Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Nj. veličanstvo svilli cesar se je odpeljal v torek v Territet, kopališče v Švici, kjer biva svitla cesarica. Doklej ostaneta Nju veličanstvi ondi, ni znano. — V torek je bilo več ur posvetovanje niinistrov na Duna.ji, hodilo jim je za skupni državni proračun, ki se predloži po veliki noči delegacijama. Kakor vsako leto, trdi se tudi letos, da tirja vojni minister večjih stroškov, letos neki celo za 5 milj., niislimo pa, da h koncu ne bode toliko. — V državnem zboru so vsprejeli poglavje »o soli«; vse tako, kakor je predložilo ministerstvo, dobiti bode torej tudi soli za živino. Stajarsko. Pri Eisbachu, blizo Runa za Gradeem, našli so žilo živega srebra, ali ne zna se, če ga je toliko, da se splača kopati za njim, kajti živo srebro jo rado živo ter izgine, da ga ni več najti. — Gevljarska zadruga v Gradci je volila tudi letos si za predsednika g. .Tnrija Jurčiča, slov. rojaka, če se no motimo, doina iz Majšperske župnije. Koroško. SIov. rodoljubom se godi v tej deželi slej ko prej hudo; posebno c. kr. okr. glavar v Gelovci, znani baron Mac Nevin, vžugnje slov. župane ter jih sili, naj dopisnjejo državniin nradom vselej le neniški. — V Celovci se množijo judje in so postali nadlega že jtudi nemškim liberalcom, pa kaj si čejo? Jud je liberalec in kjer je treba, še tudi Nemec. Težko se jih bode ubraniti. No mesto Slovencev, katerih se branijo v Celovci, naj pa dobijo jude! Kranjsko. Društvo zdravnikov v Ljubljani je letos sklenilo, da se uraduje pri njem poslej le v slov. jeziku. Zares čudno, da je druStvo, ki živi v osredji slov. dežel, bilo doslej nemško! — Na gori Sv. Magdalene pri Šmariji je našel starinar g. J. Pečnik dva groba, kakor sodi, iz rimljanskili easov; v grobib je bilo več bronastega orodja in v vsakein lep bronast kotel, toda le-ta je razjedla ilovica tako, da se ne dasla več prenesti ter nju je samo še nekaj koscev. Primorsko. V deželnem Solskeni svclu v (iorici so sklenili, da mora niesto ustanoviti šlirirazredno ljudsko šolo za slov. otroke. Nekaleri Lahi so vsled tega kar divji, pa upamo, da se sčasom že privadijo tudi na slov. šolo. — Starosla priniorskih poslanoev je gospod .1. Nabergoj v Trslu in »mladi možje« so mu zadnje dni nagajali, čemu ostane v klubu konservativeev; le dni r.a je prišla depulacija 12 mož k njemu, ter niu je zagotovila, da uživa on slej ko prej zaupanje svojih volilcov. Tako je prav! llrvaško. Stolni korarji v Zagrebu so se obrnili s prošnjo do svitlega cosarja in sv. očeta, naj so izvoli že vondar enkrat nadškof v Zagivbu. Mogoče, da kaj izda njih prošnja. Ogersko. Govori se, da odstopi grof Tisza kol minister pri Nj. veličanstvu ter stopi na njegovo mesto sedanji predsednik v drž. zboru, baron Banffy. Čudno, da mora lak minister biti le kalvinec! — Vlada zatira Slovake čemdalje huje ler jim ne dovoli Ijudskih shodov, češ, da so nevarni državi. Uboga država, če stoji na lako slabih nogah! Vunanje države. II i ni. Sv. oee Leon XIII. projemajo scdaj poslanike kaloliškili držav, najlepše pa so vsprejeli monda grofa Revertera, ki zastopa avstrijsko državo našo. Izrccno so bvalili pobožnost našega svitlega cesarja. Italija. V Rimu se snuje neki posebno društvo, ki hoče veliko rabuko napraviti zoper romarje iz Dunaja, posebno še zoper tiste, ki so odje bratovščine sv. Mibaela. Ni jim po volji, da se je v teni društvu govorilo o jetniku vatikanskem t. j. o sv. očetu, ki se jim kratijo pravice do dedščine sv. Petra — do njih posvetne države. —• V kratkem stopita v državni zbor dva m.oža, ki sta pri zadnjih volitvah padla ter sta huda nasprotnika sedanje vlado: Bonglii in Imbriani. More biti pa tudi pri teh volitvah ne bode sreča na nju strani, da-si se dela za nju od vseh stranij. Francija. NajznamenitniSa novica je iz Pariza volitev .Tule Ferrvja za predsednika v senatu. Ta mož je bil žc večkrat na čelu vlade pa so ga spletko vrgle iz vlade, sedaj pa otegne biti nevaren predsedniku republike — Sadi-Carnotu. More biti je prav tako, da-si Ferry ni mož po naših željah. Anglija. V Šotiji prebiva iz večine katoliško Ijudstvo, toda vse bogateje župnije so v rokab protestantskib duhovnikov. Le-ti nimajo ondi dela in tndi ne prebivajo tam, samo dohodki so njihovi. Lord Gladslone je sedaj vsaj nekaj pomogel ubogemu Ijudstvu s tem, da taka župnija, čc ninrje protestantski duhovnik, ne dobi več protestant, ampak nje dohodki se obrnejo na korist občine. Nemčija. Iz ječe v državni zbor pride vodja Abhvardt — mož, ki je razkril tajnost, da puške nemške armade niso dobro, ker jih je ncki jud Levy, v čegar tovarni so jili dolali, naredil navlašč slabo. Ahlwardt je dobil zato pravdo in potem ječe več niesecev. Sedaj pa je izvoljen za poslanea in v drž. zboru v Berolinu so potrdili volitvo. Tako se zgodi pač rcdko. Rusija. Gar je pisal jako ljubeznjivo pismo sv. očetu v Binm k njih jubileju in tudi v Iislih se piše prijazno o sedanjem poglavarji sv. katoliške cerkve, škoda jo samo, da so to le besede, kajti katoliška cerkev nima inirnih dnij v carevini: posebno še ne v polj.skib pokrajinah. Daj Bog sorodnim bratom kmalu spoznati, da niso na pravi poli! Rolgarija. Knez Ferdinand se je vrnil »z ogledov< v Sofijo, glavno mesto svoje državice in tu so mu prebivalci pripravili tilovesni vsprejem. Kolikor se kaže, je to veselje pravo, ne prisiljono, toda kaj se zna? Hrbija. Ta država je bližnja soseda Ogrov in torej se nibče ne čudi, da iina ona tudi slične navade in vidi se to najbolj pri volitvah. Pri Ogrih pa lndi pri Srbib vidi človek po volitvab pogoslem — krvavo glave volilcev. Letos pa hoče vlada zabraniti prctepe in je toroj poklicala vojak(* pod orožjc, da razžcnejo volileo, ako bi se kje spoprijeli. Ne vemo, če ho take volitve posebno dobre. Turčija. Turki so leni, posobno pa v vpdnostih. Tovnej jp prišlo več lurskih dijakov iz Azije v Garjigrad, najbrž zato, da si poiščojo dobre službe, ali to jiin ni iateklo, ampak vlada jib je več Hto zgnala sknpaj ler jih je naložila v ladijo in so jih na vrat, na ros zavlekli nazaj v Azijo. T-o je bila nagla poinoč zoper »nčene beraee«. Afrika. Odtodi v tem lednu ni bilo poscbnib poročil, ali iz tega naj človek ne sklepa, da se ondi ni ničesar pripetilo! Samo do stare Evrope se ni izvedelo in se tudi morebili ne bode. Amerika. V združenih državah napreduje katoliška cerkev vnako leto. Letos je ondi že 14 nadškofov, 75 škofov, 6945 duhovnikov in 2443 menihov. Cerkev pa je 8477. Katoliškega Ijudstva je poprek že 8,806.095. To je veselo poročilo!