah kjerkoli. Nobena kreditnega doplačila za nakupe, če plačate račun tekom 25 dni.
Pridite k nam in vprašajte za Vašo brezplačno karto pri Cleveland
Trust bankl'	Cl-EVEIAND TRUST
'm
BankAmericard.

CfotvUzi—
AuT»ie*;is«e soNAtu^e	ihjj
• ■ -T	-......-	**i	■.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsed.: John Ažman, podpredsed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor. Marion Basel, RoSe Pavlin in Mary Avsec. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave
Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. ood-predsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., teh: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Kristina Koncilja. Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu Boldin, Frances Somrak. Štefka ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, L pod-


......	* v	«



i,,
I
iJHOI
I ,
iMB

m
:*?»«'drh.-.. uk at»? i

P 3S -
• J
-i-—.................—...
,< . Tl
lil



r j •• -• • V* /::.
M«;
'7 H' ‘
> -	■ h