Koruznikova Minka in Francka
(Spisal J. Studenčič.)
rali^oruznikovi so imeli svojo hišico koncem vasi. ki je bila dobro četrt SKt m? oddaljena od župnijske ccrkve in šolc. Koruznik je bil umrl ®e* lansko jcscn, in ostala je Koruznica sama s svojima hčerkama. Minko n Francko. Bili sta obe prav pridni deklici, dobri matcri cdina tolažba po prebrilki zgubi blagodušnega moža. Toda nekaj drugega je delalo dobri Jiateri hude skrbi. Premoženja ni bilo pri hiši, paC pa še nekaj dolga. Sama ii vedela ubožica, kaj bi naredila, ali naj pridržujc dcklici za domače delo, lli ju da v službo, ali naj ju šc dalje pofilja v šolo. Ker sta pa le tako lepo jrosili, naj bi smeli še daljc hoditi v šolo, jima slednjič dovoli. Nekaj fenjig sta dobili v Soli, nekaj jima jih je pa dala njuna botrica, ki jih je še lnela po svoji rajnki hčcrki. katcra jc hodila v mcstu v nunsko Solo. Tudi boiski torbici jima je podarila. pa nekaj obleke; ,,zato, ker sta tako pridni !ft pobožni". je pristavila dobra ženica, ,,bosta pa kaj moliii zame in za |Bojo pokojno Marico".
Močno sta bili veseli blagi dcklici. da sc jima jc tako dobro izJlo. in t novo gorečnostjo se poprimeta učenja.   Marljivo  sta  izdelavali   domače
-2<-                                            i
naloge in se vsak dan pridno pripravljali za šolski pouk. Zato sta bili prvi med vsemi učenci in učenkami v Soli. Čeravno je bila pot v šolo zlasti ob slabem vremenu jako mučna, se jima je vendar zdela najprijetnejša. In na tej veseli poti se je zgodilo, kar vam hočcm zdaj povedati.
Bilo jc po zimi. Sneg je ležal skoro do kolena debel. Koruznikova Minka in Francka sta šli prvi iz šole domov. Zeblo ju je in stiskali sta se druga k drugi. Ko prideta v klanec pod vasjo. zagledata na plotu kraj pota črnega ptiča. Čepcl jc v snegu in se tresel od mraza. Učenki sc ustavita in pomilujcta ubogo živalico. Ptič sc ju pa Uidi ne zboji in čepi še vedno na plotu.
,,Na. ptiček. na, na. na.'" ga kliče Franckafin moli proti njemu drobno ročico, kakor bi ga hotela prijeti. In glej čudo! Ptič zleti Francki na roko in zakriči: ,,Lačen, lačenl" Oh, kako se prestrašita Minka in Francka, ko zasliSita iz ptičjega kljuna človeSki glas.
,.Veš kaj, Francka. nesiva ga domov, da ga pokaževa mamici", pri-pomni Minka in seže po ptiču. ki se da tako krolko ujeti, da se na novo začudita obe.
,,Saj rss", pravi Francka, ..pri peči se bo z nama grel. in radi ga bova imeli, če bo priden. Tudi mamica ga bodo imeli radi. Kadar nama bodo dali kruha, bo dobil tudi ptiček svoj del. Kaj ne. Minka. da ? Pa Gregorjevi Tončki ga pokaževa, go(ovo še ni videla takcga ptička, ki zna govoriti. Le lcpo ga zavij, da ne bo revčka zeblo, pa skrbno pazi nanj. Zdaj pa kar hitiva domov, da se bo ptiček prej pogrel pri peči."
In hiteli sta po ozki gazi proti domu.
..Zakaj pa hitita tako.  se hočeta  morebiti prehladiti. ali kaj ?" vpraSa
 ^ mati, ko stopita v sobo.  ,,Oh, mamica",  pravi Francka,   ..vi ne veste, kaj sva dobili! Golovo ne uganete." Zdaj zakriči Skorcc pod Minkinim predpasnikom: ,.1-ačen, lačen ."• .,Kaj pa imata ?" vpraša mati začndelia. ..Olejle. mamica. kaj sva dobili !'¦ pravi Minka in hoče razgrniti ptiča. Tu skoči Skorec Francki na ramc in 5c boli kriči: ,,l.ačen, lačen !" ,,Oh, mamica, prosim, dajte mi malo kruha, da ga dam lačnemu ptičku", prosi Minka   in boža škorca in v cni sapi hiti pripovedovati,  kako sta gvi naSli. ko je Cepel na plotu v sneg-u in kričal: ,,LaLen, lačen !¦¦
..Mamica", vpraša začudeno Francka, ,,kako se pa imenujc ta ptič, ki zna govoriti ? Oospod učitelj so nam nckoč pravili, da se škorec lahko nauči govoriti, pa ne vem, je li to tudi ali ne ?"
,,Seveda". reče mati. ,,Skorec je, škorec. Lahko se nauči govoriti, kar kdo hoče."
,,Oh, mamica". pravi Minka. ,,jaz ga naučim moliti očenaš. Kaj ne. mamica, da?"
.,Veš, Ijuba hCerka. toliko so Skorec ne more nauiiti, da bi znal moliti oče naS."
.,Ga naučim pa malo peti. veste mamica. tisto. ki je vam tako zelo všeč, ,Veš o Marija."
—    25    —            ^^^^^^^^^^^1
,.Tudi to ne pojde.  nauči se le kaj bolj   kratkegainlanKeSjirT^Zdaj^ grem pa po kruha, da mu bosta dali jesti: kako kriči revež!"
Minila sta skoro dva tedna,   odkar sta dobili  Koruznikova   Minka   in Francka Skorca.   Imeli sta veliko   opravila i njim,   toda   hil   jima  je tudi v


vcliko vesclje. Kdo pa nc bi imcl tudi rad tukcga pliča. kakor je bil ta Skorec? V enem tednu jl1 znal že ponavljati za Minko besede: ,,Vc5, o Marija!" Koruznikova mati je pa tudi privoSčila svojima hčerkama lo veselje, feravno se je jezila vCasih na škorta. ko ji je prevrnil kako posodo, ali jo <-'elo ubil. in mu obljubila.   da gn vrže ven na sneg.   Ko sta bili Minka in
\
Francka v šoli, jc bil še bolj razposajen, ker sc matere ni tako bal, kakor ™ Minke. Če je n. pr. začela Koruznica trebiti žito. je škorec priletel in začel brskati žito na tla. ..Ti nesnaga tičja. ti". je kričala Koruznica ,,torej mi boš žito razkopaval? Le počakaj, jaz ti bom pokazala, kaj se to pravi!" Tako in cnako se je jezila dobra žc-na, toda ko je odletcl Skorec v kot, je zopel pozabila, kar mu je hila prej obljubila. In vse jc bilo zopct dobro.
Toda kmalu so minuli dnevi veseija. V sosednji vasi je žive! umirovljen župnik na bratovem domu. Ta pošlje h Koruznikovim svojega postrežnika, ki naj poizve, imajo li res njegovega škorca? Nekoč. ko sta prišli Minka in Francka ravno iz šole domov in sta dajali škorcu kruha, vstopi župnikov hlapcc in pravi: ,,Ali sem priSe) prav h Koruznikovim ?" — ,Prav", odgovori Minka. — ..Torej jc le rcs", nadaljuje hlapcc. ko zagfleda ptiča, .,da imate Skorca našcga gospoda." .,Ka)-' — začudi s.e Minka, ..vašega gospoda je moj škorček?" ,.Da, prcd dvema (odnoma narn je biJ ušel, toda vrnil se ni več. Oospodu ga jo podaril za god neki prijatelj. Neka učenka. ki hodi z vama v 5olo. nam je povcdala, da sta ga vidve vjeli. Zato prosim, da mi ga izročita."
..Oh. mamica. zdaj ne bova imeli pa vcč škorčka." — ..Ker jc Skorec gospoda župnika, ga morata dati sevcda nazaj." Bili sta deklici potolaženi in izročili Skorca hlapcu. ..Ljubi Skorček. zdaj te ne bova pa nikoli več videli. Le priden bodi pri gospodu župniku, in radi te bodo imeli kakor midve." Skoro jokali sta se dobri deklici. ko je odncsel hlapec škorca.
Prišcl jp sv. Nikolaj, prijatelj dobrih oirok. Tudi Minka in Francka sta se ga vesclili, saj sia vsak večer, prcdno sta šli spat. pridcjali še en očcnaš. da bi jima sv. Nikolaj kaj princsel. In nista prosili zasionj: kaj takega 5e nista dobili nikoli. odkar jima prinaša sv. Nikolaj. Zjulraj pride zarano isti hlapec, ki je bil odnesel škorca, in položi na mizo velik za\ oj rckoč: ,,To Vama poSiljajo naS gospod. ker so zvedeli od gospoda župnika, da so vajina mati zclo ubozni, vidvc pa da se pridno učita, in ker sla tako lepo ravnali s Skorccm. upajoč, da ostaneta še nadalje tako pridni. kakor do zdaj.'' Naio hlapcc odidp. Mati odpre zavoj, in glej. dve čisto novi obleki sta bili notri. Poleg tega še dva lepo vezana molitvenika.
..Olejta", pravi osupnjena mati. .,kaj vama pošiljajo gospod. Sedaj se morata še pridnejJe učiti, in pa moliti morata vsak dan za svojega tako blagcga dobrotnika."
Oh, koliko vcscljc sta imcli sedaj Koruznikova Minka in Francka! Mati pa je obrisala na skrivnem solzo vesclja, da ima tako pridni hčerki, pa tako usmiljenc dobrolnike.