Organizirana samopomoč Naša organizacija v Sloveniji zavzema toliko po svoji notranji izgradbi kakor po delu, ki ga razvija na raznih področjih, ter ne nazadnje po pomenu v kulturnem življenju našega naroda, brcz dvoma eno prvih mest na slovenskih tleh. Slovensko učiteljstvo izdaja svoje stanovsko-politično glasilo že 78. leto, usmerja in vodi s »Popotnikom« svoje pedagoško in didaktično delo ter je ustvarilo reprezentativno literarno založništvo »Mladinsko matico«, ki more služiti po kakovosti in cenenosti svojih izdajanj lahko kot vzor ne samo vsej naši državi, marveč tudi daleč preko njenih meja. Uspehi učiteljskega pevskega zbora se kljub težkočam, ki jih mora premagovati, na zavidanja-vredni višini. V zadnjem času se pripravlja, da poglobi in razširi mladinsko glasbeno kulturo s publiciranjem primernib skladb in slavnostnih programov. Vsakoletni tečaji, bodisi splošno teoretični ali strokovni, pričajo o nezlomljivem idealizmu našega stanu, ki stremi kljub vsemu bremenu vsakodnevnih skrbi z vnemo in požrtvovalnostjo za lastnim izpopolnjevanjem, služečim koncem koncev vendarle samo kulturnemu napredku našega ljudstva. Te tcčaje vzdržuje po ogromni večini z lastnimi gmotnimi žrtvami, ne da bi mogli s tem nesebičnim vzgledom izzvati kakršno koli gmotno ali vsaj moralno pomoč onih činiteljev, ki bi morali v prvi vrsti pozdraviti, priznavati in na širji osnovi nadaljevati to njegovo stremljenje ter mu z izdatno podporo olajšati žrtve, položene na oltar ljudske prosvete. Tudi naš najnovejši pokret v svrho proučevanja psiholoških in socialnih temeljev, ki oblikujejo našega slovenskega otroka, jc znak prekipevajočega optimizma in resnega prizadevanja naših mladih tovarišev, ki jih večletna brezposelnost ni mogla demoralizirati in to v naši kritični dobi, ko se v splošnem valu pesimizma izgublja sleherni čut za občo blaginjo, ko se mora socialni čut umikati ciničnemu posmehu neštcvilnih tekmecev za sebičnimi cilji. Vsa ta dejstva kažejo žilavo voljo slovenskega učiteljstva, graditi izven okvirja svojega ožjega, krušnega vprašanja na izpopolnjevanju lastne in splošne narodne prosvete. To je vredno toliko priznanja in občudovanja, če pomislimo, da slovenskemu učiteljstvu prav gotovo ni postlano s cvetjem, ampak da se je treba vsakemu posamezniku boriti z najrazličnejšimi ovirami, ki grv«ze prečesto zlomiti voljo in idcalizem najboljšim v naših vrstah. To stanje nam otežuje še žalostno spoznanje, da te ovire ne izhajajo iz nujnosti stvari same, marveč iz zle volje posameznikov in skupin, ki vidijo v podjarmljenju učiteljstva svoj osebni uspeh in politično karijero. Težkoče ne pojenjujejo, nasprotno iz dneva v dan naraščajo, in naša organizacija bi vodila samomorilno politiko, ako bi si zakrivala obraz pred kruto realnostjo, v katero se pogrezamo vedno globlje in globlje. Naše gmotno stanje se že približuje stopn'i, ko nam bo skrb za vsakdanje potrebe ohromila sleherno voljo po napredku in nam bo zrla nasproti namesto luči in ideala le režeča maska uboštva in ponižanja. Do tega stanja ne sme priti: ne radi nas in naših otrok, ne radi slovenskih otrok, ki so nam izročeni v vzgojo. Za najhujše primere smo si osnovali podporni sklad, ukrep, ki se je dolgo odlašal, a nam je bil vsiljen po navalu »višjih moči«. Česar niso mogle storiti večletne argumentacije z distance, nam je bližina nuje narekovala brez prizanašanja. Nujnost ne trpi oklevanja, toda ukrepi, storjeni pod pritiskom razmer niso vedno najboljši, ker jim prekratek rok ne dovoli onega razmaha, ki bi ustrezal vsem potrebam. Vsaka dobra stvar mora biti pripravljena na dolgo roko, v predvidevanju bodočih časov, tako da je jez ob navalu že trden in odporen, ne pa, da se mu stavijo temelji v momentu prestopajočih voda. Iz tega spoznanja je menda res že zadnji čas, da se ozremo po svojih obstoječih socialnih ustanovah in se vprašamo, ali nam bodo nudile dovolj pomoči v časih, ki šc pridejo, ali če hočemo biti šc realnejši, ali nam nudijo že za današnje naše potrebe vso ono podporo, ki jo že danes nujno potrebujemo. Imamo svoji kreditni zadrugi, a posojila je treba vračati. Zgradili smo si učiteljska domova, toda otrok že danes kljub tema ustanovama ne moremo več šolati. Naša samopomoč prihaja prepozno za naših živih dni, naše življenje je bednejše od naše smrti. Z zavidanjem gledamo druge stanovske prav ta izolacija od narodnega občestva omogoča, da posvetijo vso svojo pozornost siv' vsakdanjosti. Tudi mi ne smemo pozabiti, da pomenja uspešen boj proti sivi vsakdanjosti zlasti danes ta dan edino jamstvo, da se vzdržimo kot stan in posameznik na oni višini, brez katere ni naše neodvisnosti v prav nobenem pogledu. Zato pa ne pustimo, da nam mine več niti minuta ter si v inteligentnem ocenjevanju perečih razmer osnujmo še vse one socialne ustanove, ki bi nam nudile v težkih dneh našega življenja hitro pomoč v vseh onih primerih, ki v naših obstoječih ustanovah še niso predvideni. Kot najnujnejše bi vsekakor bilo omcniti organizacije, ki ne izrabljajo sicer svojih sil v prvi vrsti široko bolniško zavarovanje za za napredek in kulturo drugih, ki jim njihov učiteljstvo in njegove družinske člane. Vpra- poklic ne nalaga toliko dolžnosti kakor nam, šanje je bilo sicer sproženo že na neštetUi ki v delu za druge pozabljamo nase, a jimmestih in zlasti pred nekaterimi leti, teda od zamisli do dejanskega koraka se nismo mogli povzpeti. Vzrok temu bo iskati gotovo v relativno boljšem gmotnem stanju tistega časa. Danes pa, ko trka beda s trdo roko na sleherna vrata učiteljskih domov, bi pomenilo vsako nadaljnje odlašanje greh, ki bi ga priklicali nad svoje fizično in moralno zdravje, nad svojo in bodočnost svojih družin. Kar je n. pr. mogoče »Podpornemu društvu finančnih in drugih uslužbencev državne uprave«, ki združuje povečini člane, ki ne zapadajo ob času bolezni in dolgotrajnega zdravljenja zaradi bližine zdravnikov v tako katastrofalne stiske kakor večina učiteljskih družin s podežclja, se bo s trdno voljo in z našo številčno premočjo posrečilo nam še v vcliko večji meri. Zato naj ne mine poslej noben učiteljski sestanek brez sukccsivnega pogiabljanja v možnosti čimprejšnjc realizacije tega perečega vprašanja!