miuKmmmnKEiHimiiimiiiiiimimmiimimiiim Izhaja vsak torek in petek za časa vojne. Dopisi naj sc frankujejo in pošiljajo nredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani Usta pišejo,druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. iimiiiiiiimiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii Y7 ■■ Glasilo koroških Slooenceo. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvn lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. iiiiiiiiiiiiiiiiiiii!ii!iiimiiiiiiiiiiiiiiiiii!i)iiiniiiiiiiiii Leto XXXIV. Celovec, 14. aprila 1915. St. 30. Z bojišč. Hudi boji v Karpatih. Dunaj, 8. aprila. (Kor. urad.) Uradnd se razglaša: 8. aprila 1915 opoldne: Trdovratni boji v odseku vzhodnih Beskidov, ki trajajo že tedne, so dosegli svoj višek v bitki med velikonočnimi prazniki. Nepretrgani ruski napadi, predvsem na obeh straneh reke Laborče, kjer je zastavil nasprotnik večji del bojnih sil, došlih iz Przemysla, so bili s prav velikimi izgubami za sovražnika te dni odbiti. Protinapadi nemških in naših čet so dosegli, da je bilo na višinah zapadno in vzhodno od doline zavzetih več močnih ruskih postojank. Četudi boji na tej fronti še niso končani, je vendar uspeh velikonočne bitke, ki nam je prinesla 10.000 ne-ranjenih ujetnikov in veliko vojnega ma-terijala, nesporekljiv. Vzhodno od Laborča-doline so na gozdnatem gorovju v posameznih odsekih hudi boji. V južnovzhodni Galiciji mestoma topovski boj. Na ruskem Poljskem in v zapadni Galiciji razmeroma mir. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. II ò f e r, feldmaršallaj tnant. Dunaj, 9. aprila. (Kor. urad.) Uradno se poroča: V vzhodnih Beskidih je mir. Na gozdnatem gorovju nadaljuje nasprotnik svoje frontalne sunke z najbrezobzirnejšim izrabljanjem človeškega materijala v trajnih naskokih. Gore mrličev in ranjencev zaznamujejo kraje ruskih napadov, ki leže v naj učinkovitejšem ognju naših topov in strojnih pušk. 1600 neranjenih Rusov je bilo v včerajšnjih bojih ujetih. Na drugih frontah ni bilo posebnih dogodkov. pl. Ho f er. Nemško poročilo. Berolin, 8. apidla. (Kor. urad.) Veliki glavni stan, 8. aprila. Zapadno bojišče. Boji med rekama Maas in Mosel trajajo dalje. V dolini Weuwre vzhodno in južno-vzhodno od Verduna so se izjalovili vsi francoski napadi. Z višine Combres so bile sovražne sile, ki so na nekaterih mestih prodrle do naših najsprednejših jarkov, v protinapadu zapadene. Bataljoni, ki so prodrli proti našim postojankam iz gozda Selonse, severno od St. Mihiela, so bili z največjimi izgubami vrženi zopet nazaj v les. V lesu pri Ailly se vršijo besni boji od blizu. V lesu zapadno od Apremonta so napravile naše čete sunek za sovražnikom, ki je brez uspeha napadal. Štirje napadi na postojanke severno od Flireya in dva večerna napada zapadno od Priesterwalda so se vsled našega ognja z velikimi izgubami ponesrečili. Trije ponočni francoski sunki v Priesterwald so se ponesrečili. Skupne izgube Francozov na celi fronti so bile zopet izredno velike, ne da bi bili mogli Francozi zaznamovati le najmanjši uspeh. V okolici Rethela je bilo sovražno letalo, ki je prišlo iz Pariza, prisiljeno, daje pristalo. Vodja letala je dejal, da o francoskih izgubah v bitki v Champagni v Parizu v javnosti še ni nič znanega. Boji na Hartmannsweilerkopfu še trajajo. Vzhodno bojišče. Na vzhodni fronti se ni ničesar zgodilo. Vreme je slabo; pota na ruskem obmejnem ozemlju se sedaj udirajo. Najvišje armadno vodstvo. Joffre in Goltz paša o francoski oienzivi. Diinkirchen, 8. aprila. (Cenz.) General Joffre je obiskal včeraj postojanke armade kralja Alberta in je imel na čete nagovor: Ljubi bojni bratje! Dan naše velike ofenzive, ki naj odloči usodo Belgije, je blizu. Sovražnik se pripravlja na trdovraten odpor. Če bo šlo vse po sreči, smo v treh tednih že v srcu Belgije in zgrabimo za meč, da zadenemo srce Nemčije. Bodite pripravljeni na velike boje! Nihče ne sme nazaj, ko se bo reklo: naprej! naprej! B u k a r e š t, 8. aprila. „ Feldmaršal von der Goltz paša je zapustil včeraj Bukarešt. Pri odhodu se je izrazil nasproti časnikarjem, da je čisto nemogoče, da bi Francozi in Angleži mogli prodreti nemško fronto. Prevoz ekspedicijskih čet v Egipt. Rim, 8. aprila. (Kor. ur.) Tribuna poroča iz Kaira z dne 3. t. m.: Francoski ekspedicijski kor za Dardanele pod poveljstvom generala d’ Amade je bil v Aleksandriji izkrcan. O namenu teh čet se popolnoma molči. Mislijo, da je bil kor le provizorično izkrcan v Aleksandriji, da počaka na ugodnejši čas za izkrcanje v Dardanelah. Rim, 8. aprila. (Kor. ur.) Tribuna poroča iz Aten z dne 6. t. m.: 25.000 mož ekspedicijskih čet za Dardanele je z generalom d’Amade odšlo v Egipt. V Mudrosu je ostalo le 5000 mož, polovico Senegalcev, polovico Avstralcev. Neki francoski poročnik je rekel, da ekspedicijskega kora zavoljo pomanjkanja vode v Mudrosu ni bilo mogoče izkrcati celega. Konji so poginili. Zdravstvene razmere so bile zelo slabe. Naprej se je vedelo, da bodo ostale čete na otoku Lemnos precej dolgo. Zato se je sklenilo, da glavni kontingent prepeljejo v Egipt, da počaka tam do začetka novih operacij proti Dardanelam ; pri teh operacijah bodo popolnoma in brezpogojno sodelovale obenem čete na suhem in na morju. Na Lemnu ostale čete so pod poveljstvom generala Beauvanne. Admiral Cuepratte si je 4. t. m. ogledal taborišča na Lemnu. Iz okoliščine, Podlistek. Ogrski Slovaki v voini. Na ozemlju, kjer se bijejo sedaj v Karpatskih gorah najbujši boji, živi skromen narod, revno ljudstvo, katerega sinovi pa so ohranili vse od nekdaj priznane vojaške vrline tega naroda. To so Slovaki, ki se sami imenujejo Slovence. Slovaški kraji so že veliko trpeli, ko so udrli Rusi prvič preko Karpat na Ogrsko. V raznih časopisih se je čitalo tedaj o junaštvu ogrskih domačinov, ki so se obenem z vojaštvom postavili v bran ruskim vojakom. Toda to niso bili Madjari, ampak Slovaki. Tudi imena v teh krajih so na zemljevidih vsa madjarska, vojaštvo, ki prihaja s karpatskih bojišč, pa pripoveduje, da živa duša tam od domačinov ne govori tistih popačenih imen, ki so samo v knjigah in zemljevidih. Ljudstvo pozna le domača, slo- \7o čb- o impnfl Ko so biii slovaški kraji po prvem navalu Rusov na Ogrska tla napolnjeni z ranjenci, so revne slovaške ženice prihajale doli z gorovja in na hrbtu prinašale prostovoljne milodare, hrano za ranjene vojake. Slovaški duhovniki in učitelji, skoro edina inteligenca, ki jo imajo Slovaki, so organizirali neke vrste nabiralne vozove in so s tem veliko dobrega storili. Po vseh mestih severne Ogrske so sc slovaške gospé posvetile strežbi ranjenih vojakov. In ko je na tisoče galiških beguncev pribežalo na severno Ogrsko, so jih Slovaki povsod sprejeli z odprtimi rokami. Mestece Št. Mikloš, ki šteje kakih 4000 prebivalcev, je na en dan nasitilo 10.000 sestradanih galiških beguncev. Vsi narodi so doprinesli za vojno po svojih močeh žrtvi. Vojna je odpravila tu vsako razliko. Razlike pa tudi ni na bojišču, ker so vsi narodi storili svojo dolžnost, vsi so krvaveli in morda manjši narodi razmeroma celo bolj, ker jim je vojna pobrala razmerome največ inteligence. Tako tudi Slovakom. Tudi na bojišču so se Slovaki izkazali. Požunski domači polk št. 72, ki obstoji povečini iz Slovakov, je pod poveljstvom slovaškega stotnika Wossala pri Rudniku izvršil čudeže junaštva. Nič manj kakor 117 hrabrostnih svetinj je bilo podeljeno temu polku. Vse čete 5. armadnega zboz’a, ki so doma na zapadnem slovaškem ozemlju, so se sijajno odlikovale. In kar je izvršil s severnimi Slovaki 6. armadnega zbora iz Košič hrvatski general Boroevič, bo z zlatim črkami zapisano v knjigo svetovne zgo dovine. Pa tudi kot bonvedi (ogrski domobranci) v 15. in 13. honvedskem polku so se Slovaki odlikovali po izredni hrabrosti in junaštvu. Da so tvorili velik del junaške posadke v Przemyslu slovaški črnovojniki, je znano. Slovaški vojak, ponavadi iz kmečkega stanu, je vztrajen in prenese naj hujše napore! Morda ne naskakuje tako silno, kakor mad-jarski vojak, je tvoril pa vsled svoje hrabrosti, stroge discipline in poštenosti vedno elitne (zbrane) čete na Ogrskem, kakor hrvatski in slovenski vojak v tostranski polovici ter je izborno poraben tako za ofenzivo kakor vsled svojega narodnega značaja zlasti še za defenzivo. Zvestoba Slovakov in njihov goreč patriotizem se je tudi v tej najstrašnejši vseh vojsk, kar jih je videl svet, izkazal v najsvetlejši luči, zato goji ta reven in kulturno zanemarjen narod opravičene upe, da mu bo po končani vojni zasijala svetlejša zvezda in po vojski zanj v plačilu ne bo razlike od Madjarov, kakor je ni bilo v žrtvah med vojno. Bog ščiti dobro slovaško ljudstvo ! da so začeli vojaki polagati cevi za vodovod in zidati veliko bolnišnico, je sklepati, da imajo zavezniki namen, da napravijo Lemnos na vsak način za opirališče za operacije. Turško poročilo. Carigrad, (Kor.) Glavni stan priobčuje sledeče poročilo: Na kavkaški fronti je sovražnik napadel našo sprednjo stražo severno od Iškana v bližini meje. Po osemnajsturnem srditem boju so naše čete pregnale sovražnika čez mejo. Naše čete so zasedle sovražne vasi v okolici Kosora in Karakasa, južno od Tauškerta. Včeraj in danes sovražnik ni poizkušal resnih napadov proti Dardanelam. Včeraj ste dve sovražni oklopnici začeli obstreljevati naše ob vhodu v Dardanele se nahajajoče baterije ter ste izstrelili 300 granat, ne da bi dosegli kak uspeh. Nasprotno pa se je ugotovilo potom različnih opazovanj, da sta bila zadeta po naših baterijah ena sovražna oklopnica in en rušilec torpedovk. Na drugih bojiščih ni zaznamenovati nobenih izprememb. Vojna na morju. „Goeben“ in „Breslau“ v črnem morju. Ber o lin. „Berliner Tageblatt“ poroča iz Štokholma: Bojni križarki „Goeben“ in „Breslau“ ste zopet pridno pri delu v Črnem morju. Seveda se ruski generalni štab v svojem dnevnem poročilu trudi, da zamolči uspehe obeh turških bojnih ladij. V Petrogradu so dne 5. aprila izvedeli, da je dne 3. t. m. ruska mornarica v Črnem morju, nedaleč strani od krimske obali v veliki oddaljenosti z „Goeben“ in „Breslau“ izmenjala strele in ju do mraka zasledovala. Ponoči da so ruski torpedolovci križarki sto milj daleč od Bospora zasledili in ju hudo obstreljevali, da pa ste se križarki izognili boju. „Princ Eitel Friedrich" interniran ? Washington, 8. aprila (Kor. ur.) Poveljnik pomožne križarke »Princ Eitel Frie-drich“ je sporočil carinski oblasti v New-portnews, da želi, da ladjo internirajo. Prisiljen da je k temu, ker ni prišla podpora, ki bi ji bila omogočila, da ubeži. Pomožna križarka bo menda v ladjedelnici pri Norfolku internirana. Angleži se hudujejo. Haag, 8. aprila. Iz Washingtona se poroča: Angleži so izročili protest proti ravnanju s „Prinz Eitel Friedrichom”, češ da je dobila ladja dovoljenje, da pomnoži svojo brzino za dva do tri vozle, da ji je bil za popravilo dovoljen daljši čas, kakor je bilo treba, kar je angleške križarke prisililo, da so morale ostati v bližini pristana. London, 8. aprila. Morningpost poroča, da je dobilo devet angleških in francoskih bojnih ladij povelje, da zasledujejo nemško pomožno križarko »Princ Eitel Friedrich14. Nemška bojna ladja še nalaga premog in se pripravlja, da odplove. Ruska ladjica „Hermes“ potopljena. London. (Kor. ur.) Daily News poročajo, da je „U 31“ potopil rusko ladjico »Hermes44. Ko je bila ladjica oddaljena kakih 30 do 40 milj od St. Catherine Point, je posadka zapazila podmorski čoln, ki se je bližal odvzadi. Podmorski čoln se je zelo naglo bližal in je v svarilo oddal nekaj strelov iz puške. Kapitan podmorskega čolna je pozval ladjico, da pokaže zastavo in je zapovedal, ko je videl, da je ruska, naj posadka zapusti ladjo v desetih minutah. Kapitan ladjice je bil povabljen, da se poda na krov podmorskega čolna. Na krovu Hermesa so bile položene bombe, ki so jih razstrelili. Ladja se je v najkrajšem času potopila. Podmorski čoln je vlekel rešilni čoln 40 minut, dokler niso zagledali parnika »Olvine44, ki je bil potem torpediran. Napetost med Srbijo in Bolgarijo. Srbsko poročilo iz Niša z dne 3. t. m. pravi, da so bolgarski četaši napadli nenadoma srbsko krilo pri Valandovu. Srbske obmejne straže so se morale umakniti proti kolodvoru v Strumici. Ob 5. zjutraj so zasedli Bolgari vse višine na levem vardar-skem bregu in vzeli Srbom dva topova. Ranjenci so pripovedovali, da je bilo če-tašev nekaj več kakor za en polk, da so bili v vojaških uniformah in da so jim zapovedovali bolgarski častniki. Ko so dobili Srbi ojačenja, so četaše pregnali. Preko Pariza pa prihaja celo vest, da je na srbski meji zbranih 20.000 četašev. Iz Sofije pa prihaja vest, da pri tem spopadu ne gre za bolgarske četaše, ampak za turške vstaše, ki so zbežali na srbska tla, ker so Srbi ž njimi v Stari Srbiji grdo ravnali. Uradno se celo zatrjuje iz Bolgarije, da so bili vstaši, ki so se pojavili ob bolgarski meji, na povelje razoroženi in spravljeni v notranjost dežele. To da dokazuje, da je bolgarska vlada pravilno postopala. — Vsekako ta zadeva ni dovolj pojasnjena. Morda je pojasnuje sledeče poročilo, ki prihaja iz Bolgarije. Brat vojnega ministra Fičeva, general Fr če v in mnogi poslanci sobranja bodo skupno z vodilnim bolgarskim narodnim odborom priredili v Sofiji in večjih mestih v deželi ljudske shode, da prisilijo vlado, da oprosti Mace-donijo. Ljudstvo da se bo povsod pozvalo, da pomaga uresničiti bolgarske zahteve glede Macedonije. Ena pa je gotovo. Trojna zaveza je skušala meseca januarja zlimati med balkanskimi državami novo zvezo; pogajanja pa so se razbila. Iz Aten se poroča namreč, da se bivši grški ministrski predsednik V e n i s e 1 o s brani pred očitki sedanje vlade, da je hotel odstopiti Bolgarom Kavalo in Dramo v Macedoniji. Veniselos se zagovarja v javnosti, da je po prizadevanju diplomacije trojnega sporazuma res bil pripravljen odstopiti Bolgariji Kavalo, Dramo in še drugo ozemlje, vsega skupaj 2000 kvadratnih kilometrov, to pa pod pogojem, da ji odstopi Srbija 1000 kvadratnih kilometrov in da dobi v Mali Aziji v smirn-skem okraju 140.000 kvadratnih kilometrov. Iz tega bi sledilo, da je grška vlada, ki se je odločila za strogo nevtraliteto, onemogočila novo balkansko zvezo. Tudi Talat-bej poudarja, da je razmerje Turčije do Bolgarije kar najboljše. Na drugi strani pa prihaja iz Rima vest, da je Pau tam zatrjeval, da je z uspehom svojega potovanja v Petrograd, Bukarešto, Sofijo, Niš in Atene prav zadovoljen. General Pau ostane namreč nekaj časa v Rimu, da se odpočije; priznal pa je, da je bilo obstreljevanje Dardanel neuspešno in da je vsaka uspešna akcija v Dardanelah brez večjih čet na suhem nemogoča. Razno iz vojne. Japonski letalci v ruski armadi. Kodanj. Iz Petrograda se poroča: Japonska vojaška letalca Vakauki in Saito sta kot prostovoljca vstopila v rusko vojaško službo. Nov tip podmorskih čolnov. London. (Kor. ur.) Central News poroča iz Washingtona: Državni tajnik mornariškega urada, Daniels, je z družbo Electric Road Company podpisal pogodbo za nakup novega podmorskega čolna, ki naj bi bil naj večji svoje vrste 200 čevljev dolg in 18 čevljev širok z obsegajočo vsebino 1000 ton. Čoln bi gonili Dieselnovi motorji, na površju bi vozil z brzino 25 vozlov, pod vodo pa z brzino 10 do 12 vozlov. Kako bo čoln oborožen, se ne pove. Imel pa bo posebno veliko število izstreljevalnih cevi. Kako Je v Przemyslu. Dunaj. Kakor poročajo ruski listi, vlada sedaj v Przemyslu mir, in notranje mesto, ki ga vojna baklja ni tako poškodovala, je dobilo zopet svojo normalno podobo. Vse trgovine, kavarne in gostilne so zopet odprte. Živež se dovaža. Bogatim prebivalcem so dovolili, da so se smeli podati v Lvov. Razdrto železnico pridno popravljajo. Ta teden pričakujejo velikega kneza Nikolaja. Še ta mesec se bo izvršila nova delitev v upravne okraje. Przemysl bo menda glavno mesto »četrte gališke gubernije44. I ej guberniji je bila naložena vojna kon-tribucija 10 milijonov rubljev. Zaplenjeni topovi. Berlin, 8. aprila. (Kor. ur.) Konšta-tiralo se je, da znaša število do začetka marca na vzhodu in zapadu zaplenjenih topov 5510. Prispevali so: Belgija kakih 3300,Francoska kakih 1300, Rusija kakih 850, Angleška kakih 60. Več sto teh topov je bilo v Kruppovi tvrdki in drugih tovarnah popravljenih za naše namene in so nam obenem z veliko množino sovražniku zaplenjene municije že prav dobro služili. Skrb za izdelavo streliva na Angleškem. London, 8. aprila. (Kor. ur.) Po nekem uradnem poročilu je lord Kitchener imenoval komisijo, ki naj skrbi, da se pomnožijo delavstvo za izdelovanje vojnega streliva, da se ga bo izdelalo'v dovolj veliki množini. Popolna prepoved alkohola na Angleškem ? K o d a n j, 8. aprila. »Berlingske Tidende« ima iz Londona brzojav, da se bo na Angleškem odredila splošna prepoved alkohola. Ko je kralj Jurij izjavil, da se zase in za svoj dvor vbodoče odreče vsakemu uživanju alkohola, je 100.000 Angležev poslalo na Lloyd-George adreso, ki zahteva popolno prepoved alkohola. Današnji kabinetni svet v Londonu bo najbrž sklenil primerno predlogo. Prodaja viskija (žganja) se bo celo brez izjeme prepovedala. Za pivo bo morda prepoved omejena. Amerikanski topovi za Rusijo. Amsterdam. (Kor. ur.) Sem došli amerikanski časopisi objavljajo sledeče poročilo iz Seattla: Osemnajst na veliko daljavo streljajočih topov amerikanskega izdelka, ki naj se pošljejo ruski armadi, čakajo v Vankuver, da jih naložijo, ravno-tako 384 tovornih automobilov. Topovi so istega tipa kakor prej poslani, ki so bili rabljeni najbrž pri oblegovanju Pržemysla. Obešen ruski polkovnik. Iz Rotterdama poročajo: Ruski generalni štab poroča o znani špionažni zadevi : Polkovnika Mjasojeda, ki je bil pri-deljen generalnemu štabu desete ruske armade kot tolmač, so aretirali, ker je bil osumljen, da je zapleten v špionažo. Ker je preiskava dognala njegovo krivdo, so polkovnika obesili. Sultan o naši in nemški armadi. Berlin. (Kor. ur.) »Berliner Tagblatt« priobčuje razgovor svojega carigrajskega korespondenta s sultanom, ki je med drugim izjavil: Kar naj bolj občudujem hrabrost nemških in avstrijskih čet: Nemški častniki so tudi odlično udeleženi pri uspešni obrambi Dardanel. Sultan se je obrnil nato k svojim dostojanstvenikom ter rokel: Ali ni ogromna krivica, da hoče imeti Rusija Carigrad, samo da bi lahko izvažala svoje žito? Toda to se jim ne bo posrečilo. O tem sem trdno prepričan. Dardanel ni mogoče osvojiti. Priemyselski ujetniki. Osrednji izkazni urad poroča, da se je obrnil na ruski »Rdeči križ« s prošnjo, da naj bi se čim prej doposlali seznami v Pržemyslu ujetih naših vojakov. Nato je dospel iz Petrograda naslednji brzojavni odgovor: »Sporočamo, da storimo vse, da zberemo podatke o vojakih, ki so bili ujeti v Pržemyslu. Čim dobimo podatke vam jih takoj dopošljemo. Tudi bomo ujetnike čim najbolj podpirali. Predsednik centralnega urada Počinkov.« Naš osrednji izkazni urad bo seveda, ko prispejo informacije, svojce ujetih vojakov takoj obvestil. Dnevne novice in dopisi. Junaški polk. Polkovnik 17. pešpolka, baron Stielfried, se je pred nekaj dnevi mudil v Ljubljani. Obiskal je tudi g. deželnega glavarja dr. Šušteršiča. G. polkovnik se je o vojakih 17. pešpolka izrazil, da se tudi v novejših bojih bijejo sijajno, da je o polku samo en glas v celi armadi: daje polk vzvišen nad vsako hvalo. Izkaznice za kruh in moko v Celovcu. Celovški magistrat je razglasil na podlagi odredbe c. kr. deželnega predsednika na Koroškem z dne 30. marca 1915, da je v Ce- lovcu od 11. aprila 1915 naprej prodaja kruha in moke mogoča le na podlagi izkaznic za kruh in moko. Take izkaznice se dobivajo in se oddajejo gospodinjskim predstojnikom ali njihovim namestnikom za I. mest. okraj v Schillerjevem parku 1 (umetniško društvo), na Wagplatzu 2, I. nadstr. v Burggasse 12, v Šolski ulici 18, na Št. Vidski cesti 19, na Velikovški cesti 9, na Št. Rupertski cesti 2, na Štanderjevemu trgu, Štanderjeva hiša. Izkaznice se dajo vsakokrat v četrtek, petek in soboto prejšnjega tedna za naslednji teden in sicer od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. f Upokojeni župnik Luka Veršek. V četrtek, dne 8. t. m. je umrl na Jezerskem upokojeni župnik Luka Veršek. Rajni je bil rojen 8. oktobra 1841. v Pamečah pri Slovenjem Gradcu ter je bil posvečen v mašnika 1. 1872. V pokoj je stopil 1. 1905. kot župnik v Slovenjem Šmihelu. Bil je vedno veselega duha in dobra duša. N. p. v m.! Smrtna kosa. Dne 7. aprila je umrla v Celovcu gospa Emilija Limpel roj. Luge, soproga celovškega trgovca g. Jakoba Limpel. Bila je dobra, krščanska mati. N. p. v m.! Dne 6. t. m. je umrl v Celovcu na rani v trebuhu, povzročeni vsled strela z revolverjem, nadporočnik dpp. št. 23, gosp. Jurij Antonitsch iz Celovca, star 28 let. Pravijo, da se mu je pri razkazovanju revolverja isti ponesreči sprožil in ga je krogla smrtno-nevarno zadela. Pokopan je bil z vojaškimi častmi. Prijet dezerter. V Celovcu je dne 8. t. m. policija aretirala beguna Alojzija Plesina od dpp. št. 27, ko je ravno hotel prodati nekemu mizarju kolo, ki ga je ukradel. Eskortirali so ga v Ljubljano. Mladi ranjenci. Z gališkega bojišča so došli v Celovec z vojaškim transportom štirje židovski otroci, trije ranjeni. Ruska granata je udarila v njihovo hišo in ubila njihovo mater. Otroci so stari ti*i leta, 10, 8 in 5 let. Vojni nadkurat vlč. g. msgr. Rafko Kozak, vodja feldsuperiorata v Sarajevu, je bil poklican za vodja dunajskega feldsu-periorata. Urednik Trseglav ujet? Roman Bende, uradnik Zadružne zveze v Mariboru, sedaj korporal pri 47. pešpolku, piše z bojišča, da je narednik Terseglav, urednik „Slovenca“, od 25. marca v ruskem ujetništvu. Avstrijsko-ogrska rdeča knjiga. Izšla je ravnokar v slovenski ljudski izdaji „Avstrij-sko-ogrska rdeča knjiga41, diplomatski spisi za predzgodovino vojne 1914. Prevod ofici-elne izdaje z uvodom. Cena 1 K, po pošti 1 K 10 v. Dobiva se v knjigarni in trgovini z muzikalijami Ig.pl. Kleinmayr & F. Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg 2. Župan na Češkem odstopil. Župan v mestu Leipa, ces. svetnik Fr. Bredschnerder, ki je županoval 20 let, je odstopil. Zupan je brzojavil namestništvu v Pragi, da 'ne more preskrbeti prebivalcev s kruhom, ker ni dobil od političnih oblasti podpore. Zanimivosti iz vojne. Devica iz Sibirije. Angleški listi prinašajo iz Petrograda vest, da se je pri ruskih četah pojavila Devica Orleanska. Rodila se je v Sibiriji ter bi zaslužila, da se jo imenuje sibirska devica. Piše se Ljudmila Ogovrev in trdi, da se ji je prikazal sveti Jurij ter ji naložil, da reši sedanji vojni vozel. Odšla je iz svojega rojstnega mesta s sedmimi rublji v žepu in je šla peš tja do poljskega bojišča. Hodila je tri mesece največ peš, samo včasih se ji je posrečilo, da se je utiho-tapila v kakšen tovorni vlak in da je tako neopažena prevozila kos poti. Povsod, kamor je prišla, je pripovedovala o svojem velikem poslanstvu in čeprav jo je večina zasmehovala, so se vendar našli tudi ljudje, ki so ji verjeli in jo denarno podpirali. Ko je prišla v Moskvo, je bilo prvo delo, da odreže svoje lase in da kupi od nekega ranjenega vojaka vojaško uniformo, je prišla v Varšavo, kjer se je pridružila neki četi, ki se je vračala iz bolnišnice zopet na fronto. Nobeden jo ni spoznal. Na fronti se je ona prav tako borila, kakor drugi vojaki. Pri Rawki, ob priliki, nekega močnega napada, je tako divje drvila naprej, da je bila ujeta. Pozneje je iz ujetništva ušla ter se vrnila k Rusom. Sila novega razstreliva. O novem razstrelivu, ki ga rabi francosko topništvo in o katerem so listi zadnji čas mnogo pisali, so se doznale sledeče podrobnosti : Za tvarino novega razstreliva se imajo zahvaliti Turpinu, znanemu iznajditelju melinita ter je s poslednjim celo v ozkem sorodstvu. Niso vse granate napolnjene z novim razstrelivom, ampak v vsakem zaboju imajo baje le nekatere granate novi naboj, to je turpinit. Novo strelivo se je prvikrat rabilo v bitki pri Nancyju. Na telesih mrličev ni bilo zapaziti nikakšnega znamenja ran; samo to se je videlo, da so bili v obrazih črni. Raztelesenje teh mrličev je dognalo, da kri ni bila zastrupljena. Poizkušnja na čredi ovac je pokazala, da so živali, ki so bile zadete, poginile vsled raztrganja žil v notranjosti telesa. Slovenska domovina najlepši kraj. Alojzij Štuhec, trenski četovodja pri 87. pešpolku, doma iz župnije Sv. Križ na Murskem polju, piše „Slov. Gospodarju44: Sedaj stno že precej časa nastanjeni v mestu B......., kjer nam je hvala Bogu tudi dana prilika, se večkrat udeležiti sv. maše. Ne morem Vam popisati, kaki občutki prešinejo človeško srce, če nam je po dolgem času dana priložnost, obiskati kako katoliško cerkev! Ko sem tukaj prvo nedeljo prišel v cerkev, so me veselja solze oblile. Videl sem več višjih častnikov, med njimi tudi dva generala, kako so pobožno prisostvovali sveti maši. Na koru pa so peli častniki mašne pesmi. Mislil sem si: Tukaj se niti generali ne sramujejo pripogniti svoja kolena pred Najsvetejšim, pri nas doma pa so preprosti ljudje, ki se večkrat sramujejo poklekniti pred Vsegamogočnim ter jo namesto v cerkev uberejo rajši v gostilno. Bog mi daj še srečo, da bi prišel enkrat v našo prekrasno križevsko cerkev, kajti mnogo cerkva sem že videl v težkih šestih mesecih v Galiciji in na Ogrskem, a tako krasne, kot je naša, še nisem našel. Prisrčne pozdrave Vam pošiljam, dragi križevski župljani, ter Vam želim obilo sreče in blagoslova pri Vaših pomladanskih opravilih. Letos boste morali s podvojeno močjo prijeti za delo, kajti veliko delavskih moči je na bojišču, kjer se vojskujejo za našo drago domovino: tudi mi Vas bomo spremljali v mislih pri vseh Vaših delih. Bodite mi tudi pozdravljeni, vsi vaščani naše prelepe Stare vasi, bodite prepričani, da ni lepšega kraja, kakor je naša slovenska domovina! Ljubite in spotujte prelepe naše slovenske livade! Vaš udani Al. Štuhec. Raznoterosti. Spomenik linškemu škofu Hittmairju. Z ozirom na odredbo Nj. Veličanstva, da naj se v izpolnjevanju svoje dolžnosti umrlemu, velezaslužnemu višjemu pastirju gornjeavstrijskemu postavi spomenik v linški stolnici, je pisal poveljnik četrte armade, nadvojvoda Josip Ferdinand deželnemu glavarju, papeževemu hišnemu prelatu mnsgr. Hauserju, sledeče pismo: „Ljubi monsignore Hauser! Z najprisrč-nejšo zahvalo sem prejel danes spominski list o našem vsestransko visoko poštovanem in ljubljenem škofu Rudolfu. Zahvaljujem Vašo milost prav posebno zato, ker sem se mogel prepričati, da so povsod priznavali moje posebno spoštovanje napram temu odličnemu duhovniku in najplemenitejšemu človeku. Veseli me prav posebno, da dobi rajnik z naj višje strani tudi po smrti priznanje, ki bo za večne čase pričalo o junaštvu tega gorečega domoljuba in hrabrega bojevnika. Sprejmite, Vaša milost, zagotovilo moje vedne vdanosti lepi Gornji Avstrijski in bodite srčno pozdravljen od Vašega vdanega nadvojvode Franca Ferdinanda44. Bismarckova slavnost v Bukarešta. Bukarešt, 7. (Kor.) Danes se je vršila tu Bismarckova slavnost, ki jo je priredila tukajšnja nemška kolonija in ki so se je udeležili generalni vojni maršal von der Goltz paša, nemški poslanik, avstro-ogrski poslanik ter člani avstro-ogrskih in nemških konzulatov in obeh kolonij. General Schemna vpokojen. Dunaj. General Blaž Schemna je bil na lastno prošnjo vpokojen. Pri tej priliki mu je cesar izrekel svoje pohvalno priznanje. Goltz paša v Bukareštu. Bukarešt, 7. (Kor.) Generalni vojni maršal von der Goltz paša je, potujoč v Carigrad, dospel semkaj. Najnovejša poročila. USPEH VZHODNO OD UŽOKA. Dunaj, 11. aprila. Uradno se poroča: V Beskidih se ni ničesar zgodilo. V gozdnih Karpatih trajajo boji na posameznih točkah dalje. Vzhodno od užoškega prelaza je bilo pri izkoriščanju uspehov z dne 9. aprila ujetih nadaljnjih 9 častnikov in 713 mož ter zaplenjeni dve strojni puški. No fronti v jugovzhodni Galiciji se vrši le artiljerijski boj in manjša ponočna podjetja. V zahodni Galiciji in na Rusko-Polj-skem vlada mir. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hòfer, fml. RUSKI NAPADI OB VZHODNI PRUSKI MEJI. Bero lin, 11. aprila. Veliki glavni stan: Pri Mariampolu in Kalvariji, kakor tudi pri Klimki ob Skwi smo odbili ruske napade. Iz nekega kraja pri Bromierzu zahodno od Plonska smo pregnali Ruse in pri tem ujeli 80 mož ter zaplenili tri strojne puške. Na Poljskem južno od Visle so Rusi celo noč živahno streljali s puškami in topovi. Najvišje vojno vodstvo. STROJ ZA KOPANJE STRELNIH JARKOV. Amsterdam, 10. aprila. »W. R. Courant« poroča, da je Amerika začela pošiljati zaveznikom nov stroj, ki v eni uri izkoplje 75 metrov strelskih jarkov. Sodi se, da bo ta stroj za kopalna dela istega pomena kakor strojna puška za strelsko črto. VSTAŠI ŠE VEDNO NAPADAJO DRAČ. Atene, 11. aprila. Napadi vstašev na Drač se neprestano ponavljajo. Zadnje dni je zlasti artiljerijski ogenj napravil razno škodo in ranil več oseb. Doslej se je Esad paši in njegovim pristašem še posrečilo obraniti se navala. Toda vstaši dobivajo vsak dan ojačenja iz notranje dežele. Njihove postojanke in njihov premišljen bojni način kažejo, da mora biti vodstvo v rokah vojaško izobraženih oseb. Ob teh okoliščinah se bo Esad paši in njegovi četi težko vzdržati v Draču. TROSPORAZUM IN BALKANSKE DRŽAVE. Rusija in Bolgarija. Kodanj, 11. aprila. Iz Petrograda se poroča: Voditelj kadetov Miljukov se poda v Sofijo, očividno z namenom, da bi pridobil Bolgarijo za Rusijo, kar se diplomatom ni posrečilo. Ultimat balkanskim državam? »Pester Lloyd« poroča po listu »New-vork Herald«: Ko bodo zavezniki zopet napadli Dardanele, nameravajo poslati vsem balkanskim državam ultimat. Ultimat Bolgariji? Kodanj, 11. aprila. »National Tiden-de« poroča iz Pariza, da so zavezniški poslaniki v Sofiji dobili nalog, naj napravijo skupne korake pri bolgarski vladi, da poda izjavo radi obmejnih dogodkov. Ta korak bodo napravili v obliki ultimata. K sofijskemu napadu. Pariz, 11. aprila. Iz Sofije poročajo, da so hoteli napadalci razstreliti narodno gledališče in parlament. Zopet so zaprli več oseb, od katerih se je ena usmrtila. II. III. IV. V. VI. VIL VIII. « 11 11 11 11 11 11 11 11 11 Rusko vohunstvo v Sofiji. Sofija, 10. aprila. Bolgarska vlada poroča, da je prispelo iz Petrograda v Sofijo mnogo ženskih, ki so v službi ruske tajne policije. Ženske so pozvali, da pomagajo ruskim policijskim agentom, ki so že tukaj. Bolgarska vlada je izdala stroge odredbe, da ne bodo mogle ženske, ki se pravilno ne izkažejo, prestopiti pragov raznih ministrstev. Tukaj se bojijo, da bi te ženske ne ukradle kakšnih važnih diplomatičnih spisov. RUSKI NAPADI PONEHALI. — BOJI NA BESARABSKI MEJI. Dunaj, 12. aprila. Vojni poi’očevalci brzajavljajo: Silni ruski napadi so ponehali. Edini napad je bil takoj odbit. Nemška južna armada je dosegla male uspehe, kar ne bo brez vpliva na splošno fronto. Na besarabski meji se vrše artiljerijski boji kot posledica naše ofenzive v Bukovini. BOJ ZA CARIGRAD. Carigrad, 11. aprila. (Kor. urad.) »Agencija Milli« poroča: Zavezniki se vsled svojih neuspehov pri operacijah pred Dardanelami maščujejo s tem, da obstreljujejo neutrjene kraje. Dne 7. aprila je zavezniško brodovje obstreljevalo kraj Jonikòi v Egejskem morju. Neka grška žena je bila ubita, dve deklici in en mož pa ranjen. BOLEZNI V SRBIJI GROZNO RAZSAJAJO. London, 10. aprila. (Kor. ur.) »Daily Chronicle« poroča iz Aten: Kapitan Benett, ki je prepotoval Srbijo, poi’oča, da je položaj v Srbiji vsak dan slabši. Strašen legar razsaja v celi deželi. V Bitolju se nahaja 3000 bolnikov, zdravnikov je pa le 10. Primanjkuje zdravnikov in strežnic. Srbija je prosila pri zaveznikih pomoči, a brez uspeha. NOVO NEMŠKO BOJNO SREDSTVO. Haag, 11. aprila. Znani »očividec« lista »Times« v angleškem glavnem stanu poroča, da so odkrili novo bojno sredstvo Nemcev, ki ga uporabljajo v Argonih. Gre za stisnjeno olje in omatnljive pline. Na raznih točkah delajo Nemci priprave, da bodo zavezniške čete sprejeli s tem novim bojnim sredstvom. RUSKO-JAPONSKI ODNOŠAJI. Stockholm, 11. aprila. Japonski poslanik v Petrogradu, baron Motono, si prizadeva, da dobre odnošaje med vzhodnima cesarstvima še tesneje zveže. Gre za to, da se doseže med vzhodnima velesilama popoln sporazum glede kitajskega vprašanja. Japonska se kaže pripravljeno, da dovoli Rusiji za njeno podporo v japonsko-kitajskem vprašanju najdalekosežnejše koncesije v Mandžuriji. ŠPANSKI GROZI LAKOTA. Pariz, 11. aprila. »Journal« poroča iz Lizbone: Trajno slabo vreme zadnjih šest mesecev je provzročilo poljedelstvu veliko škode. Sodijo, da bo leto 1915. leto lakote. Okolica pri Santarem je podobna velikemu jezeru. V dolini Tajo je veliko milj obdelanega polja in vinogradov pod vodo. KOBILICE V EGIPTU IN V SIRIJI. London, 11. aprila. (Kor. ur.) »Mor-ningpost« poroča iz Kaira: V Egiptu kobilice strašno pustošijo. V nevarnosti se nahajajo nasadi bombaža. Iz Sirije se poroča, da so opustošile kobilice polja med Jeruzalemom in El Arisom. Pastirski narodi beže s Sinajskega polotoka v Egipt. Darovi. Podpornemu društvu za slovenske viso-košolce na Dunaju so v času od 4. marca do 1. aprila 1915 darovali: 100 K: Hranilno in posojilno društvo v Ptuju; 40 K: dr. Anton Podpečnik, zobozdravnik na Dunaju; 45 K: Narodnjaki v počaščenje spomina Dušana Sajovic (nabral Jos. Trošt iz Knežaka) po Sl. Nar.; po 20 K: Dr. Anton Primožič, dvorni svetnik v Zadru, in dr. Miroslav Ploj, senatni predsednik na upr. sod. na Dunaju; 12 K: Dr. Janko Polec, svet. tajn. na vrh. sod. na Dunaju; po 10 K: Ivan Munda, vlad. svet. v Ljubljani, Posojilnica v Framu, Jakob Volk, zas. uradnik na Dunaju, Franc Kušar, nadžupnik v Mengšu, Anica Gogola v Ljubljani, dr. M. Murko, vseuč. profesor v Gradcu, dr. Ivan Jenko, primarij v Ljubljani, Josip Žužek, nadinženir v p. v Ljubljani, in dr. Ivo Šubelj, sekc. svet. na Dunaju; po 5K: Miroslav Senekovič, vlad. konc. v Postojni, Prav-doslav Rebek v Pazinu, dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, L. Mikusch, Janez Klemenčič, kontrolor v p., Di\ Kreft in inž. Ign. Šega, nadz. j. ž., vsi v Ljubljani; po 3 K: Ivan Toporiš, sod. svet. v Novem mestu, dr. J. Lenoch, odv. na Dunaju, Ivan Škerjanc, župnik, Vreme na Kr., in dr. Fran Heric, bibliotekar na vseuč. knj. v Pragi; po 2 K: Josip Hafner v Škofjiloki, Finžgar, župnik v Sori Franc Martelanc v Tolminu, in Viljem Tomič, trgovec v Trebnjem. Vsega 392 K, za katere se društveni odbor vsem cenjenim darovalcem najtoplejše zahvaljuje. Nadaljne darove sprejema društveni prvi blagajnik: Dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Dunaju L, Braunerstrafie 10. Knpujte srečke za loterijo — »Slovenske Straže"! — Književnost. Domača knjižnica. Izšel je lični dvojni zvezek „Domače knjižnice11. Že dolgo se je pogrešal zbornik, ki bi prinašal v prevodu najboljša dela svetovne književnosti. „Do-mača knjižnica" je izpolnila to vrzel in je obenem najcenejše zasebno podjetje na književnem polju. Knjiga stane s poštnino vred samo 70 vin. ter se pošlje na zahtevo vsakemu na ogled. Založnik dr. Lj. Koser, Jur-šinci, Štajersko. DEKLE, ki zna šivati, pospravljati, se razume v trgovini in gostilni, pa tudi pri poljskem delu in živini, želi primerne službe na deželi; zna tudi hrvatski in nemški. Naslavlja naj se na upravništvo „Mira“ in priloži znamko za deset vinarjev. Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „Slovenske Straže" ! Naročajo se v pisarni Slovenske Straže" v Ljubljani. V najem se da Kramarjeva gostilna in trgovina z mešanim blagom z zemljiščem vred od 1. majnika naprej. V najem se da tudi Koklnovo posestvo v Logivasi z zemljiščem od 10 oralov naprej, kolikor si ga kdo želi. V najem se da ali proda Priklarjevo posestvo z žago in mlinom vred v Gorjah, obč. Vrba. Več pove Jožef Schaller, Trebinje, p. Vrba ob jezeru. SHicnci, nirajle Jr“ z insrónleni! Loterijske številke: Trst, 7. aprila: 43, 9, 65, 20, 19. Dunaj, 10. aprila: 3, 68, 52, 15, 61. Tržne cene v Celovcu 8. aprila 1915 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litrov (biren) od do K V K V K V Pšenica.... Rž Ječmen .... Ajda Oves Proso .... Pšeno .... Turščica . . . Leča Fižola, rdeča. . Repica (krompir) . . • Deteljno seme . . . . Seno, sladko . . 8 — 9 — „ kislo . . 7 — 8 20 Slama .... 6 — 7 40 Zelnate glave po 100 kos. — — — — Repa, ena vreča • • • — — — — Mleko, 1 liter , , — 26 28 Smetana, 1 „ , . . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 3 40 3 80 Sur. maslo (putar) 1 3 20 4 20 Slanina (Špeh), pov. 1 n 3 30 4 20 „ „ sur. 1 3 10 3 80 Svinjska mast . . 1 3 80 4 80 Jajca, 1 par . , — 20 — — Piščeta, 1 par . . . 3 20 3 80 Race — — Kopuni, 1 par . • . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m». 3 20 3 50 30 „ „ mehka, 1 „ • 3 — 3 20 Počrez 100 kllogr. O živa zaklana Živina P 03 od do od do od do S) T2 'd o v kronah O, a, Konji Biki Voli, pitani . . — — 180 —- — — 6 6 „ za vožnjo . 57(1 — — — — — 4 2 Junci 320 — — — — — 2 1 Krave .... 320 500 130 140 — — 46 22 Telice .... — — — 340 — 1 1 Svinje, pitane . — — — — 260 280 19 19 Praseta, plemena 18 62 — — — — 200 160 Koze Vabilo na občnizbor Hranilnice in posojilnice v Galiciji na Koroškem, r. z. z n. z. ki se bo vršil v nedeljo dne 18. aprila 1915. ob 3. uri popoldne v posojilnični pisarni v Galiciji na Koroškem po sledečem dnevnem redu: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo o delovanju hranilnice in posojilnice v letu 1914. 3. Poročilo o v letu 1914. izvršeni reviziji. 4. Odobrenje letnega računa iz leta 1914. 5. Volitev odbornikov. 6. Slučajnosti. Opomba. Ako bi ta občni zbor ob zgoraj določeni uri ne bil sklepčen, vrši se na istem prostoru in z istim dnevnim redom pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Hranilnoinposojilno društvo v Celovcu ------------uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in —— praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.