Z gospodarskega polja. = Pešanje izvoza t Arstro-Ogrskl. Iz statističnpga poročila, ki ga je izdalo trgo•rinsko ministrstvo za mesec aeptembor, posnemamo, da se je iz7oz iz naše drža^e precej poslabšal. Dočim je poskočil U7oz za K 6,700.000. je padel izvoz za 8,300 000 7 primeri z onim meaeca septembra preteklpga leta. Od 1. jan. do 30. spptmbra se je zvišal U70Z za 544 milijonov E, dočim se je izvoz zuižal za 31*4 milijono7 E. Padanje 7 iz^ozu je pripiso^ati splosni gospodarski krizi, ki še vedno ni ponehala in se je bati, da 86 izvoz Avstro-Ogrskih pridelko7 še nadalje poalabša, pred^sem zaradi bojkota na Balkauu. = 600 mlUJonor kron za rodne gradnje. Z Dunaja javljajo, da predloži ylada parlaraentu predlogo. y kateri zahteva 600 milijonov kron za vodne gradnje oa češkem in r Galiciji. = Glad t Dalmacljl. V Buko?ici, Ervenilu in Belini je naatalo zaradi slabe letine silno reliko pomanjkanje živil. Vkljub opetovanim prošnjam je vlada le malo storila, da od?rne to kataatrofo. Eeški ,Noyi Liat" poroča, da je v Eryeni6u umrlo yeč Ijudi za lakoto. = Vlnorejskl ln sadjerejski pončni te^ajf. Štajprski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1909 stalne 7iničarske tečaje, da 86 yzgoje tenjeljito izobraieni viničarji za delo y ameriških vinogradih in dre^esnicah, 7 gojenju in sajenju 8adouosniko7. MkI drugimi priredi take tečaje : 1. na deželni sadjerejski in rinorejski šoli 7 Mariboru, 2. na deželni viničarski šoli y Zg. Eadgoni, 3. ua dežflni viničarski šoli y Ljutoraeru in 4. na deželni •riničarski šoli y Skalcah pri Eonjicah. Ti te&iji 86 pričnejo dae 15. februarj a in 8e končajo dne 1. deeembra 1909. = Tinslra trgorlna t Itallji. V prvi poloTiei 1. 1908 se je uvedlo 7 Italijo 328 165 hl vina. Med tem je 281 300 hl franco-kega Tina y atpklenicah. A^stro-ogrska je udeležena na u^ozu le s 96 hl, proti 181 hl v pryi polovici 1. 1907, 7 katfri dobije 7es uyoz znašal 855.091 bl. Izvozila pa je Italija 7 pm poloyici 1907 1. 7JDa 7 sodih 391.224 hl in 6.686.500 ateklenic vina. L. 1908 pryita šest mesece? 7ina 7 aodih 611.580 hl in 6 322 400 steklenie vioa. Na.J7eč Mos iz dežele prodpnpga fina je šlo razmeroma 7 Š^ico, in sicer 231 312 hi, na drugem mestu je Braziliia z 59.956 hl. = Iztoz žUine t Italijo. Po južni železnici ekozi Eormin iu po furlauski železnici skozi Cervinjan je šlo iz A^strij« 7 Italijo letošnjega oktobra skupaj 19.182 glay razne ži^ine, in sicer 2594 konj, 704 yolo7, 94 bikoy, 3038 kra7, 64 bi7olo7, 8615 junic, 2746 tflet, 584 07ac in 743 prešiče7. Poleg teh se je izrozilo pa še mnogo zaklane živine in svežega mesa. Tako je alo iz Srbije 7 posebuih za preyažanje 87ežega mpsa pripra^ljenih 7agonih le 7 Milan 182 kvintalov. Laški listi se jezijo, ker A^strija tako lahko izvaža S7oje blago 7 Italijo, medtem ko se po njih mnenju o^ira U7oz iz Italije 7 A^strijo na 7se možne načine in z visoko colniuo. = 6 milijnnoT 400 tlsofi kron so dosedaj dvignili 8lo7eiici iz Eranjske hranilnice y LjubljaDi. — Tako so poročali na občnem zboru tpga za^oda. = Zvišanje tarlfa na jnžni železnlci se je nayzlie ugovoiom železniško ministrst7o že odobfilo. Uvede se z no^im letom. Južna železnica bo imela od tega zvišanja okroglo 5 milijono? 7e6 dohodkov. = Jabolka lahko ohranimo čez zimo dobra, če jih pakopljemo 7 zemljo kakor repo. V ta namen se izkoplje globoka jama, dno se pokrije 8 amrečjirai 7ejieami ali slamo, potpra se nasiplje jabolk, pokrije z 7e.jicarai ali alarao, slednjič pol metra 7isoko zemljo, in jabolka ostaoejo do pomladi zdrava ia sočnata. = Velika razstara t Sarujerem. AvstriHki industrialci so sklenili, da prirede prihodoje leto y Sarajevem veliko razatavo.